GLASILO SLOVENSKEGA KUL TURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT , 2017, LETO XXV . ŠT . 200 ISSN 1849-9775 Planika DES Split Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE IMPRESSUM Planika Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • T am, kjer se m doma • V ese lje je p ri n as • Čipk a z a v se • P aški k ame n, sol in bela či pk a • Pr aznik obe h d omo vin smo p r e živ eli v nar a vi • Čud o vit a des tinacija • Slik arji v k oloni ji »Slo v enci v T uzli 2017« KEKCI • Slo v enščina malo drug ače • T abo r slo v e nskih otr ok po s v e tu UTRINKI... • N o v e St arine - Solinsk a oaz a ek ologije in ume tnos ti • Slik ar s tv o je filo z ofija pr em išl janja s v e t a sk o zi lik in simb ol/R ok Z elenk o • Berti R odoš ek • N aša slo v enščina • Slo v ensk e k le tvice in p so vk e • P otic a v bel hiš i zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Foto: Aleksander KavËnik JESEN V DEŽELO PRIHAJA UREDNICA Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVI∆ Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTI∆ Ana MATUSINOVI∆ PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov Uradne ure tajnice: ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00-12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov od 9.00-12.00 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TRIGLAV SPLIT Šibenska 3,21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 E-mail: slovensko.drustvo.triglav@st.t-com.hr www.triglav-split.hr VELEPOSLANISTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30,10000 Zagreb, Hrvaška Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9,21000 Split, Hrvaška Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 3 Planika Načrtovane aktivnosti 21.-24. september 21. Mednar odni f esti v al čipk v Lepog la vi 22., 23., 24., 25. september E duk ati vno pot o v anje otr ošk e sk upine „K ek ec“ v Slo v enijo 7. oktober V seslo v ensk o sr ečanje v Zagr ebu 19.-23. oktober Dela vnica za učit eljice kleklanja, Idrija 21.-22. oktober Seminar za zbor o v odje, Šentvid pri Stični 2. december V pričak o v anju Mikla vža - otr ošk a prir edit e v Muca Copatarica gost o v anje lutk o vneg a g ledališča Lipa Dubr o vnik 11. in 14. december Humanitarni k oncerti MePZ „T rig la v“ v domo vih za star ejše 20. december Občni zbor SKD „T rig la v“ in poslo vit e v od star eg a let Planika je zacvetela dvestotič Leto jubilejev: 25 let delovanja SKD Triglav Split in kar 200 številk naše Planike. Planika je ogledalo našega društva, v njem se zrcali njegova celostna podoba. Planika je več kot le časopis – je simbol in je tradicija brez katere si kontinuiranega pregleda delovanja društva skoraj ne moremo predstavljati. Planika je orodje komuniciranja med člani društva, med Slovensko skupnostjo v Dalmaciji, med Slovenci in slovenskimi društvi na Hrvaškem in med domovino Slovenijo. Planika omogoča povezavo med minulimi in današnjimi časi, med generacijami in je za preučevanje zgodovine društva zelo pomemben in dragocen vir. Vsi dogodki, vsi naši uspehi, ki so plod ljubezni, entuziazma, veselja, strokovnosti in odgovornosti s katerimi opravljamo svoje poslanstvo, so za vedno zapisani v Planiki. Dvesto številk Planike je več kot zgovoren dokaz, da smo pri svojem delu uspešni, sicer številnih dobrih in pozitivnih zgodb v njej ne bi bilo. Trudimo se narediti dober, prijazen, zanimiv časopis za vas bralce. Upamo, da nam uspeva. Hvala vsem, ki sodelujete, ki sooblikujete ta naš dragoceni cvet. Veseli bomo, če vas bo v bodoče pri ustvarjanju še več. Veseli bomo vaših prispevkov pobud, želja in predlogov, ki bodo Planiko obogatili in Vam jo še bolj približali. Vsaka Planika je moj otrok, moja radost, moj ponos. Ko v bralčevih očeh vidim zanimanje, navdušenje, ko slišim pohvalo, – je moje zadovoljstvo popolno. Urednica Vera Hrga GLASILO SLOVENSKEGA KUL TURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT , 2017, LETO XXV . ŠT . 200 ISSN 1849-9775 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 4 Planika Tam, kjer sem doma K o smo še ži v eli v Slo v eniji, smo se k ar nek ajkr at za prv omajsk e pr aznik e napotili pr oti P ohorju. V endar do tam nismo prišli nik oli, k er je očk a fičota v sakič obrnil pr oti Splitu. Se v eda nis v a z mamo imeli takr at nič pr oti. V meni pa je pot em dolg a desetletja tlela želja, da vidim P ohorje. Kadar sem pomislila na t o, se mi je v g la vi za vrt ela melodija E d vina Fliserja „T am, kjer sem doma “ . In k aj se zgodi? Let ošnji nast op na T aboru v Šentvidu bomo po v ezali s sk upnim k oncert om z ženskim pe v skim zbor om La V ita iz Maribor a. T or ej gr emo na Štajersk o! Še nik oli se nisem tak o v eselila odhoda v Slo v enijo. Gospa Anemar ija iz mariborsk eg a zbor a nas je 16. junija že ob osmih zjutr aj čak ala na v hodu v Maribor in nas tak oj popeljala pod vznož je eneg a najbolj znanih smučišč v E vr opi. Sr ce mi je bilo v elik o k ot gor a. K o pa so nam postr eg li še z domačimi sladicami in k a vico, so bili v si čuti zado v oljeni. Sledil je v odeni og led zgodo vinsk eg a jedr a Maribor a, zat em pa zak usk a v Društvu medicinskih sest er , babic in zdr a v stv enih t ehnik o v , ki je osno v alo stano v ski pe v ski zbor La V ita. P ojoče o sebi pr a vijo, da pr edsta v ljajo siner gijo petju pr edanih sr c, ki želijo z g lasbo spor očati tist o, k ar na v adno izgo v orjena beseda pogost o ne zmor e. Za seboj imajo št e vilna gost o v anja, med k at er imi je za njih posebno doži v etje pr edsta v ljal k oncert v kliničnem centru lani v Splitu. Sodelo v ale so tudi na prir editvi V išk o poletje na ot ok u V isu. Božično-no v oletne zgodbe, namenjene bolnik om UK C Maribor , ki pr aznik o v niso pr eži v eli doma in v družbi najdr ažjih, pač pa so ostali v bolniški oskr bi, so s s v ojim soz v očjem olajšale t eža v e bolezni. Kaj je tisti po v ezo v alni element , ki je ljudi, ki se v sak dan soočajo s smrtjo in trpljenjem, po v ezal v pojočo celot o in k ak šno moč ima pesem? Nesk ončno – saj g lasba ne pozna meja in skladno po v ezuje v se dobr omisleče ljudi. T ak šna po v eza v a je nastala tudi med zbor oma La V ita in T rig la v Split . Sk upni k oncert je bil v vit eški d v or ani gr adu v Slo v enski Bistrici. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 5 Planika VESELJE JE PRI NAS 48. Tabor slovenskih pevskih zborov Let ošnji tabor pod v edr im nazi v om »V eselje je pri nas« je zar es opr a vičeno nosil t o ime, posebej za nas » T rig la v ce«, saj je bilo za nas t o jubilejno, d v ajset o sodelo v anje na t ej množični manif estaciji. Spoštlji v o je število nastopov, ki zahtevajo naporno delo, a ob dotiku ljubljene dežele, domovine naših mater in očetov,budijo pr ijetne spomine, navdajajo z neizmerno srečo, ljubeznijo in zanosom, Inspirir ajoča star a kr alje v sk a d v or ana, okr ašena s čudo vitimi fr esk ami in absolutno ak ustik o je botr o v ala izr edno uspešnemu C elo v ečer nemu k oncertu na Gr adu v Slo v enski Bistrici. T opla dobr odošlica, pr isr čnost in pozor nost gostit elje v , pe v sk eg a zbor a »La V ita« je bi v anje v t eh kr ajih nar edila nepozabnim. Naslednji dan no vi kr aji, no v e naloge, izzi vi. OŠ FERD A V ESELA, Šentvid pr i Stični. Za naš MePZ T rig la v je bil ta dan poseben. P od dihom r eflekt orje v smo se na dobr o nam znani oder rutinsk o po vzpeli že d v ajsetič, t er t okr at s posebnim občutki odpeli tri skladbe. Gr ad je prvič pisno omenjen leta 1265, sk ozi st oletja pr ehaja iz r ok v r ok e, se dogr ajuje in počasi r ast e z no vimi prizidki in gospodar skimi poslopji t er dobi v a podobo r enesančneg a d v or ca. V it ešk a d v or ana je bog at o okr ašena s fr esk ami in zelo ak ustična. Nast op obeh zbor o v je bil vr hunski, sk upno zapet e pesmi na k oncu pa pr a vi užit ek za ušesa in sr ce. C elotni pr ogr am je zelo umet elno po v ezo v al dr amski umetnik Bojan Mar oše vič. P o k oncertu, namenjenem pr ed v sem št e vilni publiki, je sledil najbolj prisr čen del druženja pe v ce v in pe v k ob spr oščenem klepetu in spontani pesmi. Tisti pa, ki nam ni do v oljeno peti, smo se zbr ali ok oli bog at o obloženih miz. Pr ijet en v ečer je zaokr ožil lep dan, ostalo je le še sr ečno priti do hot ela Jak ec na Planini pod Šumnik om, kjer smo se drugo jutr o zbudili v g loboki meg li. Spuščaje se pr oti Bistrici pa se je meg la r edčila, P ohorje se je k azalo v polnem r az k ošju z v semi tr emi s v ojimi vr ho vi. V T r ebnjem pa nas je zopet pričak al prijazni domačin Jože, ki že pozna naše na v ade in je pripr a vil turšk o. Ob osmih zv ečer se je v osno vni šoli F er da V esela v Šentvidu pri Stični začel k oncert slo v enskih pe v skih zbor o v iz tujine. Nast opilo je de v et zbor o v , naš pa je pr ejel posebno priznanje za d v ajset let zapor ednih nast opo v na t ej pr ir editvi. Domačini so zno v a dok azali, da zaslužijo imeti čast or g anizir ati tak šno dog aja nje, saj je v se pot ek alo br ezhibno. Pr a v tak o g ladk o je pot ek al tudi T abor v nedeljo. P a saj ni niti mog lo biti drug ače. V se je bilo k ot nar očeno – vr eme čudo vit o, ne pr e vr oče ne mr az, br ez v etr a, v seh 3000 pe v k in pe v ce v pa dobr e v olje in v eseleg a sr ca. Celo di rigent Š v ar a je bil t okr at popolnoma spr oščen. P o k ončanem k oncertu še malo plesa, klobas in pi v a v šot or u, pa zo pet pr oti domu. Se vidimo ob letu tam, kjer sem doma. Ana Matusinović Dvajset let smo tu IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 6 Planika Dv ajset let smo tu, gr adimo most o v e ljubezni, prijat eljstv a, spošt o v anja in z najmočnejšim or ožjem, s slo v ensk o in hr v ašk o pesmijo plet emo naše v ez i, no v a poz nanstv a. P o izv edbi je na oder st opil pr edsednik upr a vneg a odbor a T abor a slo v enskih pe v skih zbor o v Jernej Lampret in nam ob gr omk em apla vzu prisotnih v d v or ani izr očil medaljo za 20. let naše nepr ekinjene zv est obe. Naslednje jutr o ja na odprt em igr išču šole održan k oncert v seh udeležence v ženskih, moških in mešanih pe v skih bor o v iz cele Slo v enije. Nepozabno » V eselje je pri nas«, po nar odnih moti vih, podpisuje Stane Peček, or k estr acijo Franc Kuharič, a dirigentsk a palica je v r ok ah nenadomestlji v eg a, sugesti vneg a in šar mantneg a Igorja Švare. Tatjana Kurajica ČIPKA ZA VSE Splitsk e klekljarice na 36. F esti v alu idr ijsk e čipk e Od 16. do 18. junija let os se je v Idriji od vijal 36. mednar odni f esti v al idrijsk e čipk e. Naša klekljarsk a sk upina je bila zopet po v abljena k sodelo v anju, pa smo na f esti v alu, sk upaj s čipk ar icami iz Lepog la v e, ponosne r az sta v ljale v g aleriji C entr a idrijsk e čipk e, ur ejene posebej za r azsta v ljane čipk. T ri dni so se vrstile št e vilne r az sta v e čipk, slik ar sk e r az sta v e, pr ezentacije, dela vnice, t ekmo v anja za otr ok e in odr asle t er še mnogi k ulturni in športni dogodki: „Spominčice“ - osr ednja r azsta v a Društv a klekljaric idrijsk e čipk e, „P og lej, k aj znam!“ 2017 - letna r az sta v a idrijskih čipk otr ok in mladih Č ipk arsk e šole Idrija, „Domišljija, barv a, črta, nitk a, čipk a-r az sta v a a vt orskih vzor ce v in čipk“ - Č ipk arsk a šola Idrija, „P ogr injek za Magdaleno-Č ajank a za Magdaleno “ - Društv o klekljaric idrijsk e čipk e-sk upina Dole (št . kr ožek), Veselje je pri nas Spominčice ČIPKA ZA VSE - del našega razstavnega prstora IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 7 Planika „P o polju že r ožce cv etijo “ - Društv o klekljar ic idrijsk e čipk e-sk upina Idrija, „Bela golobica-N A V AL O V IH ALF A “ - Č ipk asta instalacija E v e P etrič,„Č ipk e, ki lo vijo sanje“ - r az sta v a lo vilce v sanj z idrijsk o čipk o, „Č ipk a za v se“ - r azsta v a Slo v ensk eg a k ultur neg a društv a T rig la v Split , „Lepog la v sk a čipk a “ - r az sta v a a vt orsk e čipk e Snježane V ar o vić in Zadr uge Lepog la v sk e čipk e, stalna r az sta v a MMI: „Z nitjo pisana zgodo vina “ - Mestni muzej Idrija, »Belina čipk e sije v t emino r o v o v «-filat elistična r az sta v a, „Idr ijsk a dediščina “ - r az sta v a mak et Da vida Ogr iča, „P oletimo... “-poži vit e v balk ono v Doma upok ojence v Idrija, „Č ipk a in cv etje“ - mednar odni floristični dogodek - izdela v a cv etličnih sk ulptur , „Dama s čipk ami“ - sla vnostna otv orit e v 36. F esti v ala idrijsk e čipk e, sejem domače in umetnostne obrti, klekljar skih pr ipomočk o v t er k ulinarik e, prik az klekljanja učenk in učence v Č ipk arsk e šole Idrija, prik az klekljanja Društv a klekljar ic idrijsk e čipk e, idrijski žlikr ofi na placu - prik az izdela v e in pok ušnja idrijskih žlikr of o v , drž a vno t ekmo v anje iz znanja klekljanja za priznanje Iv ank e F erjančič. Osr ednja r az sta v a je bila u Mestnem muzeju Idrija, v d v or ani Nik olaja Pirnata. Sedemdeset čipk ar ic iz Idrije in ok olice je prik azalo ok oli 430 miniatur , v ečinoma izdelanih po načrtih F r anca Lapajne, Idr čana in eneg a od najstar ejših in naj v ečjih tr go v ce v čipk v Slo v eniji. R az sta v a je os v ajala z bog astv om moti v o v , v ariacij barv in bodo v a, klekljanih po t em načrtu. Pr vikr at je f esti v al obog at en tudi z mednar odno floristično r azsta v o „Č ipk a in cv etje“ – modnimi sk ulptur ami iz cv etja. Čipka in cvetje F esti v al je bil izr edno poln r az nih dog ajanj, t oda zar adi ob v ez si nismo mog li pog ledati v seh. K ot v selej si je našo r azsta v o og ledalo zelo v elik o obisk o v alce v . Idrija je naj v ečji čipk ar ski cent er v Slo v eniji, poznat in priz nan v E vr opi in v s v etu in zat o nas poh v ale in odlični k omentar ji tuk aj še posebej v eselijo. T a dog ajanja so tudi priložnost za sr ečanja in izmenja v o mnenj in izk ušenj s prijat eljicami čipk ar icami iz Idrije, Slo v enije in od drugod. Or g anizir ana je tudi okr og la miza st ol na t emo „R azv oj čipk ar stv a in t eža v e, v ez ane za t o v Slo v eniji in sosednjih drž a v ah “ . Č lanice „Dr uštv a idrijskih čipk ar ic“ s k at er ima imamo od leta 2010 podpisano P o v eljo prijat eljstv a so tudi t okr at izr azile željo, da v Splitu prir edijo s v ojo r az sta v o idrijsk e čipk e. Upajmo, se da jim bo želja kmalu ur esničila. Tekst in foto: Katica Kaštelan Modni dodatki IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 8 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 8 Planika PAŠKI KAMEN, SOL IN BELINA ČIPKE 8. mednarodni festival čipke v Pagu 2017 Let os je Mednar odni f esti v al čipk e v P agu od 23. do 25. junija pot ek al pod visokim pokr o vit eljstv om pr edsednice RH K olinde Gr abar-Kitar o vić in Ministr stv a k ultur e R epublik e Slo v enije, ki je bila partnersk a dežela. V imenu R epublik e Slo v enije sta pozdr a vna go v or a imeli njena ek scelenca v eleposlanica R S na H rv ašk em Smiljana Knez in drža vna tajnica Ministr stv a k ultur e R S Damjana P ečnik. Pr a v posebno čast nam je izk azala v eleposlanica, k o je v s v ojem go v oru poudarila pomen naše klekljarsk e sek cije in nas posebej pozdr a vila. Slo v ensk e čipk e iz fundusa muzeje v v Ljubljani, Idriji, Železnikih t er slo v ensk a posta vit e v 2014 na s v et o vni r az sta vi OIDF A v A v str aliji so bile r az sta v ljene v cer kvici s v . Jurja v centru P ag a. V Knežjem d v oru so r az sta v ljale čipk ar ice iz F r ancije, V elik e Britanije, Italije, Š vice, Nizozemsk e, Č ešk e, R usije, Japonsk e in iz H rv ašk e, ki so jo pr edsta v ljale čipk ar ice Društv a paških čipk ar ic F r ane Budak, čipk ar ice iz Lepog la v e, iz K UD-a v Sikir e v cih in klekljarice SKD T rig la v iz Splita. V Benediktinsk em samostanu su prik azane čipk e, ki so last samostana, v cer kvi Marijineg a vnebo vzetja pa cer kv ena oblačila okr ašena s pašk o čipk o. K UD »Družina« ima s v ojo stalno etno z bir k o v Ulici s v . Marije. P ašk a klapa »Sol« je s s v ojim k oncert om v pet ek zopet na v dušila št e vilne obisk o v alce. Č lanice K UD-a »Družina« so pripr a vile modno r e vijo starinsk eg a spodnjeg a perila okr ašeneg a s pašk o čipk o. V se t o so spr emljali priložnostni v er zi, k ar je bilo zelo poučno, zanimi v o in v eselo. P a tudi k omentar je v ni manjk alo. V sobot o je bil »Slo v enski dan«. Imele smo št e vilne dela vnice klekljane in pašk e čipk e. Pr edsta vnice muzeje v iz Železnik o v , Ljubljane, Idrije in pr edsednica OIDF A za Slo v enijo so imele v Knežjem d v oru pr eda v anje »Bog astv o in r azno vr stnost klekljane čipk e v Slo v eniji«. Bog at o g astr o ponudbo Slo v enije je spr emljala odlična k ultur na ponudba. Nast opila sta mezzosopr anistk a Monik a Bohinec in t enor Klemen T ok ar , pihalni or k est er »Jesenice« iz Kr anjsk e gor e pa je imel s v oj k oncer t . V nedeljo je nast opil K UD »Bogdano v ci«, ki je publik o na v dušil s čudo vitimi sla v onskimi plesi pri visoki t emper aturi nad 34ºC . R az sta v e so bile čudo vit e. T olik o pr elepih čipk na enem mestu, da ne v em, k at er e naj pr ej našt ejem – fr ancosk e, ang lešk e, nizozemsk e, š vicarsk e, italijansk e, slo v ensk e, pašk e, japonsk e? Enosta vno se ne mor em odločiti. V r hunsk e mojstrice so pr edsta vile s v oja dela. V se f esti v alsk e dni je z nami pr ebila slo v ensk a v eleposlanica Smiljana Knez v spr emstvu s v oje tajnice gospe Kristine Klinar . P odr obno si je og ledala naše čipk e t er zaint er esir ano k omentir ala posamezne k ose in t ehnik o. Zelo smo bile ponosne na njene pripombe, saj je t očno v edela, k at er e so no v e, odk ar si je maja v Splitu og ledala našo r az sta v o ob pr osla vi 25. obletnice delo v anja društv a. Sk upaj z nami se je v eselila poh v al obisk o v alce v t er stalno pona v ljal a, k ak o je ponosna na naše delo, saj se vidi, da poleg tr adicionalne t ehnik e spr emljamo in uspešno upor abljamo tudi no v e tr ende v čipk ar stvu. Pr i v seh dog ajanjih so bile prisotne tudi drž a vna tajnica Damjana P ečnik in ostale pr edsta vnice Ministrstv a k ultur e R S. Nepozabno druženje je o v ek o v ečeno s sk upnimi f ot ogr afijami v seh sodelujočih na f esti v alu. Lepo se je bilo družiti s star imi prijat eljicami, spoznati no v e in se od njih naučiti nek aj no v eg a. Tekst in foto: Katica Kaštelan Z Veleposlanico dr. Smiljano Knez in državno tajnico MK RS Damjanovič Pečnik Veleposlanica RS na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, Katica Kaštelan in predsednica paških čipkaric Neda Oros 9 Planika 9 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA PRAZNIK OBEH DOMOVIN SMO PREŽIVELI V NARAVI Pr ipr a v e za obeleže v anje pr aznik a drž a vnosti obeh naših domo vin so se let os pr ičele zgodaj. Odločili smo se, da bo t okr at t o zunaj Splita, v nar a vi. Pr v a misel je bila znamenita tr dnja v a na Klisu. Že dolgo si jo želimo og ledati saj je tak o blizu, da jo v sak dan vidimo, v endar tak o visok o, da si jo je le malok do og ledal od blizu. Tisti med nami, ki jo pozna k ot s v oj žep, je Petar Listeš, r ojeni Klišan, v elik pozna v alec zgodo vine in ok oliščin, ki so vpli v ale tudi na njego v o ži v ljenje. P omag al nam je pri na v eza vi stik o v z Občino Klis, tak o da je pr edsednik občinsk eg a s v eta Josip Didović omogočil br ezplačen og led tr dnja v e za štir ideset naših člano v . V r oče sobot e, 24. junija, smo se ob osmih odpr a vili z a vt obusom pr oti Klisu. Dv eurni og led tr dnja v e je zelo pestr o v odil List eš. Na v saki pomembejši t očki smo se usta vili, da bi poslušali zanimi v osti iz bog at e k ultur ne zapuščine, ki se je zbr ala in ohr anila v t ej naj v ečji tr dnja vi na H rv ašk em. Bog ata zgodo vinsk a dog ajanja st oletnih boje v cele vrst e ci vilizacij; tam od časo v Rimljano v , pr ek o Benečano v in T ur k o v , do F r ancozo v in A v str ijce v , v se do k onca Druge s v et o vne v ojne, po k at er i tr dnja v a gubi s v oj v ojaški str at eški pomen. Og ledali smo si najpomembnejše v ečst oletne zgr adbe, med k at er imi je tudi Usk oški muzej z vrst o ek sponat o v iz v ojnih časo v s T ur ki, cer k e v s v . V ida, ki je bila nek oč turšk a džamija, utrjene ječe, v ojašk e utr dbe in še celo vrst o zanimi v osti, ki jih v znameniti tr dnja vi ne manjk a. P o k ončanem og ledu je pr edsednik društv a Šušmelj pozdr a vil v se udeležence izleta t er se v njiho v em imenu zah v alil Občini Klis za prijet en prijat eljski spr ejem. Izlet se je nadalje v al z odhodom v etno v as R adošić, kjer so nas prijazni domačini v kmečk em vzdušju čak ali z obilnim k osilom. Og led etno v asi je pot ek al ob v eselem klepetu in ubr anem petju slo v enskih in dalmatinskih pesmi. Skr atk a, dan je minil k ar pr ehitr o, ostali pa so lepi spomini. Ana Matusinović Petar Listeš Foto: V.H. Eksponat v Uskoškem muzeju Petar Listeš, rojeni Klišan, velik poznavalec zgodovine Ubrani duet v kmečkem vzdušju Na obzidju trdnjave 10 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Čudovita destinacija Zapr la sem s v ojo skrinjico spomino v na pot epanje po pr ekr asnih T rig la v skih jezerih. A v se je še tak o ži v o, k ot da je bilo v čer aj. Za našo malo družinico se je v se začelo 3. julija zar ana, k o se sonce še ni prik azalo na obzor ju, v Splitu. R es prijetna pot do Nakla, naše prv e postaje, dobr a malica pr ed v st opom v T rig la v ski par k pr ek o Planine V og ar . Na par kir išču V oje sr edi gozda pa če v lje na noge in a v antur a se začne. Pr esenetlji v o, ni dežja, vr eme k ot nar očeno, mi polni elana, odprtih sr c in poguma, pripr a v ljeni za vzpon do K oče na Planini pri Jezeru. Globok o zajemamo opojni, dišeči v onj gozda. 1453 metr o v n.v . za nas ni pr e v eč visok o. Le naše nahr btnik e smo spet pr e v eč obt ežili z „Laškim “ , ampak t o je del „f olklor e“ . V sak o st opo, v sak k or ak pozabiš, k o ug ledaš Planinsk o k očo pri Jezeru, g lobok em in t emnem k ak or akv ar el, kjer mir no po vr šino sem in tja vznemir jajo ribe z v ečer no gimnastik o. K oča k ot v pr a v ljici, hišnik v esel, na hitr o nam zamenja t ople ploče vink e Lašk eg a za mrzle. V ečer ja in spanje v „apar tmaju“ nas pripr a vita za jutr anji odhod pr oti planini Dedno polje in planini Ov čarija, čez Pr ode do K oče pri T rig la v skih jezerih. P og led na dolino, obdano z gozdom, planšarsk e bajt e in zv oneče kr a v e s soncem visok o nad nami. Z dobr o v oljo spet pot pod noge. Jaz in Snježa očar ane s planinskim cv etjem in r astlinami neutrujeno f ot ogr afir a v a. Ok oli nas visok a st ebla, ptički pojejo v sak po s v oje, mi hitimo. Prispemo na poše vno r a v en na vz dol pr oti jezer om, ok oli nas planinski vr ho vi izvir ajo na v se str ani, Bog moj, tak o sem sr ečna, še malo, samo še en vzpon in na dlani se prik ažeta „d v ojčk a “ , d v ojno jezer o v k at er em se og ledujejo puhasti oblaki in odse v ajo sence dr e v es. Na v dušeni smo, pr a v tak o k ot prvič, pr ed nek aj leti. T uk aj, na 1685 metr o v n.v . v se polno mladih, v eselih ljudi, v njiho vih očeh pr epoznaš str ast do hr ibo v , do plezanja po planinah. Samo zv ok helik opt erja, ki nepr estano prinaša v se potr ebno z a ži v ljenje v k oči, moti t o idilo. V r eme je za k osilo (fižol s suhim mesom) in Lašk o. P o eni uri spet z nahr btnik om na r ami na poti do Zasa v sk e k oče na Pr ehoda v cih, na višini 2071 m. Na v sak em griču vržem pog led na jezer a in k očo t er polnim dušo in t elo z dišečim planinskim zr ak om. Medt em, k osilo je vzelo s v oje. P odr očje se pr e v esi v množico griče v in gozdiče v , na k oncu v sepo v sod same sk ale in v sak a minuta, ki je minila, bi lahk o bila ur a. „Glej,tuk aj je še eno jezer o “ , v elik o, na 1830 m. Pr elepo, sedaj ni bilo pomembno nič v eč. P ot o v anje se je bližalo k oncu. Nenadoma zag ledamo k očo na sami sk ali, k ot da smo na nek em no v em planetu, v nezemeljsk em s v etu, v k at er eg a pripla v ajo trije k ozor ogi ( g amsi). Ne mar ajo nik og ar , t o je njiho v s v et , njiho v a dežela, prihajajo v meg lici k ot prik azen in v njej pr ekr asni, žametni izginejo. K oča na Pr ehoda v cih na vr hu sk ale, spodaj še d v e jezeri, poplačana je v sa utrujenost , ta tr enut ek je vr eden v sak eg a k or ak a. Koča na Planini pi Jezeru Te skromne, dišeče majhne lepotice 11 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA V sk upni spalnici 40 planince v , mi spet (zah v aljujoč dobri C v et o vi or g anizaciji ) v s v ojem „apar tmaju“ spimo sen pr a vičnik a. Zjutr aj še nek aj f ot ogr afij, pa spet na st ezi. Sedaj je lahk o, ur esničili smo s v oje sanje. Spuščamo se v eseli, uži v amo v v sak em tr enutk u, usta v ljamo se pri planšarjih, k ak šno dobr o žg anje, pa še mrzlo Lašk o, na k oncu še hlebec pr a v eg a planinsk eg a sira. V rnit e v do k oče pri Jezeru. Še en pr ekr asen spomin. H išnik nam za dobr odošlico zaigr a na harmonik o in jaz in Snježana bosi zapleše v a v ritmu v alčk a. Še enkr at se napotimo do jezer a, namak amo noge, smejemo se in že načrtujemo bodoče pot epanje po planinah. Zjutr aj se spuščamo do par kir išča in čez K oče vje v ozimo do Gorsk eg a K otarja in Skr ada, kjer si bomo og ledali V r ažji pr ehod in Zeleni vir . P ot se malce r azt egne, t oda planinsk a k oča sr edi gozda nas na v duši. Izbe k ot v hot elu, osebje tak o prijetno, mi pa se spočiti napotimo v r azg led V r ažjeg a pr ehoda. Pr a vzapr a v je t o sk alnata sot esk a z ur ejenim st ezami in mostički… mor da sr ečamo med v edk a. Og ledamo si Mužek o v o hišo in zdi se nam k ot da smo sami na s v etu. Č udo vit občut ek! V rnemo se in spet neutrujeno plezamo do Zeleneg a vir a in slapa, ki se spušča z višine 70 m. Z noge na nogo, pr epolni lepih vtiso v in v onja po dišečih bor o vniče vih štr ukljih (če jih ne posk usiš, k ot da nisi bil v Gorsk em K otar ju), odhajamo. Spočiti, s v eži in no vi se zjutr aj 7. julija zjutr aj vrnemo v Split in že načrtujemo naslednje pust olo v ščine. Snježana, Kažimir , C v et o in jaz v no v e a v antur e že jeseni. K er v se tak o lepo funk cionir a, ekipe ne menjamo. Lahk o se nam pridružit e.! Ana Šušmelj Naši sopotniki Skrad - Vražji prolaz Zasavska koča na Prehodavcih Planika, roža vseh rož Planik a je simbol gor a, planinsk eg a r astlinstv a, planince v . Je ena najbolj znanih e vr opskih gorskih r ož. Njena bela barv a v Š vici v elja za simbol čist osti, v R omuniji pa je zar adi s v oje lepot e dobila ime kr aljičina r oža. V germanskih jezikih se za planik o upor ablja ime edel w eiss, k ar lahk o pr e v edemo v »plemenit o belo«. Zar adi belih k osmatih list o v ima v hr v aščini tudi zelo lepo ime r unolist . St ebla planik so visok a od 5-20 cm, cv et ima 5 do 6 cv etličnih g la vic, ki so obkr ožene s cv etličnimi listi v z v ezdasti obliki. Dom t e pr ekr asne cv etlice je planinski s v et . Planik e lahk o najdemo na sk alnih jasah, r az pok ah v st enah, r edk eje na tr a vnikih na višini med 1500 in 2400 metr o v . So neenak omer no r az por ejene, na v adno r ast ejo na nedoseg lji vih kr ajih. Je izr edno skr omna in tr doži v a r oža, že malo peščene zemlje v sk alni r az poki je do v olj za njen obst oj, kjer kljubuje v etru, dežju in sončni pripeki. Je tr ajnica, r az množ uje se s semenom, obna v lja pa iz k or enine. Planik a je v v ečini drž a v za v ar o v ana r astlinsk a vrsta, v Slo v eniji že od 1898. Planika ali očnica, prva z zakonom zavarovana rastlina v Sloveniji 12 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA SLIKARJI NA KOLONIJI „ SLOVENCI V TUZLI – 2017 „ Že četrto leto zapored Slovenska skupnost Tuzla organizira slikarsko kolonijo za izseljene Slovence. Kot vedno do sedaj, je bilo tudi letos vse lepo pripravljeno in organizirano. Kolonija je potekala od 14. do 20. Avgusta, letošnja je bila najštevilnejša saj je sodelovalo kar 17 slikarjev. Takoj ob prihodu smo se namestili v hotelu Tuzla, ki je od prostorov Slovenske skupnosti Tuzla oddaljen le kakšnih 100 m. V prostorih smo se zbrali ob 17.00 h. Vse prisotne je pozdravila predsednica društva Dragica Tešić in mentorica letošnje kolonije Borka Jolić. Zaželeli sta nam prijetno bivanje v njihovem mestu ter lepo in uspešno slikanje. Večina nas se med seboj že pozna, z veseljem smo pozdravili še nekaj novih udeležencev kolonije. Prvi vtisi so bili zelo pozitivni. Napotili smo se v »KUĆU PLAMENA MIRA« kje se nahajata dva ateljeja - naše delovno mesto. Tu smo dobili platna in barve ter se pripravili za jutranje delo. Potem pa skupna večerja v restavraciji »SEZAM«. Lep prostor, samo 100 m od našega ateljeja, dobra hrana, vsak večer živa glasba, celo vsak večer drugi ansambel. Ko vse to pogledaš, moraš priznati, da so se naši gostitelji zares potrudili in vse lepo zložili kot domino. Slikarji so prišli iz Toronta (Kanada), Zagreba, Beograda, Zadra, Maribora, Novega Sada, Novega Mesta, Banja Luke, Kaknja, Zenice in seveda iz Tuzle. Novost kolonije pa je bila, da je mentorica k sodelovanju povabila 8 nadarjenih otrok iz dveh šol v Tuzli. Presenečeni smo bili s posameznimi njihovimi izdelki. V torek pa skupni izlet v 60 km oddaljeni Gradačec, lepo majhno mesto z zanimivimi zgodovinskimi spomeniki iz turških in pozneje iz časov Avstro ogrskega imperija. Pri vrnitvi smo si ogledali še znano trdnjavo Srebrenik iz XIV . stoletja, iz časov vladavine bosanskega bana Stjepana II. Kotromanića. Čas je hitro potekal in prišla je sobota, dan razstave. Vsi smo slikali po dve sliki, otroci pa po eno. Vse se je moralo pripraviti in postaviti v relativno majhnem prostoru. Slike so bile zanimive, tako tematski kakor tudi po tehniki slikanja, od olja, akrila, akvarela in pastela. Ne prevelika dvorana, s kakšnih 90-100 sedišč, je bila na svečanosti odpiranja povsem polna. Program se je začel s pozdravnimi besedami predsednice, potem pa je ženski pevski zbor Slovenčice odpel 5 slovenskih pesmi. Mentorica kolonije je predstavila vsakega slikarja in o njem spregovorila nekaj besed. V imenu vseh slikarjev sem se zahvalil domačinom za dobro organizacijo in za vložen trud. Č ast odpir anja r azsta v e 4. slik ar sk e k olonije » SL O V ENC I V TUZLI 2017 » je pripadla županu mesta T uzle Jasminu Imamoviću, ki je v s v ojem nago v oru poudaril pomembnost delo v anja Slo v ensk e sk upnosti v T uzli. K ot pr a vi so Slo v enci v T uzli prisotni že v eč k ot d v e st oletji, od časa prv e industrializacije mesta. Pr iznani in spošt o v ani so k ot str ok o vnjaki in dela v ci. P odaril nam je knjigo o hr abri Slo v enki Amaliji Lebeničnik, ki je bila pr ed II. S v et o vno v ojno akti vna v sindik alnem gibanju, v času v ojne pa vzor mladim r e v olucionarjem in antif ašist om T uzle. Nemci so njo in njeneg a sina Andrija ar etir ali in obsodili na smrt s str eljanjem. Str eljanje je izvršeno 16.2.1942. A vt orica t ek sta Biogr afija Amalije Lebeničnik z naslo v om Amalija je Asja Redžić a pr edgo v or je napisal župan mesta T uzle Jasmin Imamo vić. P o og ledu r azsta v e pa slik anje, int ervjuji in klepet ob k ozar čk u in sk upna v ečerja. V ned eljo ob 9. uri pozdr a v z domačini in odhod iz T uzle. Bila je r es lepa k olonija in pr epričan sem, da bo ostala v lepem spominu v sem udeležencem. Tekst in foto:I. Kosmos Vsi udeleženci kolonije 13 Planika KEKCI Slovenščina malo drugače V organizaciji SIM je letos od 23. – 29. julija v vasi Gorenje pri Zrečah potekala poletna šola z zanimivim naslovom Slovenščina malo drugače. Udeležilo se jo je 17 mladih rojakov iz Evrope. Poleg učenja slovenščine so tudi likovno ustvarjali, bivali v naravi, se ukvarjali z raznimi športi in se veliko družili. S to slovenščino so se iz Splita srečale Leona Vukas, Paula Mikačić in Lori Slišković. Vse tri so se vrnile polne prelepih vtisov, novih znanj in poznanstev. V njihovem imenu se zahvaljujemo organizatorjem, učiteljem in vsem, ki so pripomogli, da je bilo njihovo bivanje v Sloveniji tako nepozabno. ČEPRAV KRATKO, TODA ZARES LEPO 23. julija smo kr enile v Slo v enijo, da bi se blizu mesta Zr eče, v domu Gor enje naučile še nek aj v eč slo v enščine, spoznale no v e lepot e Slo v enije in se sr ečale z umetnostjo. Mest ece Gor enje je majhno, lepo, obdano z nar a vnimi lepotami in mnogimi domačimi ži v almi. V domu je bilo stv ar no lepo, sobe so bile lepe in udobne, v si sk upaj smo v jedilnici pospr a v ljali in čistili miz e. Dan je pot ek al običajno tak ole: zjutr aj pouk in lik o vna dela vnica do k osila, pot em t er ensk e akti vnosti, pono vno pouk, v ečer ja, igr e v d v or ani in na spanje. T er ensk e akti vnosti so bile os v ežilne in vzbur lji v e. Šli smo tudi v t er me Zr eče, kjer smo se pošt eno nak opali in zaba v ali. Naučili smo se r ok o v ati z lok om in puščico str elico, k ar je bilo izr edno zanimi v o. Č epr a v kr atk o, smo zar es uži v ali, spoznali smo v elik o odličnih prijat elje v , bili smo tudi na r adiu Slo v eniji, kjer smo v pogo v oru po v edali k ak o smo doži v eli Slo v enijo, zak aj smo prišli v šolo slo v enščine in k ak o nam je v šeč dom, kjer smo bi v ali. Domo v smo se vrnili 29.julija. Za mene bila t o v elik a a v antur a in r ada bi jo pono vila tudi dr ugo let o. Leona V uk as 14 Planika KEKCI 21. Tabor slovenskih otrok po svetu naj bi mlade rojake spominjal na Slovenijo in spodbujal k učenju slovenščine Svetovni slovenski kongres je od 29. julija do 5. avgusta pripravil 21. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga finančno podpora Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. V domu CŠOD na Livških Ravnah se je, ob učenju slovenščine in spoznavanju okoliških lepot in zanimivosti, družilo 47 mladih iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Velike Britanije, Avstralije, Švedske, Belgije, Kanade, Francije in Luxembourga. Dopoldan so se udeleženci pridno učili slovenščine, popoldneve pa izkoristili za oglede ali praktične delavnice. Ogledali so si bovško trdnjavo Kluže, Mlekarno Planika, muzej SMO v Špetru, muzeju na prostem, ki se razteza po grebenu Kolovrata, se okopali v Nadiži in se sprehodili po odprtem. MENI JE BILO ČUDOVITO Let os sem se udeležila 21. T abor a slo v enskih otr ok po s v etu, ki g a or g aniz ir a S v et o vni Slo v enski K ongr es. T abor je pot ek al v C ŠOD Ka v k a v bližini K obarida. Zjutr aj smo imeli pouk v domu, popoldne pa smo si og ledali nar a v o in ok olico K obarida. Meni je bilo čudo vit o in sem spoznala v elik o zanimi vih ljudi. Bilo nas je ok oli 47 iz 11. r az ličnih drž a v . V si so v si bili zelo prijazni. Najbolj v šeč mi je bila enodne vna ek sk urzija v K obarid pa tudi k opanje v r eki Nadiž i. V si smo jok ali, k o smo odhajali domo v . Upam da bom tudi naslednje let o dobila priložnost obisk ati T abor slo v enskih otr ok po s v etu. Y asmine Doršner Prosti čas in veselo druženje Obdajala nas je čudovita narava 15 Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE Nove Starine Solinska oaza ekologije in umetnosti Rezervat narave in kulture „Nove Starine“ nikogar ne pušča ravnodušnega Solinsk e Star ine skri v ajo št e vilne sledo v e antične k ultur e in spominjajo na čase, k o je bila star a Salona ena od g la vnih ur banih sr edin na naši str ani Jadr ana. R ezerv at nar a v e in k ultur e “No v e Star ine”se nahaja pr ecej blizu ar heološk eg a nahajališča Salona, t oda mnogi Solinčani, še manj pa Split čani in drugi Dalmatinci ne v edo za t o atr akti vno lok acijo, ki skri v a t olik e lepot e in zanimi v osti. P ar k se r az pr ostir a na petih hektarih, a r ezultat je truda Ivana Tolića, njego vih prijat elje v in v olont er je v , ki so nek danje odlag ališče odpadk o v spr emenili v pr ost or za umetnišk e dela vnice, druženja, eduk acije, r ekr eacijo, mest o, ki spodbuja kr eati vnost in sobi v anje in je popoln spoj člo v ek a in nar a v e. V začetku julija je bila v tej zeleni solinski oazi med Ivanovimi gosti volonterka Karmen Melocco iz Ljubljane. Kaj je Karmen Melocco pripeljalo v Nove Starine? V Solin me je pripeljalo moje delo. Pr ed petimi ali šestimi leti sem se udeležila dela vnice polst enja, ki jo je or g anizir al g a. Jar osla v a Ur emo vič iz T r ogirja. Dela vnico je v odila mojstr ica iz Nizoz emsk e, jaz pa sem zanjo izv edela v A v str iji, kjer delam. Nizoz emsk a polstilk a me ob og ledu mojih izdelk o v ob t ej priložnosti po v abila na dela vnico. V V rsinah smo tak o v sak o dopoldne žensk e iz Belgije, Nizozemsk e, H rv ašk e in Slo v enije ustv arjale pr elepa krila iz v olne in s vile, popoldne pa nas je Jar osla v a popeljala na zanimi v e izlet e po ok olici. Ena od lok acij je bil tudi obisk No vih Star in, par k a, ki g a ustv arja Iv an T okić. V si smo bili očar ani: po kr atki hoji mimo dela vnic, kjer str oji r ežejo k amen, in k upo v smeti ob zabojnikih, smo st opili v drugi s v et . P o spr ehodu sk ozi bor o v gozdiček, očiščen podr astja, mimo k amnitih sk ulptur , pr ost or o v za počit ek in igr o, visokih gr ed, zasajenih s par adižniki, ot očk o v z začimbami, sem dobila vtis, da je t o ustv aril nek do z izostr enim čut om za nar a v o in est etik o. Pr epletanje di vjine z objekti iz k amna, vrt o vi, oljk ami, v se t o na nek danjem di vjem odlag ališču smeti. Očitno bi Iv anu prišel pr a v k ak šen dodat en par r ok, zat o sem čez nek aj mesece v pripeljala tri prijat elje. Bili smo prvi Iv ano vi v olont er ji. Naslednje poletje jih je bilo že v elik o v eč in Iv ano v a vizija je postajala r esničnost: pr ost or sr eče v anja r az nolikih ljudi, pr ipr a v ljenih nar editi nek aj za sk upno dobr o. Pr i t em pa biti or iginalen, iznajdlji v , prilagodlji v , skr omen, potrpežlji v in v edoželjen. Zdaj v saj enkr at letno pr idem na „delo vni obisk“ in z v eseljem ugota v ljam, da se tudi lok alna sk upnost v se bolj za v eda t eg a ot očk a mir u in z r az nimi akti vnostmi, umetniškimi in družabnimi sk upaj z Iv anom ustv arja no vi, prijaznejši s v et . V er a H r g a F ot o: R ade P opadić 16 Planika Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE Odšel je Berti Rodošek Slo v ensk o g lasbeno sceno je a v gusta zapustila g lasbena legenda-skladat elj, ar anžer , dirigent in pr oducent Engelber t Berti R odošek, sicer Štajer ec, ki je zadnja leta ži v el v Š vici. Bil je oče f esti v ala V esele jeseni in f esti v ala Melodije morja in sonca t er a vt or v eč k ot štirist o pesmi, med k at er imi so najuspešnejše: Štajer’c, Pr lek, Nazdr a vimo prijat eljstvu, Obrtniki, T ople julijsk e noči, V sak po s v oje naj si poje, Bolf enk, Č r k e laž ejo, P olk a, v alček, R ock & R oll, Mamici … Naj v eč g lasbenih del je napisal za Alfija Nipiča, mor da najbolj znana je njego v a T oti pr esneti. Skladal je tudi za Ota P estner ja, New s wing quart et , H enčk a, Jožeta K oblerja. V mladosti je bil član k ultnih Mladih le v o v , pr ed časom pa je izdal tudi g lasbeno biogr afijo. »SLIKARSTVO JE FILOZOFIJA PREMIŠLJANJA SVETA SKOZI LIK IN SIMBOL« Rok Zelenko V or g anizaciji T uristične zv eze Split je v Galeriji Dioklecijan, v Muzeju mesta Splita 3. julija zv ečer s v oje slik e na og led ponudil znani slo v enski slik ar in k er amičar R ok Zelenk o, ki je pot em še 5. julija opoldne v V it eški d v or ani muzeja pr edsta vil s v ojo Monogr afijo PIC TIA. Spoznal sem r es zelo zanimi v o osebo. R ojen je leta 1951 v Ljubljani, otr ošk a leta je pr eži v el v Kamnik u kjer je oče, poznani in priznani slik ar in k er amičar K or el Zelenk o imel s v oj at elje. Kmalu je s v oj at elje pr emestil v Gr ožnjan , majhno mest o v Istr i, kjer je k upil hišo. Gimnazijo je k ončal v Ljubljani in leta 1975 diplomir al na Ljubljanski Ak ademiji za lik o vno umetnost na t emo Problem realizma v slikarstvu. Je eden od r edkih slo v enskih slik ar je v in k er amičarje v , ki nadaljuje tr adicijo figur ati vneg a izr aza. P o k ončani ak ademiji je v Gr ožnjanu, ki je medt em postal znano mest o slik ar je v , še lepše r ečeno, postal je v elik e vr opski at elje, imel priložnost spoznati priznane slik ar je iz E vr ope in drugih kr aje v s v eta. T a prijat elje v anja so mu omogočila, da se pr edsta vi s s v ojimi slik ami v najbolj znanih g alerijah s v eta. Kmalu so pr išli r ezultati, priznanja in nagr ade. Njego v bog ati slik ar ski opus ok oli 1800 slik r az nih t ematik in t ehnik slik anja je bog astv o, s k at er im se le malok do od slik ar je v lahk o poh v ali. Č epr a v je še k ot otr ok spoznal prv e skri vnosti umetnosti k er amik e v očet o v em at eljeju, se je r esno pr ijel dela šele, k o se je por očil z umetnico k er amik e. Njuna d v a sina sta se pr a v tak o pos v etila umetnosti in nadaljujeta po poti družine Zelenk o. K ot pr a vi sam R ok, se je v njego v em ži v ljenju pr a v v se lepo zložilo, celo ži v ljenje g a je spr emljala sr eča, menda je r ojen pod sr ečno zv ezdo. Na k oncu pa še nek aj besed o r az sta vi. Na og led je bilo posta v ljenih 14 lepih in za ok o prijetnih slik r az nih t ematik v t ehniki olja in akrila. Na žalost je bilo na odprtju r azsta v e zelo malo obisk o v alce v . T oda na pr omociji njego v e monogr afije popolnoma drug ače, dosti obisk o v alce v , no vinarje v in prisotnost t ele vizije. Tekst in foto: Ivan Kosmos Rok Zelenko - Pictia; foto: Janko Dermastja V počastit e v ustv arjalneg a opusa d v eh v elik ano v slo v ensk e nar odno-zaba vne g lasbe sta pri Mladinski knjigi izšli biogr afiji SLA V K O A V SENIK Alek sija Jer cog a s spr emno besedo in analizo melodik e A v senik o v e g lasbe pr of esorja in skladat elja T omaža H abeta t er L OJZE SLAK Iv ana Si v ca s spr emno besedo pr of esorja dr . Janeza Bog ataja. 17 Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE SLOVENSKE KLETVICE IN PSOVKE Sesta vni del medčlo v ešk e k omunik acije in s t em besedišča v sak eg a jezik a so t . i. žalji v k e. Gr e za besede z žalji vim pomenom, ki g lede na mor alna pr a vila nek e družbe v eljajo za nepr imerne. Upor aba žalji v k je bila v v seh zgodo vinskih obdobjih in družbenih ok oljih nezaželena, na r az lične načine pr eg anjana iz ja vneg a ži v ljenja, v določenih primerih pa celo sank cionir ana. Slednje se lahk o zgodi tudi dandanes, saj lahk o nepr emišljen žalilec zar adi upor abe gr dih besed tudi pr a vno odgo v arja. Sčasoma se lahk o pomen žalji v k, pso v k in kletvic znatno spr emeni ali celo izgubi (»Krščenmatiček!«), v es čas pa zar adi družbenih spr ememb nastajajo tudi no v e (»Da bi ti Mur k o na por oki pel!«). Slovenske kletvice in psovke – razlika P so v k a je vrsta žalji v k e, ki se nanaša na sogo v or ca. Izr ečena je namerno in na g las, go v or ec z njo nago v orjenemu ne želi slabeg a, g a pa želi r az žaliti, ponižati ali osr amotiti. Odr aža go v or če v o jezo, pr ezir ali obsodbo nago v or jene osebe. Za r az lik o od kletvice se nanaša na sedanjost , na tisti tr enut ek, k o je izr ečena. Na v adno se pr i pso v k ah go v or ec poslužuje žalji vih, posmehlji vih izr azo v , anat omskih delo v in t elesnih izločk o v , g a zmerja z ži v alskimi imeni ali zlobnimi višjimi silami ali mu pripisuje neg ati vne lastnosti ali dejanja. Nek aj najpogost ejših slo v enskih pso v k: Dr ek, Smet , Rit , P es, S vinja, Gnida, Go v edo, Umazanec, Lažni v ec, P okv arjenec, Smr ad, Bedak, K ur ba, H udič, V r ag V se na v edene pso v k e lahk o tudi, skladno s st opnjo naše jeze, za močnejši učinek med seboj poljubno k ombinir amo: Pr asec umazani, S vinja lažni v a it d. Kletvice so bolj gr obe od pso v k, pogost o so izr ečene nenamerno, v af ektu, z njimi spr oščamo s v ojo jezo in si dajemo dušk a, za r az lik o od pso v k pa z njimi izr ek amo slabo željo, zlonamernost . Izr ažajo se v obliki vzklik o v . Kletvice so usmer jene v bog a, višje sile, pr edmet e ali osebe, ki jih ni v naši neposr edni bližini. P ogost o jih izr ek amo, k adar smo jezni sami nase. Za r azlik o od pso v k, ki obstajajo v obliki posamezne žalji v e besede, so kletvice u v elja v ljene v obliki besednih zv ez ali po v edi. P a še nek aj pr imer o v pogostih slo v enskih kletvic: Naj te strela udari! Hudič te vzemi! Naj te vrag pocitra! Jebela cesta! NAŠA SLOVENŠČINA Na Facebook socialnem omrežju kroži zapis mladega Primorca Marka, ki je pred meseci odpotoval v ZDA in šele tam zares spoznal, kakšno neprecenljivo vrednost ima jezik. Tudi mi, ki smo tudi rasli z njo in nismo tako daleč od nje, ki govorimo podoben, slovanski jezik, se z njegovim pogledom na našo lepo slovenščino popolnoma strinjamo. R edk o se za v edam s k ak o izr edno lepim jezik om sem odr aščal in pr er edk o pomislim, k ak o g a upor abljam v v sak danjem ži v ljenju. Kak o spe v en in r omantičen pr a vzapr a v je. P opelje me lahk o g loblje, k ot bi me lahk o ang leščina k adar k oli. Šele zdaj, k o postajam star ejši, v edno bolj cenim naš jezik, našo k ultur o - pa tudi če v ključuje pijane v ašk e v eselice - C enim naše običaje in naš k ar akt er . Mala Slo v enščina je uspela pr eži v eti št e vilne v elik e imperije: F r ank o v sk o cesarstv o, 500 letne turšk e vpade, Napoleono v e v ojsk e, H itlerje v o ok upacijo, k omunist e v Jugosla viji in pr eži v ela bo tudi sedanjo E vr opsk o unijo. Nik oli nas ni do v olj za fr ontalni napad (samo d v a milijona) - Zat o je naše naj v ečje or ožje že 1000 let r a vno jezik. Ena r edkih stv ar i - tudi v današnji Slo v eniji - ki zdr užuje nar od. In cenim ljudi, posebej mladino, ki se v pogo v oru poslužujejo slo v enskih izr azo v in t o kljub t emu, da so ang leški pr e v odi zdaj mor da bolj popular ni. V današnji dobi g lobalizacije bo naša nalog a v edno t ežja. Jeziki se mešajo in v se bolj mamlji v a postaja ideja, da bi enosta vno post opoma začeli zamenje v ati slo v enščino z ang leščino. Na žalost tudi sam podleg am t emu. T oda iskr eno mislim, da bomo tak o k ot v elik e s v et o vne imperije pr eži v eli tudi v elik e s v et o vne jezik e. V edno se pr ebudimo r a vno pr a vi čas in opozorimo nase, in mislim da se bomo podobno pr ebudili kmalu in se spet za v edali k ak o unik atni smo in k ak o lep jezik go v orimo. In pono vno mor amo spoznati njen čar . Bistr a in str umna je k ot Soča, r azv ejana k ot kr ošnje dr e v es K oče v sk eg a r og a in bog ata k ot podzemni s v et Kr asa. Samo v er jeti mor amo v ase. Biti ponosni nase in na s v oj jezik. A vt or : Mar k o Il Piccolodi v ano 18 Planika Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE Tristo kosmatih (medvedov)! Pojdi se solit! Naj me vrag vzame! H kletv icam u vrščamo tudi vzklik e in e vf emizme (t . i. nadomestne kletvice), ki imajo podobno struktur o in namen k ot kle tvice, v endar je po v edek tuk aj izpuščen: Krucefiks! Tristo hudičev! Aufbiks! Slovenske kletvice in pomoč višje sile Nek at er e slo v ensk e kletvice t emeljijo na sklice v anju na višje sile: Bog, Hudič, Str ela,Gr om oz. na nek aj ali nek og a, ki ti la hk o po vzr oči šk odo. K er se sodoben člo- v ek bog a in hudiča ne boji v eč tak o, k ot so se g a naši pr edniki, se sodobne slo v ensk e kletvice namest o na božjo moč r aje sklicujejo na druge, aktualne a vt orit e- t e, tabuje ali nezaželene poja v e, nek at er e pa nastane - jo k ot posodobljena r azličica že obst oječih, star ejših kletvic: Smo številne slovenske kletvice in psovke res pre- vzeli od južnih sosedov? V si tisti, ki menijo, da so slo v ensk e kletvice in pso v k e zelo blage in da smo tist e »kr epk ejše« pr e vzeli od juž - nih sosedo v , bodo mor da pr esenečeni nad dejstv om, da so bile besede jeb *ti/je *i, k ur ec/k u*c, pizda/pič*a in njiho v e izpelja v e t er upor aba v slo v ensk em jezik u zabeležene že v št e vilnih slo v arjih 19. st oletja (Ple- t eršnik o v slo v ensk o-nemški slo v ar iz let 1894–95, 1. in 2. izdaja Janežiče v eg a slo v ensk o-nemšk eg a slo- v arja, Mur k o v slo v ensk o-nemški slo v ar iz leta 1832, Gutsmano v slo v ensk o-nemški in nemšk o-slo v enski slo v ar iz leta 1789). Žaljivke so in bodo ostale del živega jezika Ne g lede na nedost ojno obarv anost in s t em po v ezano ja vno gr ajo t er za vr ačanje pa žalji v k e ži vijo napr ej. Kl - jub pr of anosti, ki jo izr ažajo, jih ne mor emo enoznač- no umestiti v k at egorijo od v ečneg a oz. nepotr ebneg a besedišča, ki je zgolj odr az neot esanosti t er nizk e mo- r alne drže go v or ca. Žalji v k e so, k ot v se druge besede, sesta vni del člo v ešk e k omunik acije in s t em del jezi - k o vne t er k ulturne dediščine. Katere kletvice pa vi najpogXosteXje uporabljate in – kar je še pomembneje – komu jih najpogosteje nameni- te? Pa bodite iskreni, porkamadona! https://www.leemeta.si/blog/zanimivosti/sloven- ske-kletvice-in-psovke Da bi te Hilda zaposlila! (Hilda T o v šak je slo v ensk a političar k a in gospodarstv enica, obsojena na zaporsk o k azen zar adi nezak onitih r a vnanj v času v odenja V egr ada, op.u.) Da bi ti Murko pel na poroki! (Damjan Mur k o, slo v enski pe v ec zaba vne g lasbe, op.u.) Da bi ti sin zeta domov pripeljal! Dvesto kradljivih tajkunov! Tristo lažnivih politikov! OPOZORILO! Str anišče je primerno samo za malo potr ebo. (hrv ašk o) Str anišče ni primerno z a v elik o zaba v o. (ang lešk o) Nek do je imel dober smisel za humor , k aj? :) KOLIKO BANAN? Planika 19 UTRINKI, RECEPTI, ŠALE POTICA V BELI HIŠI Odk ar imamo v Beli hiši v W ashingt onu prv o damo ZD A , ki je slo v ensk eg a r odu, se v ZD A in tudi v Slo v eniji v elik o go v ori o potici. T a slaščica je v ZD A sinonim za Slo v enca. T udi v elik a v ečina Slo v ence v po por eklu, ki so že 6 ali celo 7 gener acija in ži vijo v ZD A in ki ne znajo v eč slo v ensk o, znajo pa r eči »potica«. Melanija T rump r ojena Kna v s je tak o hot e ali nehot e postala pozna v alk a ali v saj ljubit eljica potice. P ozabilo pa se je že, da so v Beli hiši daljneg a 1960 leta , k o je postal pr edsednik ZD A John K enned y pojedli 25 k g kr anjsk e potice, ki jo je spekla Ur šula Ambr ožič iz E v elth, Minn. Ur šula Ambr ožič, dolgoletna akti vna članica SNPJ (Slo v ensk a nar odna podporna jednota) je bila g la vna k uharica na v sak oletnem druženju – k on v enciji SNPJ. T udi leta 1960, k o se je k on v encije udeležila tudi sestr a takr at še bodočeg a pr edsednik a Johna K enned y E unice Sri v er iz C hicag a. P otica, ki jo je poizk usila ji je ug ajala. T akr at ji je Ur šula Ambr ožič obljubila, da bo pripr a vila potico za ina v gur acijo no v eg a amerišk eg a pr edsednik a. Slo v enci v ZD A so bili v tist em času pristaši demokr atsk e str ank e. Se v eda, ob izv olitvi Johna K enned y Ambr ožiče vi ni bilo tr eba r eči 2 kr at da je izpolnila obljubo. Zamesila je 12 potic in jih je pekla osem ur . T akr atni časopisi so pisali, da so sk upaj t ehtale k ar 50 funt o v oz ir oma 25 kilogr amo v . T ek st in f ot o: Janez R ogelj BL ONDINKA v st opi v NLB v Ljubljani in zapr osi za posojilo 1.000 €. P o v e, da potr ebuje denar , k er potuje za d v a t edna poslo vno v ZD A. Uslužbenec ji r eče, da mor a nek aj zasta viti k ot jamstv o za dolg ,zat o mu blondink a mir no izr oči ključe no v eg a BMW serije 7 z v so dodatno opr emo, par kir aneg a na cesti pr ed bank o. Bank a se str inja, blondinki izr oči 1.000 €, a vt o odpeljejo v g ar ažo pod bank o in se ob t em zaba v ajo na r ačun neumne blondink e, ki za jurja zasta vi 100.000 € vr eden a vt o. Č ez d v a t edna se blondink a vrne in po vr na banki dolg, ki znaša sk upaj z obrstmi 1.003.20 €, ji uslužbenec v ljudno r eče: „Gospodična, zelo smo v eseli, da smo poslo v ali z v ami, naše sodelo v anje je bilo vzorno, v endar smo malo zmedeni : Ugot o vili smo namr eč, da st e miljonar k a, zat o ne mor emo r az umeti, zak aj st e si sposodili 1.000 € ... “ Blondink a mirno odgo v ori: P a mi vi po v ejt e, kje bi lahk o za 14 dni par kir ala a vt o v Ljubljani za 3.20 €? Koncem avgusta je visoki jubilej med svojimi številnimi prijatelji veselo praznovala naša Justina Kordiš Draga naša Justina! Ob tvojem visokem jubileju ti želimo Da vse kar upaš se izpolni, Da vse kar si želiš se uresniči, In vse kar v srcu čutiš, Se v srečo zlije In zdravjem, veseljem srčnim te obsije! Jelka:"Željko, greš naprej ali ostaneš? Pogled skozi okno nekdaj in... danes. V Mariboru ne gre brez lepih vijolic Počitek na zelenem Pohorju... v samoti ob spokojnem jezeru Srečen zakon?! Koliko je naših na fotki? Takole nas naša vodička vodi z visoka.