:wV V-	, "
rltltlllll
_ TV
iimiiMiiiHimimiiiiiimiiiiiHurvj
THE OLDEST	!
1 AND MOST	| POPULAR
SLOVENIAN	|
1 NEWSPAPER	i
IN UNITED	1
| STATES OF	|
AMERICA.	| aiiiiiumiiummiiuiiiiimiwiiiMMinmimii!!
^fit.f r' L^r^^ *

Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V ioi iftit — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO

i
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V | ZDRUŽENIH
DRŽAVAH 1 AMERIŠKIH, iiiuuituutiiuiiiinjiiiuit
ŠTEV. (No.x 91.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. JUNIJA — THURSDAY, JUNE, 11, 1925.
LETNIK XXXIV.
li
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!"
(Konec).
Zdaj pa vprašamo č g. Škurja, zakaj'on in vsi njegovega mišljenja nam niso pokazali boljše poti, dali boljših nasvetov, prodno ste prodali list "Slogo". Ne dolžite samo slovenskih laji-kov, trgovcev in drugih. Da bi imeli pravi program in akoniste bili kos svojemu delu, zakaj niste apelirali na slovensko javnost v Ameriki ? Da bi storili to takrat, bi se Vam ne bilo potreba bati danes nobene kontrole pri katol. listu A. S. _Edinost. Dana je bila prilika Vam in drugim, da se nam pridružite, da izpopolnite naš program, da bi zadovoljili vse slovenske duhovnike in lajike. Mi potrebujemo ne samo komande, ampak sodelovanja! Ako imate v tem boljše ideje in boljše načrte, boljši program, kakor ste ga že imeli, ste nam dobrodošli.
S tem, da se ne strinjate z našim programom, če prav pri-poznate potrebo kat. dnevnika, še ni vse rešeno z Vašim protestom. Ako ste modrejsi in zmožnejši, dajte slovenskemu katol. narodu kaj boljšega. Mi z naše strani imamo vrata odprta za Vas in vse Vašega mišljenja. Ako vi govorite v imenu vseh tistih, kateri se niso odzvali pozivu našega podjetja — mi ne vemo. Dvomimo pa, če bi sploh še kateri slovenski duhovnik podpisal Vaš članek.
Da č. g. Škur še vedno veruje v krvave rihte na letnih cerkvenih sejah, to še danes, mu ni zameriti, kajti isto bi se pri-merilo vsakemu slovenskemu župniku, ki bi v letnem farnem poročilu izdal tako "metamorfozo," kakor jo je izdal on. Spodobilo bi se, da bi on kot župnik spodbujal župljane k napredku svoje župnije in da bi se lepo zahvalil svojim cerkvenfm odbornikom, čč. sestram, svojemu organistu, cerkveniku, cerkvenim pevcem, ministrantom, kat. društvam in vsem tistim, ki so kaj dobrega storili za svojo župnijo. Ker pa tega ni storil, je nov dokaz, da ne razume slovenske duše. Radi tega mu bomo poslali gotove slovenske župnije letna poročila na ogled, da se bo znal v prihodnje bolje ravnati.
Č. g. se boji, da je pri našem podjetju ni prave kontrole slovenskih duhovnikov, t. j. brez vsake cerkvene kontrole. Vrafa so Vam bila odprta in so Vam še danes! Zakaj torej se bati? Očitate nam duhovnikom in lajikom neodvisnost, modernizem in fašizem. To niso bolezni slovenskih katoličanov v A-meriki. To so italijanske bolezni. Slovenske bolezni med nami katoličani so: nesloga in kdo izmed nas bo zvonec nosil! Ako "jaz" nisem na vrhuncu tega ali onega pokreta, sem zoper to. — V tem je nesporazum našega skupnega delovanja v korist katol. mišljenja.
Mi moramo delovati, da se držijo naši katoliški principi in da ustrežemo želji zavednih katoličanov. Potrebo katoliškega časopisja čutimo. Zatorej po svdgi zmožnosti delujmo zato. A-ko ima kdo dobro voljo pomagati, mi ga drage volje sprejmemo v svoj delokrog. Ni se treba bati, da bi posamezniki prevzeli kontrolo našega podjetja. Željno pričakujemo, da dobimo v pri-hodnjosti slovenskega duhovnika za urednika našega lista, ki bo duša našega lista. To kakor hitro bo mogoče, ko se bo narod odzval in da vidimo, da je podjetje finančno dovolj močno, da ga bo vzdrževalo. Mi vsi od svoje strani smo zato.
Na vsa vprašanja in izvajanja č. g. Skurja se ne da stvarno odgovarjati, ker on ne razume stališča našega katoliškega časopisja ne naših katoliških organizacij, kakor tudi ne pozna xgo-Movine ameriških Slovencev. Ali je on Sel v boj iz svojega prepričanja, ali iz prepričanja svojih prijateljev — tega ne vemo. Zanima se za zgodovino prvega slovenskega pokreta ali ne v pravem smislu. Mi kot katoličani moramo pripoznati vse naše pijdnirje, indijanske riiisijonarje, škofe in druge zaslužne slovenske duhovnike. Mi vemo, da je Msgr. Buh s pomočjo slo-
pri katoliški jednoti duhovni vodja. Res je, da smo morali žrtvovati naše najstarejše glasilo A. S. Storili smo pa to z namenom, da smo ohranili jednoto katoliško. V tako nujnem položaju še niso slovenski duhovniki pokazali enotne fronte jia-nobeni konvenciji. Zatorej vsa~cašt sledečim slovenskim duhovnikom : pokojnemu duhovnemu vodju Rev. Tomšič, pokojnemu duh. vodju Rev. Kranjcu, pokojnemu Rev. Sojar, Rev. Leskovecu in Rev. Černetu.
Poznejša doba jasno kaže, da je bilo lastno Glasilo KSKJ. najboljša obramba za KSKJ. posebno v najkritidnejših časih od leta 1915. ko je bil duhovni vodja lastnega glasila Rev. Cer-ne. Na konvenciji v Milwaukee so skušali odpraviti spoved pri. jednoti. Temu so bili kos začasno slovenski duhovniki delegati. V kratkem zatem je imela katoliška jednota sodnijško obrav-nano z slovenskimi brezverci v Chicago, kamor je bil poklican tedanji predsednik Paul Schneller, tajnik Josip Zalar in duhovni vodja Rev. Černe. Skušali so vse v svoji moči, da spodrinejo ustavo KSKJ. Skušali so dokazati, da je spoved nepostavna itd. A ni se jim posrečilo. Ravno tedaj se je vsejalo serrfe novega prerojenja našega kat. življenja in od tega časa je K. S. K. J. plula po mirnejših vodah v lepšem miru in slogi in to pod vodstvom tedanjega duhovnega vodja Rev. Cerneta.
Vprašamo Vas c, g. Škur, koliko ste Vi v takih kritičnih trenutkih storili za ohranitev katoliškega življenja pri jednoti in za katoliško časopisje.f
Temu so sledile druge manjše zmešnjave, katere so bile več ali manj osebnega značaja, ki so razjedale našo solidarnost in skupni nastop, ali koncem konca so te osebne malenkosti na zadnji konvenciji podlegle in zmagale pa so konstruktivne ide*--je za boljšo katoliško bodočnost. Od tistega časa delujeta Glasilo KSKJ, in Edinost roka v roki za skupni napredek jed-note in vsega, kar je katoliškega. Pripoznamo, tudi, da je Ame-kanski Slovenec začetnik KSKJ. in nosi velike zasluge v tem oziru. V dobi tistih malenkostnih osebnih bojev pa so ga nekateri elementi zlorabljali v svoje osebne klikarske namene. Zato pa ni čuda, da je list bil zgubil upliv in nazadnje bi bil častrio propadel, da ga ni ravno naše katoliško podjetje še o pravem času rešilo smrti. In ponosni smo na to, da smo mogli ohraniti in oživeti tega dragocenega ljubljenčka naših slovenskih pijonirjev v Ameriki. Odtedaj naprej je združen z listom Edinostjo in z njo vred naudušuje, agitira in dela reklamo za naše katoliške ideje, za naše katoliške organizacije, osobito za našo slavno KSKJ.. Uspehi tega skupnega dela so jasni in veliki, da jih občuduje cela slovenska Amerika.
Glasilo KSKJ. je po mnenju nas vseh tiskano v duhu načel KSKJ. Ne moremo pa pričakovati, da bi ta list odgovarjal trem protiverskim slovenskim dnevnikom. Kot glasilo naše organizacije ima popolnoma svoje polje in izvršuje svojo posebno nalogo, katero more vršiti samo on. Vemo, da jednota potrebuje svoje posebno glasilo za svoje uradne namene svoje organizacije. Radi tega se ni treba bati Rev. Škurju, da hoče naše podjetje podjarmiti jednotino glasilo, ker se tudi članstvo jed-note ne boji, kar je zlasti pokazalo s tako naudušenim kupovanjem delnic našega podjetja. Da se pa tudi voditelji jednote nas ne bojijo, ne nas ne naše kontrole pa jasno pokazuje prva povečana štev. z dne 26. maja tiskana na novem stroju, v kateri so se oglasili skoro vsi s ^vojim zanimivimi članki, s katerimi naudušuje jo slovenski narod za slovenski katoliški dnevnik.
* * *
ZDAJ — KDO SMO MI?
Sedaj pridemo na vrsto mi slovenska katoliška tiskovna družba Edinost taka kot je danes in kot ja bila, ko je prevzela podjetje od slovenskih oo. Frančiškanov meseca augusta leta 1923.
Začrtali smo si novo pot za dosego svojih ciljev. Stopili
SPORAZUM MED 5 _ ANGLIJO IN FRANCIJO.
Anglija in Francija soglašati o problemu evropejske varnosti* — Anglija desna roka Franciji v slučaju vojne.
Ženeva, Švica. — Med Anglijo in "Francijo se je dosegel sporazum o problemu evropejske varnosti. V ta pakt je u-klj učena tudi Belgija in Nemčija.
Vel. Britanija je pristala na to, da bo v slučaju, da bi bila Francija napadena, jej dala popolno pomoč, bodisi na suhem ali na vodi, kakor * tudi j v zraku. To je pa itak že v ver-jsaillski pogodbi, a vendar se še jpovdarja, v znak, kako pri sr-;cu je Vel. Britaniji — mir v [Evropi.
Austen Chamberlain, angleški vnanji minister je obvestil [Brianda, francoskega vnanjega ministra, da se v političnih krogih v Angliji strinjajo z odgovorom, ki ga je Francija poslala na nemško spomenico glede varnosti; temu odgovoru pritrjuje tudi Belgija.
Iz Jugoslavije.
NAJVIHARNEJŠA SKUPČINSKA SEJA KAR JIH JE ŠE BILO. — NETAKTNOST SKUPŠČINSKEGA PREDSEDSTVA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
venskih dijakov povzdignil list Amerikanski Slovenec. Mi ve- smo pred slovenski narod s popolnoma jasnimi načrti, povedali
mu popolnoma odkritosrčno, kaj in kako hočemo. To ve cela ameriška slovenska javnost in gotovo tudi Rev. Škur. Slovenski narod kot tak je nas razumel, osvojil naš program, }cot program .celokupnega slovenskega katoliškega naroda v Ameriki, kar [jasno spričuje toliko zanimanje za uresničenje teh naših ciljev. Tako da naše podjetje danes ni podjetje nekoliko posameznikov, temveč si ga je narod osvojil kot svojo pristno narodno lastnino. Prilastil si ga pa ni samo narod sam temveč tudi pretežni del naše najodličnejše in najdelavnejše slovenske duhovščine v Ameriki. Naj jih navedemo kdo so:
Rt. Rev. Mgr. Anthony Ogulin, St. Paul, Minn. — Rt. Rev. Mgr. Bilban, Gilbert, Minn. — Very Rev. M. gavs, Shakopee, Minn. — Rev. J. Cherne, New Jersey St., Sheboygan, Wis. — Rev. Ciril Zupan, 806 E. B. St.^ Pueblo, Colo. — Rev. P. Beni-gen Snoj, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. — Rev. J. J. O-man, 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio. — Rev. A. L. Bombach, 400 Center St., Barberton, Ohio. — Rev. J. Blažič, Leckrone,
Pa. — Rev. A. Leskovec, 307 Adams St., Eveleth, Minn__Rev.
F. Turk, 245 Linden Ave., San Francisco, Calif. — Rev. M. Pir-nat, Butte, Mont. — Rev. A. Mlinar, 806 E. B. Street, Pueblo, Colo. — Rev. A. Murn OFM., Clifton, N. J. — Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street, Bridgeport, Conn. — Rev. J. M. Trunk, Lead-ville, Colo, in Rev. Benvenut Winkler, 9546 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Med temi je 26. društev K. S. K. Jednote, 4. društva Dr. sv. Družine, 2. društva Reda Katoliških Borstnarjev, 3. društva Najsvetejšega Imena in okrog 110 družin in posameznikov, ki so delničarji in lastniki. To je torej skupnost, ki tvori in lastu-je, da se izrazimo, kakor č. g. Škur, našo tiskovno "kompani-
(Dalje na 2. strani.)
mo, da je sedanji veleč. g. dekan Šavs bil prava duša vsega gibanja, ko se je ustanovilo našo slavno K. S. K. J. Mi poznamo požrtvovalno delo drugih slovenskih duhovnikov, ki so ustanovili slovenske župnije in s tem povzdignili svoj narod.
V Vašem članku omenjate samo one, katere hočete opotre-biti za pokritje Vaših argumentov. Zakaj opuščate namenoma veleč. g. dekana Šavsa, ki je bil sodelavec prvega slovenskega časopisa pod vodstvom Msgr. Buha in ki je bil velepomemben} faktor pri ustanovitvi K. S. K. Jednote ? C. g. Škur piše: "Slepec slepca vodi. . — A ne tako. pri nas. Mi imamo na % naši strani zaslužene duhovnike in lajike, ki šo v svojem življenju res nekaj storili in so pravi vzgled vsem drugim in#vsi ti prisegajo dosmrtno zvestobo Amerikanskemu Slovencu in Edinost in naši slavni K. S. K. Jednoti. Oni so nas opazovali v večnih bojih za naš obstoj in danes odobravajo naše podjetje in naš program z dušo in telom. Njim je najdražje pri srcu, najsta-rejšd slovenska katoliška jednota in naše podjetje A. S. & Edinost. Ustanovniki in sotrudniki od začetka so z nami in edino v našem programu vidijo bodočnost in to v korist katoliške jednote in katoliškega dnevnika.
C. g. Škur pravi, da je zgodovina učiteljica življenja in da so slovenski duhovniki prav malo ali nič storili za slovenski narod v Ameriki, ki se zavzemajo za nase podjetje. Č. g. Škur denite svoje karte na mizo ter izposodite si še pet ali deset trumfov in bomo videli, kdo je več storil za svoj narod v Ameriki ! Govorite o K. S. K. J. in njenem Glasilu. Jaz Rev. Cerne . in pokojni Rev. Sojar sva šla na svoje stroške na konvencijo v Milwaukee leta 1914 te jednote, ko je bilo vse napeto bodisi •glede Amer. Slovenca ali katoliškega stališča naše jednote* Skupni/nastop slovenskih duhovnikov je pripomogel, dti je ostal
KRIŽEM SVETA.
—	Boulogne, Francija. — Angleški zrakoplov Elsie, ki se I je. udeležil tekme v Belgiji je doletela nezgoda, ko se je spuščal na zemljo in se je vrv zapletla v mimovozeči vlak. Zrakoplov je uničen, pilot je ostal nepoškodovan, le en potnik je zadobil male poškodbe.
—	Šanghaj, Kitajsko. — Od tukaj prihaja poročilo, da se je prenehalo z izgredi, a stališče Kitajcev napram tujcem je še vedno skrajno napeto.
—	Atene, Grčija. — Prebivalci otoka Samos so se uprli, kateri upor sta zanetila tolovaja brata Vafiades, ki sta se zatekla na otok, da bi se izognila kazni. Grška vlada je poslala tja oddelek mornarjev, ki bodo z lahkoto ustajo zadušili.
—	Berlin, Nemčija. — Od tukaj se poroča, da so se v Sofiji ponovili nemiri in je prišlo pri pouličnih bojih sedem oseb ob življenje.' Med mrtvimi je tudi en član parlamenta, ranjenih je več sto. Dom voditelja kmetske stranke so razstrelili z dinamitom.
—	San Antonio, Tex. — Učitelj na Brooks letalnem polju, poročnik E. L. Searl je bil na mestu mrtev, ko je s svojim letalom z visočine 500 čevljev priletel na zemljo.
_Santiago, Chile. — Vladne čete so zadušile ustajo v severni provinci. 30 upornikov je bilo usmrtenih in večje število ranjenih. Vodja upornikov je tudi mrtev, komunistični agitatorji, ki so zanetili nemire bodo kaznovani.
—	Mexico City, Mehika. — V Vera Cruz in Oavaca državi so bili hudi nalivi, ki so povzročili, da so nekatere reke prestopile bregove in napravile o-gromno škodo, življenje je zgubilo nad 100 ljudi.
—	Chicago, 111. — Joseph Koppel, 6342 N. Fairfield, Ave. je v prepiru svoji zaročenki zalučal v obraz solno kislino in ji povzročil hude bolečine, prepeljali so jo v bolnišnico, kjer nimajo upanja, da bi ozdravela.
O poteku seje.
Skupščinsko sejo dne 12. maja zaznamujejo kot eno najvi-harnejših. Vsled tega, ker je bila na dnevnem redu volitev o Članov upravnega odbora drž. hipotekarne banke in ker so ta mesta dobro in mastno plačana, se je razvila ostra borba za ta mesta. Na seji radi obilice kan-didatev niso mogli priti do sporazuma. Vladna večina, ki se je zavedala svoje krivde, je hrup povečala z neslanimi klici. Sploh je bila seja polno burnih prizorov. Prišlo je tudi do prerekanja netaktnosti predsedstva, ki je odstranilo slovenski napis na Jugoslov. Klubih.
Arnavtskega vojaka,
j ki je, kakor je bilo že poročajo ustrelil tri častnike in pobegnil iz Petrovaradinske trdnja-jve so prijeli ko se je v civilni ; obleki in s puško na rami ho-jtel pri Mitrovici prepeljati čez
I1 Savo. Na poziv naj počaka je odgovoril s strelom, nakar so streljali tudi orožniki ter ga u-jstrelili v roko. Moral se je uda-ti in so uklenjenega gnali v Petrovaradin.
dve pristavi, ki sta pogoreli do tal. Mesar Golob ima 500.000 Din škode, medtem ko znaša j zavarovalnina le 500 Din, pri [sosedih je pa škoda krita s zavarovalnino. Vzrok požara ni iznan.
Cerkev v Planini pogorela.
V Planini nad Zgornjim Tuhinjem je pogorela tamkajšna cerkev sv. Vida. Cerkveno o-strešje in streha je popolnoma uničena. Zvonovi so popadali na tla a se niso razbili. Zažgali so pastirji, ki so tik cerkve zakurili in nosili žerjavico pod streho.
Družine na cesti.
V Zagrebu so z dovoljenjem stanovanjske oblasti deložirali iz neke hiše 17 družin s skupaj 50 osebami. Pohištvo so ljudem zanesli na ulico in dvorišče, lastnik hiše je pa dal takoj sneti vrata in okna in hišo tako razdejati, da je nesposobna za prebivanje. Sedaj so ljudje pod milim nebom. -o-
Znižana železniška cena.
Prometno ministrstvo v Beogradu je odobrilo, da plačajo vsi tisti, ki se izselijo iz naše države, ali pa z drugih držav in pri tem potujejo čez naše ozemlje, kakor tudi vsi tisti, ki se vračajo iz emigracije preko naših jadranskih luk, bodisi posamezni ali v skupinah v tretjem razredu potniških in mešanih vlakov polovico cene. Za dokaz, da so res izseljenci ali povračevalej, morajo, kadar kupujejo vozne listke, pokazati pravilno viziran potni list.
-o-
Izseljevanje z otoka Korčule.
Iz dalmatinskih otoških mest Veleluka in Blato se že delj časa prebivalstvo naravnost tru-moma izseljuje. Meseca aprila je odpotovalo v Brazilijo samo enega dne 500 ljudi in prav toliko duš čaka sedaj na pno u-godno priložnost, da zapusti domovino. Slabe letine in pre-obljudeni kraji spravljajo ljudi v-obup, zato se izseljujejo.
-o-
Prisilno zidanje his.
Osješko stanovanjsko sodišče je nekaterim imovitim meščanom ukazalo, da si morajo zgraditi svoje lastne hiše, sicer bodo izgnani iz dosedanjih stanovanj.
Velik požar v Kranju.
Izbruhnil je ogenj v Kranju na prištavi mesarja Goloba v kokrškim predmestju, ki se je zelo hitro razširil sosednji
Strela vdarila v cerkev.
V okolici Velenja, v Št. Jan-žu na Vinski gori, je udarila strela v tamošnjo cerkev v času, ko so bili verniki zbrani pri litanijah. V trenutku, ko je župnik držal v rokah Najsvetejše, da podeli blagoslov je treščilo, zbegano ljudstvo je hitelo iz cerkve. Na stolpu ni bilo strelovoda.
Umrli so Ljubljani:
Kristina Kovačič, šolska sestra, 21 let. — Valentin Zesch-ko, zasebnik, 73 let. — Antonija Rataj, zasebnica, 70 let. — Ivanka Tišler, sodarjeva hči, 6 mesecev. — Ivanka Cvek, kovačeva hči, 2 dni. — Ana Ferk, žena železniškega pisarniškega pomočnika, 36 let. — Ivana Okršljar, tovarniška delavka, 62 let. — Fran Bezlaj, mizar, 69 let. — Antonija Brunčič, zasebnica, 64 let. — Frančiška Zupan, žena čevljarskega mojstra, 66 let. — Ivana Lap, zasebnica, 71 let. — Ivan Bricelj, šolski sluga, 62 let. — Antonija Cvetrečnik, zasebnica, 70 j let. — Ivan Škulj, občinski re-jvež, 82 let. — Magdalena Mikš |bivša šivilja, 75 let. — Ana Mrgole, tovarniška delavka, 62 let. — Frančiška Korošec, po-
sestnikova žena, 29 let. _ I-
van Drčar, dninarjev sin, 8 mesecev. — ^
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Niša banka ima svoje lastne zvas« s poŠto in zanesljivimi bankami l starem kraja in nase pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali al zadnjo pošto točno in brez vsake« odbitka.	4
Naie cene za poliljke v dinarjih ia 9» rafa mo bSe včeraj sledeče:
Skupno • poštnino:
500 — Din......... .. 9.00
1,000 — Din......... $ 17.65
2,500 — Din......... $ 44.00
5,000 — Din......... $ 87.50
10,000 — Din......... $174.00
100 — Lir ................$ 4.80
200 — Lir ................$ 9.25
500 — Lir ................$ 2225
1,000 — Lir ................$ 43.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. al nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja čestokrat m*-nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti cest ▼naprej. Zato se pošiljatve nakafaja po cenah onega dne, ko mi sprejma-mo denar.	t	,
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO
ZAKRAjSEK ft CEŠAREK 70—9Ch AVE, NEW YORK,
■jgt&i.
"AMERIKANSKI SEQVENBC" IN "EDINOST"
■A.> fSSt^^w:
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikaoski Slovenec ustanovljen Ma 1991. SAnoet lata 1914.
Hm firat and the oldest Slovenian Catholig. Newspaper in America. Anerikanaki Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED 'BY:--
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
■AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...... ...........$4.00
Za Zednijene države za pot leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
"	For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ... .....$4.75
"	For Chicago, Canada and Europe per half year . .$2.50
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870.	_
Rešitve ni, pa jo ni.
Kamor koli pogledamo v današnjih dneh po svetu, vidimo vsepovsod veliko nezadovoljstvo. Gospodarske razmere so neznosne. Pritisk teh razmer čutimo vsi, zlasti delavci, ki živimo od dela svojih rok. Državniki vstajajo e-den za drugim, stopajo na krmila, obljuoujejo zboljšanje razmer, pa nihče zmed njih jih ne more ničesar izboljšati.
V Angliji je lansko leto vladal MacDonald angleški delavski voditelj, v Franciji je vladal Herriot znani francoski radikal, druge države so vladali drugi, vsi so obljubovali zboljšanje razmer. Pa so jih izboljšali — ne. Kaj se iz vsega tega naučimo. To, da gospodarskih razmer ne more noben državnik izboljšati, pa magari ima še tako lepe načrte, če ni vsa človeška družba z njim. N. pr. ameriški predsednik, ali pa katerikoli vladar ne more sam nič, če ga ne podpirajo vsi državljani enako Kaj more predsednik, če delodajalci t. j. kapitalisti poza-pro svoje tovarne ter tako vzemo revnemu sloju vsakdanji kruh. Rekli boste, lahko jih podržavi. Seveda jih lahko, pa kaj bo s tem dosegel. Prav nič, ker kapitalisti so danes tako organizirani, da kontrolirajo ne samo proizvajanje produktov, ampak tudi ves trg. Zato bi ne izdalo nič, če bi se tako podržavljenje izvršilo samo v eni državi. Izboljšanje gospodarskih razmer po splošnem svetu je mogoče edino, ako bi na tako izboljšanje pristali vsi narodi in vse države. Kaj takega pa v današnjih dneh še ni za pričakovati. Narodi in države so preveč razdeljene politično in gospodarsko. Preveč je tekmovanja, preveč je gnile korupcije, kar vse skupaj spodjeda temelj enotni misli in enotnemu sporazumu. To pa prihaja ^d tega, ker današnja človeška duša je prematerialistična. Preveč vsak gleda sam zase. Za bližnjega ne ostane nič. Zato je opažati vsepovsod toliko nesporazuma, kar onemogočuje enotni nastop in enotno misel.
Današnja družba zgleda bolj kot družba sovražnikov nego prijateljev. Kapitalist delodajalec sovraži delavca, obratno delavec sovraži delodajalca. Oba trdita in navajata vzroke. Ali pa more biti napredek med ljudmi, ki se sovražijo med seboj? Nikakor ne. Kako žalostno je v družini, če vlada v njej prepir in sovraštvo. Ravno tako je v celi človeški družbi, če med vsemi razredi ljudi divja sovraštvo in neprestani boj. In potem se še vprašujejo, zakaj ni boljše na svetu kot je.
Številnokrat smo že povdarjali, da človeštvu je treba vrniti medsebojno krščansko ljubezen, ker le ona je podlaga napredka in prave solidarnosti. In ne bo miru, ne bo boljših časov, pa magari se pojavi še na milj one novih državnikov reformatorjev, ako se človeška družba duhovno ne prenovi. To je, da .vsak človek bo upošteval svojega bližnjega, bo upošteval njegovo delo in njega kot od Boga
ustvarjenega človeka sebi enakega. Dokler ne bo v čkrve-ški družbi te duhovne obnove je z^man vse domišljevanje na boljše čase. Kako more današnji človek misliti na boljše čase, ko mu je pa vse okrog njega nevoščljivo, če mu količkaj boljše gre, kot njim. Kako more biti boljše, ko kapitalist svoje delavce ne smatra za nič drugega, kakor golo orodje kot navaden stroj, ki je za izrabiti in potem za zagnati za v kot med staro šaro? Ali more biti v takih zmešanih okoliščinah kaka upapolna vesela bodočnost? Ne — nemogoče.
Rešitve ni, pa jo ni — in jo ne bo, dokler bo tako, kakor je. Dokler bo družba materialistično nenasitna — je zastonj vsako upanje. Rešitev pa bo prišla, ko se bo Človeštvo vrnilo nazaj k svojemu Bogu, ko bo prenovilo svoje duše s pravo krščansko ljubeznijo, ko. bo iz svojih src poruvalo medsebojno sovraštvo, ter mesto iste usadilo v svoja srca Bogu dopadljivo cvetko — ljubezen. Takrat, bodo posijali na horizonu človeškega življenja žarki novega upajočega življenja, ki bo res vredno življenja!
(Nadaljevanje s 1. strani.) čico" — pravilno družbo.
Da so pa vsi ti tudi vneti za podjetje in da jim je katol. dnevnik pri srcu pa so dokaz številni krasni članki izpod peresa naših čč. gg. duhovnikov, kakor n. pr. Msgr. A. Ogulina veleč, .g. dekana Šavsa, Rev. Trunka, Rev. Omana, Rev. Snoja, Rev. Winklerja, Rev. C. Zupana, Rev. H. Brena D. D., Rev. Zakraj-šeka, Rev. Novitskija in Rev. Černeta.
Vsa slovenska javnost v Ameriki ve, da smo mesece vabili in prosili VSE duhovnike in lajike brez izjeme. C. g. Škur, vplašamo Vas, zakaj se niate tudi Vi in Vaši somišljeniki katere omenjate * besedo "MI** alov. duhovniki — zakaj ni ate ali tudi Vi s celokupnim alovenskim narodnom z duhovniki in lajiki na to veliko narodno delo? — Držali ste roke križem Vi in Vaši somišljeniki. Naš katoliški narod nas je pa razumel, največjo naloge? sedanjega časa in se je temu odzval z velikem nauduše-njem. Mi razumemo, da je sedaj stališče Vas in Vaših somišljenikov težko, ker niste pričakovali tolike katol. zavednosti in požrtvovalnosti našega slovenskega naroda. Vidi se, da hočete zamujeno popraviti, toda zadeli ste na napačno struno.
V slučaju, da imate Vi boljši program, kakor ga ima naše podjetje danes in da je Vam slov. katol. narod pripravljen slediti v tolikem ali večjem številu, mi smo Vam na razpolago pri sodelovanju vsak čas. Dokler pa Vi in Vaši somišljeniki vidite celoskupen slovenski narod tako naudušen in zjedinjen za skupno delo v prospeh, katoliške misli je pa Vaša dolžnost, da se
je naša šola skpnčala malo prej kot navadno, to zato, ker začelo se bo s zidavo še enega nadstropja v teku par dni, da se takp, do prihodnje jeseni, ko bo čas za poklicati zopet v šolo našt otroke delo skonča pravočasno.
Zato smo imeli zadnjo nedeljo graduacijo naše slovenske šole in sicer na jako slovesen način. V nedeljo jutro pri pol 8. sv. maši so gratjuantje pristopili slovesno h sv. obhajilu. Pristopali po dva in dve pred altar, pokleknili pred č. g. župnika, ki je delil sv. obhajilo, ter potem odhajali nazaj v lepi formaciji v klopi. Pred sv. obhajilom je č. g. župnik Kazimir Zakrajšek, O. F. M. imel krasen nagovor na graduante. O-pozoril jih, na najslajša leta, ki so jih prebili kot otroci pri ljubih stariših in v domači slovenski farni šoli. To je bilo njih gnezdo, kjer so se vzgojili in zato jim bo brez dvoma to gnezdo vedno pri srcu. Ne pozabite otroci na svoj dom in na svojo cerkev, je povdarjal č. g. župnik. Odslej naprej bo Vaša prihodnjost v Vaših lastnih rokah. Vaša prihodnjost pa bo taka, kakoršno si boste sami izbrali. Fantje in dekleta, ki odhajate in se poslavljate iz naše šole sv. Štefana zadeli boste na marsikatero težavo v življenju, toda v vseh težavah, naj bodo take ali take se s zaupanjem obrnite na svojega voditelja Gospoda Jezusa Kristusa, v katerega naukih smo Vas vzgojili in ta voditelj bo vas vedno varoval in vodil po pravih potih, da boste vzrastli v plemenite značajne fante in dekleta in pozneje v odločne
v
skupnemu narodu pridružite in ga po svojih močeh pri tem delu značajne može in žene, ki boste podpirate.	k	v ponos svoji cerkvi in svojemu
To je, kar se je nam zdelo potrebno odgovoriti na članek narodu. Krasen nagovor č. g. č. g. Škurja pod naslovom "Brez ovinkov."	župnika je privabil mnogim sol-
Razsodnosti katol. slovenskega naroda v Ameriki pa pre- i ze v oči. puščamo ,da samo presodi in preudari, kdo iipa prav.
Za Slovenako katol. tiakovno dr. Edinoat
REV. JAMES ČERNE, častni predsednik.
* ♦ *
OPOMBA UREDNIKA: — Uredništvo lista se z odgovo-, končali farno šolo t. j. navadno rom našega častnega predsednika Rev. James Cerneta popol- ! 8-razredno šolo diplome. Letos noma strinja in nima od svoje strani k temu ničesar za d os- »o graduirali fantje: Baskovec
Zvečer ob pol 8. uri pa se je vršila v cerkveni dvorani šolska prireditev, prf*kateri se je razdelilo graduantom, ki so do-
tavljati.
Henry, Ferenchak Rudolf, Hab-JOHN J ERICH,	jan Stanko, Jenskovec John,
urednik list« in predsednik tiskovne dr. Edinost. l^rah Peter, Perko Joseph, Smit
Anthony, Trinko Michael, To-mažič Frank, Veber Edward. — Dekleta: Darovic Mary, Duller Margaret, K a uči č Mary, Kučič Mary, Kure Frances, Po-renta Frances, Prah Rose, Roth Frances, Sluga Mary, Sagadin Mary.
Za sklep šolskega leta so č. šolske sestre sv. Frančiška priredile z šolsko mladino celo vrstokrasnih nastopov, ki so jih Uprizorili vsi razredi. Dasi tukaj rojeni, so šolski otroci imenitno peli slov. pesmi in igrali slovenske igre. Par igerc je bilo že tako humoristienih, da smo se jim vsi prav od srca nasmejali.
Najzanimivejši del tega večera je bil gotovo, krasni govor č. g. župnika Kazimirja Za-
~ Chicago, 111.
Nad teden dni se že potimo v Chicagi od silne vročine. Vre-menoslovci nas še vedno slabo tolažijo s svojimi poročili, iz katerih posnemamo, da se bo
da vročina, kot nas chicažane, da mi vsled tega držimo roke križem, ter iščemo samo senčnih prostorov, da bi se pohladi-li. Prav tako delamo kot vedno in te zadnje dni smo v goto
treba potiti še zanaprej, dokler vih ozirih še bolj, kot druge ča-nas ne oprosti neljubih verig se.
vročine hladnejša sapica od' V mislih imam našo sloven-severa, ali odkjerkoli.	sko šolo sv. Štefana. V tej naši
Pa ne mislite po drugih kra- šoli se je zadnje dni delalo jih, kjer Vas ne tlači tako hu- bolj, kot kedaj poprej. Letos
krajšek, O. F. M. Zopet je govoril odhajajočim graduantom, ko jim je delil diplome in povdarjal, kaj je njih dolžnost v bodočnosti. Opominjal jih je prav po očetovsko, naj nikar v življenju ne pozabijo svoje šole in svoje male farne cerkvice sv. Štefana. Na stariše pa je apeliral naj pridno podpirajo slovensko šolo, da bo isti mogoče vzgojevati slovensko mladino v Chicagi. Rekel je med drugim tudi to le: Nekateri so veliko dali za šolo, in še dajejo, nekateri pa gledajo od strani. Vprašam Vas, kaj je Vam ljubše, ali borni dolarček, ali bodočnost in nedolžne dušice Vaših otrok? Slabi stariši, ki jim je več za ubogi dolarček, kakor za bodočnost svojih o-otrok. Zato stariši naprej za slovensko šolo sv. Štefana! G. župnik je tudi v lepih besedah zahvalil čč. šolske sestre za veliko požrtvovalnost, ki so jo do-prinašale pri vzgojevanju šolskih otrok, kakor tudi stariše, ki so sodelovali s šolskimi sestrami in duhovniki fare sv. Štefana.
Dalje je č. g. župnik tudi obrazložil načrt, kako se bo nadaljevalo s zidavo nadaljne-ga nadstropja naše šole. Ljudstvo se je pri tej priliki zelo navdušilo za nadaljno delo pri
naši župniji.
To slovesno prireditev ob priliki sklepa šolskega leta šole sv. Štefana so posetili iz Le-monta, Very Rev. Dr. Hugo Bren, Rev. Pavel Podbregar profesor iz Lemonta in Dr. Valentin Maršol, ki se mudi v A. meriki na proučevanju higijene — zdravstva. Po govoru č. g. župnika je bil pozvan k besedi Dr. Maršol, ki je v krasnih besedah govoril o šolstvu in zlasti, kako ga je razveselila zopet slovenska govorica in lepa slovenska pesem, ko jo zopet čuje ; to pot na chicaškem slovenskem odru sv. Štefana. Dr. Valentin Maršola je poslala jugoslovanska vlada proučevati higijeno v Ameriko. Zadnjih o-sem mesecev se je mudil v neki bolnišnici na proučevanju v Baltimore. Te dni je dospel v Chicago, kjer se bo mudil par mesecev na proučevanju v chi-caški Cook County bolnišnici. Dr. Maršolu kot navdušenemu Jugoslovanu želimo kar največ vspeha pri njegovem za človeštvo tako važnem poklicu!
Tako torej smo imeli chica-žani zopet eno veselo prireditev po zaslugi naših čč. šolskih sester reda sv. Frančiška. Odkar delujejo marljive slovenske sestre rta slovenski šoli v Chicagi je velika razlika med našo mladino. Kajti neovrgljivo dejstvo je, da srce in dušo slovenskega otroka zamore poznati le slovenska učiteljica — slovenska sestra. Chicaška naselbina je tem vrlim slovenskim vzgojiteljicam hvaležna. To je pokazal naš narod v Chicagi zadnjo nedeljo javno, ko je napolnil cerkveno dvorano do zadnjega

Pe-Terček pravi, da je ata Zeksarjev zakon tak, da je pred postavo veljaven. Ker je uboga liberalna para toliko točna, da je nam odgovorila javno,, kako in v kakem zakonu ata živi, naj bo zdaj še toliko točna, da naj nam pove, kako mora potem tak človek usiljevati se med katoliške ljudi in znjim delati business?? Zakaj ni ga bolj kameleonskega značaja, kakor to, sam živeti po svobodnjaško, business delati pa s katoličani. Sam biti največji brezverec, ki se je pred rojaki javno že iz Boga norčeval, izdajati umazan časopis, ki duhovnike in verstva napada, a v ravno istem listu pa prodajati mašne knjige, rožne vence in vse, samo da se iz katoliško mislečih ljudi privabi dolarčke. Če cortlandski fra-karji ne bitajo s svojim kameleonskim značajem vse Abrahamove sinove — potem se
svet nazaj vrti!
* * *
Pe-Terček že zopet teden dni nori. Kaj pravite zakaj? Hm, slovensko kat. tiskovno podjetje Edinost je vspelo. Prodalo je delnice in si izpopolnilo tiskarno. Se ne spominjate več, kako je Pe-Terček pisal in svaril nikar ne kupujte delnic, nikar, nikar, goljufali Vas | bodo itd.? Pa glej ga kleka, Edinost ni goljufala, kupila za nabrani denar lep nov stroj, še na slikanega so pokazali v listu. To je bilo pa preveč za zmeša-nega revčka Pe-Terčka. Ce je samo slišal o tem stroju je še prestajal. Ko je pa videl na slikanega je pa kar ponorel. Ata so mu morali gotovo ledu na glavo navezati! Slovenska javnost pa sedaj lahko vidi, kdo je zahrbtni lažnjivec, obreko-valec in škodoželjnež!
kotička in prostora, ki ga je bilo mogoče dobiti v dvorani.
Krsti v slovenski cerkvi sv. Štefana : — Družini Mr. in Mrs. Avgust Gregorich se je narodil sinček, ki so ga krstili za Johna. Botra sta bila Mr. in Mrs. Andrew Bafetz. — Družini Mr. in Mrs. J. J. Korenchan se je napodila brhka hčerka, katero so krstili za Loretta Ana. Kumo-vala sta Mr. Lawrence Korenchan in Miss Antoinette Hlad-Inik. — Družini Mr. in Mrs. Anton Simonič se je narodil tudi sinček, ki so ga krstili za Ed-warda. Kumovala sta Mr. in Mrs. A. B. Rom. — Družini Mr. in Mrs. John Pluth se je naro-dila hčerka, katero so krstili za Marie Josephine. Botra sta bila Mr. M. Pluth in Miss Miroslava Bash a. — Vsem naše iskrene čestitke!
Katoličan brez katoliškega
lista j« nič!
" Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine pre vel Peter M. Čemi go j.
"Da te ubijem, o žena," je odgovori besno, kajti jeza ga je bila prevzela.
Ona ga je še nekaj časa opazovala, potem pa je, smehljaje se na svoj posebni-način, rekla:
"Res? Pa zakaj prav sedaj in ne ob kakem drugem času? Ali ti je Kakujev nasvet dal pogum?"
"Ali ti je še treba vpraševati, brez-sramna ženska? Ali ne gleda tole oko tja doli na vrt?"
"O, spominjam se, tvoj kapitan, ki je umoril Mermesa, mož tvoje hčere, mi je tako dobro razodel svojo ljubezen, da sem ga poplačala s pogrebno cvetko, ker sem vedela, da naju opazuješ. Poravnaj svoj račun z njim, kakor želiš sam in pa njegova žena; mene to ne briga.
Toda opozarjam te, da kmalu ne bos imel nobenih služabnikov več, če boš jemal ljudem življenje za take pogreške, ker so
le polastiti tvojega
mesta."
Tedaj je Abijeva togota izbruhnila. Proklinja in zmerjal jo je, jo obkladal z grdimi priimki, ji prisegal, nia mora umreti, ker je začarala vse može in se nobenemu vdala, ker ga obklada s posmehom in sramoto pred očmi Egipta. Toda Neter-Tua je samo poslušala, dokler se ni izdiv-jal in utihnil.
"Preveč govoriš in premalo storiš," je slednjič rekla. "Meč imaš v roki, porabi ga, tukaj sem."
S tem ga je razdražila do blaznosti; dvignil je orožje in navalil nanjo, a se je opotekel nazaj, kakor da ga je vrgla nevidna moč. Naslonil se je na steno, nato pa zopet navalil na kraljico in se zopet opotekel nazaj.	• ,
"Slab mesar si," je dejala, "po tolikih letih izkušnje. Naj tistile Kaku poskusi! Mislim, da se bolje razume na umore."
"O, veličanstvo," jo je prekinil zve-zdoslovec, "prekliči te krute besede, ki veš, da rajši tisočkrat umrjem, nego bi dvignil roko proti tebi."
"Da," je odgovorila resno, "princ Abi ti je ravnokar bil predlagal, da to storiš, nato pa si ti njemu predlagal isto, ker sam
: Mr.- " "i —
nisi hotel storiti — sam najbolje veš zakaj, kajne?"
Tedaj je meč zdrknil Abiju iz roke in v sobi je zavladala tihota.
"O čem sta govorila, Abi, preden si pogledal skpzi okno in videl svojega kapitana "Z menoj na vrtu, in zakaj si hotel umoriti tega psa?" je nadaljevala kraljica. "Ali naj jaz odgovorim namesto tebe? Govorila sta o tem, kako bi se me znebil, in umoriti si ga hotel, ker si ti ni upal povedati, zakaj ne more izvršiti tega dejanja, dobrovedoč, da bi tisti trenutek umrl, ko bi to povedal. A ker hočeš zvedeti, ti bom povedala sama in sicer takoj. Poglej me, nesrečni mož, ki ga ljudje imenujejo mojega soproga. Poglej me, prokleti suženj, ki mi ga je Amen izročil, da ga kaznujem tukaj na zemlji, dokler ne prideš k njemu v- podzemlje."
Pogledal je in Kaku tudi, ker ni mogel drugače, a kaj sta videla, nista nikoli razodel a. Obadva sta padla na obraz in je-čala ter s čelom bila ob tla.
Slednjič je ledena groza zapustila njiju srce, ozrla sta se navzgor in sta videla, da je zopet taka, kakršna je bila, nad vse
kraljevska in lepa ženska, a ne več. . ^- ■■
"Kdo si?" je hropel Abi. "Boginja Sekhet v človeški podobi, ali Isis, kraljica smrti, al isamo duh umrle Tue, ki je poslan, da se maščuje?"
"Vse to in noben izmed njih, kakor hočeš, čeprav je resnično, človek, da sem poslana semkaj v maščevanje. Vprašaj ti-stegale čarovnika. On ve in dovoljujem mu, da ti pove."	"	#
"Ona je Dvojnik Amenove hčere," je zamrmral Kaku. "To je njen Ka, ki-se je osvobodil, da izvrši sodbo nad tistimi, ki so ji hoteli storiti krivico. To je duh z močjo bogov in vsi mi, ki smo grešili zoper mrtvega faraona in njo in njenega očeta Amena, smo mu izročeni, da nas muči in nad nami izvrši sodbo."
"In kje je potem Neter-Tua, ki je bila kraljica v Egiptu?" je težko sopel Abi in obračal svoje velike oči. "Ali je pri Osi-risu ?"
"Povedati ti hočem, človek," je odgovorila kraljevska prikazen. "Ni umrla — ona živi in je odšla, da poišče tistega, ki ga ljubi. Kadar se vrne z njim in nekim beračem, tedaj odidem in ti boš umrl, obadva bosta umrla, tako.se glasi vajina sodba. Dotlej pa živita in vršita moje ufcaae l"
■IIHMnMIlMaHHMMHi
XIV. POGLAVJE. Solnčna ladja.
Tua, Amenova zvezda, je odprla oči. Že nekaj časa je ležala, kakor človek, ki leži med spanjem in budnostjo, in zdelo se ji je, da sliši šum potapljajočih se vesel in vodet ki prijazno bije ob pobočje ladie. Mislila je, da se ji sanja. Gotovo je v svoji postelji v palači v Thebah in takoj bodo prišle njene jdvorjanke, ko se zdani, da jo zbudijo.'
V palači v Thebah! Sedaj se je spomnila, da je minilo več mesecev, odkar je videla to kraljevsko mesto, da je potem daleč potovala jn slednjič prispela v belozido Memfido, kjer se ji je primerilo mnogo srašnih reči. Spomnila se je enega dogodka za drugim; nastavljene pasti, faraonovega umora s čarodejstvomj bitke in poboja njene straže, stradanje v stolpu s smrtjo na eni strani in z zasovraženim Abijem na drugi, čudovite prikazni duha, ki je imel njeno obličje in trdil, da je njen zaščitni Ka, dan ji že ob rojstvu, njegovih besed in svoje strašne odločitve, slednjič pa še, kako je stala z Asto ob visokem oknu, kako je vzplamtel ogenj pred njenimi očmi, in strahovitega padca v glo) • ' ■ -■ __L

Nek*j o zadnjih dogodkih v Bolgariji.

- fjgr9 - '
^MWIWgANSiq SUnHBNBCr IN »ETONnOT*
■ .
Bratomorno klanje na Bol garskem ni še končano.- Odkar smo pisali o pobunah in umorih v Bolgariji, so se v tej nesrečni deželi ponovili še mrip-? krvavi dogodki. 'Dan za dnem so poročali časopisi, da je bolgarska, policija zasanja različna skrivališča upornikov, ki so metali bombe ip streljali na vojaštvo, dokler niso obležali mrtvi v obupnem boju za svobodo. Nele v Sofiji, temveč
ti, kjer je bila tudi slovanska Rusija. Radi tega svojega prepričanja je presedel Stambo-lijskS štiri leta v ječi, Bolgarija je pa s svojim nemškim kraljem Ferdinandom udarila z Nemčijo, toda leta 1918. se je pogreznila V strašno nesrečo. Neizrečno gorje se je zlilo nad bolgarski narod. * Tedaj je prišel Stambolijski iz ječe in se polastil vlade. Poklical je na odgovor vojne krivce m jim na-
v 5tn„;i	j	—	'vjiic Aiivtc m jim ji»-
v t Tt i rUff mestih in ložil do^nost, da plačajo voj-
vaseh Bolgarije so se dvignili kmetje in delavci z orožjem proti vladi, a so končno omagali m se zrušili v mlaki krvi. Vlada gospoda Cankova
no odškodnino antanti, izdal je stroge zakone proti vojnim dobičkarjem in jih prisilil, da spraznijo nekoliko svoje zlate je Imošnjičke. Stambolijskijevo na-spravila na noge vse vojaštvo,! čelo je bilo zelo enostavno: Kar ga ima, proglasila je v dr-
kdor se je med vojno bogatil in debelil med tem, ko so drugi krvaveli v strelskih jarkih, ta naj plača. S tako davčno politiko se je Stambolijski strašno osovražil pri vseh industrijskih in trgovskih kapitalistih, ki so škripali z zobmi od jeze.
______ . .	v ,	, Nadalje je Stambolijski izve-
napolnjuje z začudenjem ves del na Bolgarskem agrarno re-
! formo, kar je razkačilo kmet-
zavi obsedno stanje, ustanovila preki sod in nastopila proti u-pornim kmetom in delavcem z vojaško silo, toda še danes ne moremo reči, da je popolnoma premagala in ukrotila uporno prebivalstvo. Trdovraten in ljut odpor bolgarskih ustašev
Vsi povprašujejo, kaj je vz rok krvavih uporov na Bolgarskem. Gospod Cankov raz-
ske magnate. Stambolijski je izdal zakon, ki je določal, koliko zemlje sme biti v rokah
nagraditi bogataše in zato je navalil vso ~težov dav"kov na kmetska pleča. Jlavnotako trdo je prijel delavstvo, kateremu je prepovedal stavkanje in mu zabranil sleherno agitacijo proti podjetnikom. Za indusr
slabo mi-
kmetje njso le zgubili zemlje, Angleški konservativni dnev- Ivsako	^	" -
temveč so morali nositi škoco mk "Times," časnik odtoč^ W nlmr^^^T " pr1llagodili ^zmeram in gla-, POHIŠTVO vsa davčna bremena v drti* protlkomunističnega	n^e ffi.nl ^ S°Va1'^J™*"*
Cankov je hotel ocjškodovatl in je pisal že davno pred J: ^^ ^Zl^JZ ^ ^ *
5a . m ubijanJe Se nove zastave imela po 10 čla-politi£mh nasprotnikov postala nic.
S sesterskim pozdravom Marie Pri si and.
vsakodnevna vladna navada."
Kdo bi se torej čudil, da je bolgarsko ljudstvo prišlo v o-bup in seglo po sredstvih obupanih narodov. Ko je bolgar-
trijske in trgovske kapitaliste sko ljudstvo videlo, da ni nik-
jer pravico in postave, se je hotelo s silo osvoboditi svojih krvavih zatiralcev. Cankov je pridigal kri in kri je oblila končno njega m njegovo stranko. Umorov in atentatov ne moremo zagovarjati in jih odločno obsojamo, toda bolgarska vstaja je glasen opomin vsem tla čiteljem in trinogom, ki s
in za zemljiško gospodo so prišli lepi časi.
Tem bolj žalostna je pa postala usoda bolgarskega kmeta in delavca, ki tvorita ogromno večino bolgarskega naroda. Strašna nezadovoljnost večine je begala Cankova in ga spravila na pot nasilja. Da bi se o-hranil na vladi, je začef preganjati nasprotne stranke z železno pestjo. Zadušil je svobodo časnikov, zabranil vsak shod, poklical vojaštvo na deželo in izročil generalom skrb za javni red. Izdan je bil zakon o "zaščiti države", kakor
ga ne pozna nobena država v stram, članicam društva "Kra-Evropi. Najmanjša agitacija Ijiee Majnika," štev. 157, K. S. proti vladi se kaznuje kot prestopek proti državi in policija
NA PRODAJ!!!
Radi odhoda v Kalifornijo se proda pohištvo tri * komade "parlor »et" — "dining room «et" — plinova peč in več drugih hišnih potrebščin.
Ogleda se lahko pri lastniku spravi na površje letno od de- Jack Slonichu 1214 Massa-
SAAR, RANA NEMČIJE 'set do štirina^ milijonov ton so"ave>TJ'a se
onnn, ami* UMOMA. premoga. Od 200,000 tamošnjih ipnde z Crawfor<* karo do
-—--! prebivalcev jih je 75,000 za-!V1S1°n m po Division do ozna-
poslenih po premogovnikih; Čenega mest*-dela po jeklarnah
Preko saarske kotline od se-verovshoda do jugozahoda pa tja preko lorainske meje je samo premog. Iz nad 40 jam se
glasa na vse stin strani sveta, ene družine. Kdor je imel zem-so ruskl komunisti zanetili! lje preveč, ta jo je moral od-\ njegovi državi revolucijo in stopiti revnim kmetom, ki so je klice zapadne države na po- imeli premalo ali takim, ki so
moc proti boljševiSki nevarnosti. Vsakemu, kdor ga hoče poslušati, pripoveduje, da je postala njegova vlada 'žrtev kr-
bili brez nje. Stambolijski je hotel ustvariti na Bolgarskem male in srednje kmete in odpraviti veleposestniški kapita-
volocnih komunistov iz MosJ lizem. Kmetsko prebivalstvo se k ve, da je torej pobuna prišla je navdušeno oklenilo Stambo-od zunaj, da je bila imetno lijskijevega programa in pod-organizirana z ruskim denar- piralo z vsem srcem novo pojem. On in njegovi prijatelji litiko. Zato je pa divjala zem-so pa seveda nedolžni, čisti so1 ijiška gospoda in čakala t reko jagnjeta. in zato obračajo J nutka, da se maščuje, svoje pobožne oči na zapad,
sme ob vsaki uri, tudi ponoči, v hiše državljanov in odganjati ljudi v zapor brez sodnikovega dovoljenja.
Razentega. je dal Cankov organizirati napadalne fašis-tovske oddelke, ki so na skrit migljaj vlade pretepali in morili najbolj ugledne in nevarne politične nasprotnike. Zločini, s katerimi se je umazal krvavi Cankov, so tako ognusni, da se vsak pošten Človek trese od o-gorčenja. Pomislite samo, da je bilo meseca januarja, torej pred vstajo, umorjenih skrivaj
Sovraštvo Nemcev v Saar
kraju prikipeva do vrhunca dočim jih nad francosko vlado, katera 46.000.
ima ohlast nad tamošnjimi! Tukaj so nemški prebivalci premogovniki.	1 kakor sužnji Francije, ki so
Saarbrueken. 1— Skozi tisoč skrajno nezadovoljni, veliko let je bila' saarska kotlina s sovraštvo nosijo v srcu do vse-svojimi premogovniki last Nem- ga kar je Francoskega, pre-"»-jčije. Po versaillski pogodbi je kratka je doba 15 let, da bi se
vico in nasiljem vladajo naro-j?*	nfd t0 kotli1no' kate-|t0 SOVr*štvo sP^eniio v pri-
,	ra Je bila skozi pet let pozo- Jaznost.
°m" _ __!rišče nemirov, oblast Francija.;	-o-
ZAHVALA	' Franciji se J'e leta 1917. za-
jhotelo po tej pokrajini bogati
Tem potom se želim od srca Premoga, tako je na mirovni | zahvaliti mojim ljubim sose- konferenci predložila svojo zahtevo, češ, da je Nemčija pri-'	-
zadjala veliko škode Franciji Pariz. — Brig. Gen. William za časa vojne in bi bila kon- Chamberlaine, bivši član gene-trola Francije nad to kotlino, talnega štaba, ki je služboval
SMRT AMERIŠKEGA ■ GENERALA Y PARIZU.
K. J. v Sheboygan, Wis. za prelepo meni izročeno darilo, kot
desetletni društveni tajnici.! nekaka odškodnina. A vzlic tr-tudi na Filipinah in se vdeležil
Nikdar nisem kaj takega pri- ditvi Francije, da se nahaja v
čakovala in nikdar mislila, da tako visoko cenite moje delova
temu kraju nad 150.000 Francozov, si je prezident Wilson
nje. Zelo, zelo sem vesela lepe- Prizadeval preprečiti, da bi
ga darila, še neizmerno bolj 1 Prišla ta kotlina v Francoske
roke. Ali, dokazi so bili tukaj, da je v resnici Nemčija opusto-drage sosestre. Vaše krasno da- sila velik del Francije, na pod.
me pa veseli vaše priznanje in odlikovanje. Prisrčna hvala,
rilo bom hranila za veden spomin.
Ker smo ravno sedaj praznovale društveno desetletnico, Vam na srce polagam, da delujte za društvo še zanaprej s tako vnemo, kot ste dosedaj.
lagi teh dokazov, so dobili Francozi kotlino pod svojo kontrolo za dobo 15 let.
svetovne vojne, je našel smrt v Parieu, ko je avto v katerem se je vozil zadel v karo poulične železnice. Njegova soproga, ki se je za časa nesreče naha-i plačalo
jala v hotelu, je takoj drugi P°re-
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi 2a enega, eden za vse." Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed...... John Kram^ric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Elagajnik .—......... Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An« cel, Jakob Strukel. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrOk. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-$13,421.00 bolniške
dan odpotovala s truplom kojnega proti Ameriki. -o-
po-
— Guthrie, Okla. — F. H. McQuilkin, poslovodja Enid Ker je pa včasih ekonomski gledališča je bil na niestu mr-čut silnejši od narodnega, soitev in neki drugi težko ranjen, si mislili, da po preteku te do- ko Je udarila strela med igral-be, se bo ljudstvu dalo na gla-ce golfa na prostorih Guthrie
približno 150 ljudi. Vlada je !v desetm ,et,n smo dosegle; ^nje, ako želijo, da ostane *luba. dala orožnikom ukaz, da ne|mn0^0' v Prihodnje hočemo pa|Ja KlaJ * dalje pod francosko sme napadalcev in morilcev
proseč tuje pomoči.
Vse kapitalistično časopisje v naši deželi in v ostalih državah Evrope se je postavilo na stran Cankova in ga odločno zagovarja.
Mi smo drugega mnenja. Bolgarska vstaja ni nikaka boljševiška nakana, prenesena
* Stambolijski je spoznal, da je bolgarski kmet izčrpan in izmučen od dolgih vojen in da si želi miru. Zato je bil hud nasprotnik vseh tistih, ki so pridigali novo vojno proti Jugoslaviji radi Makedonije. Stambolijski je hotel živeti v prijazno, sti z vsemi sosedi, posebno pa s Srbi. Izdelal je celo načrt, po
nikdar aretirati! Ko se je zgodil nov politični umor, tedaj je bolgarska javnost že znala, da bodo krivci prosti vsake kazni^ ia ljudje so navadno vzklikali: "Bodo gotovo aretirali mrliča !" Ta vzklik je postal na Bolgarskem naroden pregovor.
še več. Kaj ne da? Vzemimo si|^ontrolo, ali pa, da se vrne za naše geslo: Vsaka žena in Nemčiji, računali so na to do-___; bo, da se bodo tam živeči Nem-
iz Moskve na Balkan, temveč ,	. , . ^ , J^
; ..	j u u 1 katerem naj bi se Bolgarija
je nastala sama od sebe iz bol- _	0	® J
garskih kmetskih množic, ki so bile obupane in potlačene od krvave strahovlade gospoda Cankova.
združila s Srbijo v skupni državi. v kateri bi Makedonija uživala politično avtonomijo. Tako bi se bilo rešilo mirnim potom makedonsko vprašanje. Da bodo čitatelji dobro pou- j Stambolijski je nastopil ostro
č<-ni o vzrokih bolgarske vstalo, posežemo malo globlje. To
proti organizacijam "makedon-stvujušcih", ki so z oboroženi-
moramo storiti radi tega, ker mi krdeli kalili mirna jugoslo-so Bolgari naši bratje in kerlvanski meji in vpadali pogo-morajo Slovenci s srcem zašle-!stoma na makedonsko ozemlje, dovati vse dogodke, ki pretre- Tako se je obsovražil Stambo-
sajo jugoslovanski rod Bolgarov.
Ko je umorjeni Stambolijski prišel na vlado, je začel z odločno politiko proti vsem vojnim krivcem. Stambolijski je bil namreč že leta 1914. protivnik Nemčije in Avstrije in*se je z vsemi silami upiral, da bi Bolgari padli v hrbet bratski Srbiji. O11 je zahteval ravno nasprotno: Bolgarija naj Srbom pomaga, naj se z njimi združi
lijski tudi pri madedonskih ire-dentistih in pri vseh generalih ; in militaristih, ki so iz sovraštva do Srbov pripravljali novo
*
vojno.
Združeni makedonski ire-dentisti, častniki, vojni dobičkarji in agrarni kapitalisti so v juniju 1923. napravili prevrat, umorili- Stambolijskega in se polastili vlade. Na mah je bila preklicana agrarna reforma in zemljiška gospoda se je vrni-
in naj se zato priklopi antan- la na stara veleposestva. Toda
Opozarjamo
na veliko otvoritveno raaprodaje raznovrstnih potrebščin za dom orodja za mizarje in napeljevalce vodovodnih cevi i. t. d. Vseli vrst barve, varniiev in olja, kakor tudi mreie za okna in vrata zoper mrčes in nešteto drugih pri domu neobhodno po-trebnih stvar^ ^^ _ ^ pRQgjj'Q
JOSEPH CIESLAK
1815 West 22nd Streot	Chicago, 111.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu rasnih BARV, VARNIftEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladam sten
ski papir. Phone: Canal 0490.
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografi s t
Se priporoča slovenskemu ob činstva v naklonjenost! 719 No. Chicago St.
_JOLIET. ILL._
ROJAKOM Y CLEYELANDUI
Da moremo našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-či, smo pooblastili za našega zastopnika
MR. FRANK KURNIKA,
ki ima svoj stalni lokal na 6121 St. Cljur Ave.
V vseh zadevah, tikajočih se našega podjetja in listov A. S. Edinost, Ave Maria, St. Francis Magazine, se obrnite do! njega: Če želite plačati naročnino ali premenit naslov, naro- _
Čiti oglase ali tiskovine, bo Mr.	<%ookom®hcmw
Kurnik uredil vse potrebno. Ima v zalogi tudi naše knji-
JOS. HLAVATY zano»ljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuj* točno. Zaloga fotografirat h
potrebščin. — Prinesite k nam ge, melitvenike, devocionalije filme v izdeljavo.	i. t. d. Postregel Vas bo po-
Kodaki in Kamera šteno. 1758 W. 21»| Street in Wood Rojakom ga toplo priporo-CHICAGO, ILL.	čamo.	Upravništvo.
The Will County National Bank
LED!
LED!
LED!
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.'
C. E. WILSON, pred »cd.
\ vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led. da hladi z njim pijače. da meso ne zadiši, mleko ne skisa, 1. t. d.
Chicaske slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Ka-jtera ga od slovenskega ledarja še ne Kupupe naj to stori: Pokličite na tele-: fon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom. prodaja in razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
Dne 1. Dgc.1D24. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, III.
ANTONIJA RIFEL
~ MIDWIFE
522 Broadway St.
Phone:' 2380
JOLIET, ILL.
ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI
ROJAKOM NA ELY. MINN.
»e priporoča trgovina z v*akovr*tpixn blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Qoods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stajnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
poslužuje našega posredovanja za pošiljanje denarja v staro domovino?
Zato ker so naše cenc najnižje ia je vsaka pc&iljalev izplačana v najkrajšem času, v celem znesku.
prejema prijave za potovanje na VSE-SOKOLSKI ZLET V ZAGREB z velikim pamikozn AQUITANIA, ki odpluje iz New Yorka dne 29. julija 1925., dalje s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb.
Nasi zastopniki bodo skrbeli za Vas in Vašo prtljago na potovanju. ..Zahtevajte pojasnila.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
$20,000,000.0*
1900 Blue Island Avenue,
CHICAGO,
vogal 19-ceste ILLINOIS
" - ■ i - ■
EVJ
VNS&IH DINARJIH.
Prav vljudno vabimo
vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč
— NA —
slovesen blagoslov
FRANČIŠKANSKEGA KOLEGIJA in SAMOSTANA v Lemontu, 111.
v nedeljo, dne 14. junija 1925
VSPORED:
POSEBNE KARE odidejo iz Chicago, 111. ob 9:15 A. M. (novi čas) in iz Jolieta enako ob 9:15 A. M. (Jolietski čas.)- Udeleženci iz Chicago naj počakajo na vogalu Lincoln in 22. ulica (pri slovenski šoli). Udeleženci iz Jolieta pri uradu Ch. & J. R. R. pocestne železnic.
VELIKA SVETA MAŠA takoj, ko pridejo vse kare v Lemont Sveta maša bo na prostem. Posebna banda slovaškega katoliškega sokola-orla bo svirala. Petje oskrbi cerkveni pevski zbor "Adria'' cerkve Sv. Štefana.
PROCESIJA SVETEGA REŠNJEGA TELESA. Ker je ta dan praznik presveteca Rešnjcga Telesa bo takoj po maši slovesna procesija qa prostem s štirimi blagoslovi, kakor v starem kraju. To bo nekaj krasnega in impozantnega. Vsa društva iz okolice naj pridejo kolikor mogoče s svojimi zastavami.
OB 3. POPOLDNE slovesen sprejem Njega Eminence Kardinala Mundeleina D. D., Chicaškega nadškofa. Angleški, slovaški in slovenski govor. Blagoslov cerkvice in samostana. Blagoslov s svetim Rešnjim Telesom.
PROSTA ZABAVA NA HRIBU.
DEKLICE naj pridejo v beli obleki, s svojimi pajčolani (veil) in vencom za na glavo. Strežniki naj prineso svojo strežniško obleko. Prav male deklice za potresanje rožic pred Najsvetejšim naj. prineso seboj tudi košarice.
UDELEŽENCI, ki pridejo z vlaki od drugod, naj vzamejo pri postaji ali Wabash Ave. Car ali Clark St. (Wentworth) St Car ali Halsted St. Car do ARCHER AVE. CAR, kjer naj prestopilo na Archer Ave. Car do CITY LIMITS, to je tako daleč dokler gre kara. Tu vzamejo JOLIET CAR do Franciscan Fathers ali St. Mary's on the Hills. Special Car iz City Limits gre ob 10:15 (Chicaški čas).
K obilni udeležbi vabijo vse drage rojake prav prisrčno
SLOVENSKI OO. FRANČIŠKANI.

- - --


' AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Gladiator j J
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. _
Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Star centurion, ki ga je spremljal na njegovih bojnih pohodih od Temze pa do Eufra-ta, pd panonskih mej pa do stebrov Herkulo-vih, je pravil, da ga ni nikdar videl tako politega in nesrečnega; kakor tisti dan, ko je oblin j al svoj zmagoslavni vhod v Rim. Prisegal je stari veteran, da nikdar ne pozabi pobitega in brezupnega izraza na njegovem licu, ki ga je obdajal venec zmago, in ne izmučene brezbrižnosti, ki je govorila iz vsake njegove kretnje — iti vendar so bile vse oči obrnjene vanj, vse ga je občudovalo, vse mesto mu je vriskalo slavo in ga obožavalo kakor cezarja samega.
Pa kaj je bilo vse to njemu brez Guene-bre? Kako bi naj njegove oči mirno in zadovoljno gledale po tisoč glavi množici — ko pa nje ni bilo blizu, ko pa njenega ljubljenega obraza ni mogel gledati, obdanega od gostih kostanjevih las —.
Tisto noč, ko sta se ločila Licinij in Gu-enebra, je buknila dolgo pripravljena vstaja v Britaniji. Le hladni pogum mladega poveljnika in železna disciplina legionarjev sta rešila Rimljane. Še pred zoro so vzeli Guene-bro njeni sorodniki seboj daleč v notranjo deželo in britanska vojska se je umaknila v nedostopne trdnjave.
Vsa dežela je bila na mah spet v bojnem ognju.
Licinlja in njegovo legijo je poslal vrhovni poveljnik daleč v stran na neko drugo bojno pozorišče in vkljub vsej svoji bistroumnosti, vkljub vsemu trudu in vsemu svojemu vplivu ni mogel Licinij dobiti nobenih novic več o Guenebri.
In tistikrat se je zgodila z njim tako globoka izprememba, ki so o njej govorili njegovi zvesti legionarji.
Deset let je minilo in Licinij se je zopet vrnil v Britanijo.
Pred kratkim se je Neron odel s škrla-tom. Takrat še nepokvarjeni in nepomehku. ženi cezar je z bistrim očesom opazil zmožnosti Licinijeve in njegovo poznanje britanskih razmer. Poslal ga je v Britanijo.
Hlastno je sprejel Licinij naročilo. Saj noben dan ni mogel pozabiti na svojo ljubljeno Guenebro. Pod žarkim nebom Sirije, ob zledenelih obalah Donave, doma in na potu,-v miru in v vojski, vedno je bil njen obraz pred njim, ljub in vdan. kakor ga je videl tisti dan ločitve pod starim hrastom. Kako je hrepenel po njej, da bi jo videl še enkrat!
In videl jo je in takole je bilo.
Rimljani so zatrli vstajo ob Trenti. Njihove predstraže so pobile Britance, v divji zmešnjavi so se morali umakniti in so puščali za seboj svoje tovore, svoje dragocenosti, svoje orožje.
Ko je prispel Licinij na bojišče, ni sicer našel nobenih ujetnikov, ker vse je bežalo, pač pa obilen Y>len.
Eden-njegovih tribunov mu je prinesel zapisnik zaplenjenih reči. General ga je prebral, pa častnik se je obotavljal, kakor bi hotel še nekaj povedati.
Ko ga vpraša Licinij, kaj hoče, mu reče tribun:
"Nekaka koča še stoji na bojišču. Nisem se naročil, naj jo razderejo ker leži v njej mrtvo truplo, ki ga je treba pokopati."
Licinij je štel ugrabljeno orožje.
"Mrtvo truplo —?" je dejal brezbrižno in raztreseno. "Kak častnik?"
"Žensko truplo! Lepa, ponosna ženska. Očividno žena ali pa hči kakega britanskega kneza."
Zaradi Guenebre je bila Liciniju vsaka ženska, tembolj Britanka, predmet spoštovanja in zanimanja.
"Pelji me k njej! Naročil bom za njen pogreb, ko jo bom videl." —
Koča je bila priprosta in v naglici narejena iz desk in vej. Videti je bilo, da je imela le eden namen — dajati zavetje umirajočemu v njegovih zadnjih trenutkih. Žarki polnega solnca so se sipali skozi razdrto streho in obsevali obraz mrtve žene.
V belo obleko je bila odeta, njeni bogati kostanjevi lasje so bili priprosto razdeljeni nad njenim mehkim nežnim čelom, kakor nekdaj, — Guenebra je ležala pred njim.
Ko se je sklonil nad njo in gledal njen nepozabni obraz, njeno belo čelo, visoko o-bokane obrvi nad njenimi sedaj za vedno za. prtimi očmi, plemenite, lepe poteze njenega lica. njene sladke ustnice, zaokrožene še v smrti v ljubkem smehljaju — je opazil, da so neprestane misli zarisale svoje črte v ljubljeni obraz, da so bele niti prepredle njene temne lase, — morebiti spomini, kesanje, žalost, koprnenje za njim--.
In takrat so vroče solze planile v oči jeklenemu, drznemu vojščaku, obilo so tekle in mu olajšale srce in glavo in njegova dušna bol se je "Umaknila nemi, brezupni vdanosti, ki je bila skoraj podobna dušnemu miru —.
Bolestno je pritisnil svoje drhteče ustnice na njeno hladno mrtvo čelo, — se obrnil v stran — in odšel — mož, ki se odslej ni ne hudega bal niti si kaj dobrega želel —.
Tako je Licinij tukaj na zemlji še enkrat in zadnjikrat videl svojo ljubo —.
Nove zmage so venčale njegovo orožje v Britaniji, nov, zmagoslaven pohod so mu pripravili v Rimu. Toda vspehi zanj prejkoslej niso pomenili ničesar, vojaški poklic mu je bil vse.
Le njegov nemirni, koprneči, iskajoči pogled se je izpremenil. Licinij je postal miren in hladen, v boju in v zmagi, v vspehih in v nevspehih. Prijazen in dober v srcu je bil na zunaj strog in hladen. Dvorskih spletkarij in zabav se je vzdrževal, vedno pa je bil pripravljen, zagrabiti za meč v službi domovine, in dostikrat je njegova hladnokrvnost in pre-mišljenost popravila zmote in nesposobnosti njegovih tovarišev in prednikov.
Sreča se mu je smehljala, on pa je ostal neobčuten za njene darove. Časti in odlikovanja so se sipala na vojščaka, ki se ni brigal zanje, in Kaj Lucij Licinij je bil morebiti bolj spoštovan in manj zavidan ko marsikdo drug v prestolnem Rimu.
Zgodilo se je nekega dne, kratko pred Neronovo smrtjo, da je šel general Licinij na svojem potu iz foruma čez trg, kjer so bili naprodaj sužnji.
Nekdo ga potegne za roko.
Gargilian je bil, znani trgovec s sužnji. Nujno ga je prosil, naj si pogleda "sveže blago," ki je pred kratkim dospelo iz Britanije
To ime je koj vzbudilo Licinijevo zanimanje. Stopil je za trgovcem in govoril par prijaznih besed z nesrečnimi barbari hovem domačem jeziku.
v nji-
Kar mu nehote obvisijo oči na lepem mladeniču, krepke, orjaške rasti. Postavljen je bil na vzvišenem mestu in od daleč je bila vidna njegova visoka postava nad množico. Številne in napol zarasle rane in brazgotine so pokrivale njegovo telo. In kako tudi ne —. Saj bi ne bil med sužnji, na trgu naprodaj, da ni bil ranjen v boju. Plemenitega rodu je bil, to mu je bilo videti, in hudo težko mu je del njegov sramotni, poniževalni položaj.
Licinij je gledal njegov obraz, in njego. ve velike, sinjemodre oči — in neznano čuv-stvo je zatrepetalo v prsih rimskega generala. Z nerazumljivo silo ga je vleklo srce k ujetniku, obstal je pred njim in ga zamišljeno, pozorno opazoval.
Izkušenemu trgovcu ni ušlo generalovo zanimanje za sužnja.
I Sg^ZA DRUŠTVA	1
J JJfjP \	^^--g
cerkvena, podporna ter razne slav-	©
?	nosti.	0
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi,	®
0	regalije znake itd.
Pečati, stampilje in druge potrebščin	®
@ f ® „	ne naročite pri	^
1	t Mi 1 A. S. & EDINOST	i
/ iffillifll	1849 WEST 22ud STREET	®
mfflttlMW	CHICAGO, ILL.	g
—____________jpk ?u'.u	* ,v
velik požar — Škode
'	$75.000.
Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil na 538 S. Dearborn cesti v MortoiJ poslopju, ki je povzročil $75.000 škode. Delavci in uradniki so se rešili, dasi se je ogenj bliskoma širil in je bilo na mah celo poslopje v di-
mu. Plameni so segali do šestega nadstropja, od koder so gasilci rešili dve osebi, sicer bi se bile zadušile v dimu. Kako je ogenj nastal ni znano.
širite "a. s. in edinost"
t -o——
Širite "a. s. in edinost"
clevelandčan je!
kadar potrebujete posrrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI l'M	1053 — E. 62nd St.
Jr CLEVELAND. OHIO T- Primite za bližnji telefon in po-A \ kličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.

'An EXTRA Pair ^ ^KJives Double Wear'
F 0BLEKEIZ DVOJNIMI HLAČAMI
Vse kar je novega v barvi, blagu in izdeljavi za može in dečke dobite pri nas, in sicer z eno vrsto ali dve vrsti gumbov.
KRASNA IZBERA CISTO VOLNENIH OBLEK, KATERIH CENA JE:
$30; $35; $40; $50
Vse obleke so * dvojnimi hlačami.
Velikosti za normal, debele, šibke in velike. -
'TTfTuVv
(M. H. JELINEK)
Vogal Blue Island ave. in 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
Glas Svob. svetuje jugoslovanski vladi, naj bi rešila verska vprašanja vseh veroizpovedi tako — le:. . . "kdor hoče cerkev, vero in duhovnike, si naj iste plača. . Tu v Ameriki je tako. Cemu pa ne pustite ljudi pri miru, ako hočejo cerkev, vero. . . in tudi plačujejo??? Kje je Vaša doslednost? Dobro vemo, kam pri Vas pes
taco moli.
. * * *
Dogodek Št. 77. v Prosveti Neizpovedanka Wisconsina pripoveduje o stari mami, o molitvi, črni kokoši in klepetanju. Da morate blatiti spomin svoje stare mamice! 2avba je za Vašo neizpovedano dušo, in žavbe potrebujete če je tudi samo od konjederke. Bogami, da je bila molitev slaba, a Vaša stara mamica je molila, in ker je bila bržkone revna ter morala misliti na vsako jajČice, ji Bog gotovo ni tega zameril, da je jo malo polomila. Bog dobro ve, da smo revčki. Vam bržkone ne bo treba klepetati, ker morda sedite pri mizi, polni jajc, zato ni klepetanja, še manj kake molitve. Ker blatite spomin stare mamice, Vam tudi ne bo za to, da jo kdaj vidite. Jaz mislim, da bo stara mati v nebesih, ali bote tudi Vi tam, na to pa sami mislite.
^PISANO POLJE j
&	j. M. Trunk. -—
..............
kar veruje sto in več miljonov še danes. . . da napolnujejo na Veliko noč cerkve. .•. vse to ni nič. Mi, Del. Slov., mi učenjaki, ki smo obtičali bržkone že v prvem razredu. . . mi, prosvi-tlenci iz Belokrajine. . . mi, MI prvimo: Ni vstal!. . . konec besed. Res bi bilo treba, da bi za komuniste Krist že enkrat trpel in ustal, a je dvomljivo, če bi kaj pomagalo, ker bržkone bi tudi tedaj krčali: Ni vstal!
"Vse cerkve. . . prenapolnjene. . Kako malo pač izda vaše kričanje, da ni "boga", vse samo bluff. Bote morali bolj kričati, ali pa dati ljudem kako nadomestilo, ki je veckaj vredno od kričanja, drugače bote pisali še dolga leta, da "so vse cerkve prenapolnjene." Vaše vrste bode na Veliko noč ali tudi Vuzem zelo redke.
"Temna zgodovina" v Del. Slov. ne izgublja prav nič na svoji temi. O vsem tem, kar je bilo dozdaj v ti "zgodovini" objavljenega in se bo še "odkrilo" kot "Izobraževalni del," je precej v črno zadel Proletarec, ki v 922 številki govori o tem delu kot brozgi in pravi dobesedno: "Besedo "izobraževalni" naj se nadomesti z besedo "poneumnjevalni," pa bo vse v redu." Bo štimalo.
Dogodek št. 73. Šel sem ma- — South Bend, Ind. — Frank lo na btfdih. Vsedem se na breg Bruczizi, ki je usmrtil svojega divnega Turquois Lake. Biser tovariša Gennarota v prepiru
je, kakor detinsko oko. Nao-
radi neke pijače, je višje sodi-
krog gorski velikani. Duša mi šče obsodilo v dosmrtno ječo.
prekipeva veselja, da zrem ta
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
gorski svet, tako prostran, tako NAZNANILO IN krasan. Odprem Prosveto. Št.'	PRIPOROČILO.
73. Pisec zatrjuje, da je dogo- Vsem cenjenim naročnikom dek resničen, in če bi ne bil, in našim rojakom v državi Ohio šmentana marcina- kosmata. . . in Pennsylvaniji naznanjamo, dober je, nimam nič proti nje- da jih bo te dni obiskal naš mu, saj smo tudi fajmoštri potovalni zastopnik ljudje, in se nam lahko pripeti, da plešemo s kakim roglačem čardaš. Dobro, da sem bil sam, I in me je slišalo samo jezero, so me cule le vitke jelke, poslušali le gorski velikani. . . smejal sem se, kakor že dolgo ne. Veličasten je gorski svet, tudi ljudje niso vedno hudobni, saj, mislim, pisec ni hudo nameraval, ko je pisal in v Prosveti med včasih čudnimi "dogodki" objavil št. 73. Mrcina kosmata
— krasni svet.
* * *
"Vstal je — aleluja. . . tako so duhovniki govorili v napol-j njenih cerkvah na Veliko noč." pravi Del. Slov. a dostavlja ze- . . . MR* LEO M1-ADIČ, lo mogočno: "Ni vstal!!!" Ali 1 Je P°oblaščen pobirati na ni to regimentno? Apostoli, ki ročnino> oglase in vse drugo so videli Vstalega z lastnimij je v zvezi 2 našim listom-očmi. . . govorili z njim. . . dali RoJake P° naselbinah prosimo za to, "kar so videli," kakor da gredo Mr* MladJču na roke pravi Janez, svojo kri, enako ln mu p0jna2aj° P^ razširjeva-
nju katoliškega tiska.
Uprava A. S. & Edinost.
SbOVENSKI ^pPpR^M E S A R	j
1912 W. 22nd STR.,	CHICAGO, ILL.
K}	Phone: CANAL 6319.	j ^
^^^	^^^^^^^^^^ miljoni	za
. | NKDUNUftlK S^s^S
H	Established 1857 " LgM fejT^ Wgk: j ' j
JIB&faHi i—i o . \Tm %mm * ^. Jn?*0*** wait
•gagssjgjggp^g § L ^oiijaic ti i	"»TTS on HI^IJ fj TC*.O
■HIIIM Denar v Evropo JpT { ', I f
iwjrpn-J . r x^mi» i i 1, vi! ITTi
■ Ako ga pošiljate, pridite k nam po po-	iJ[ji " 111 [	' IM ] i' o | M \ > |f j
jasnila. N^ša svetovna zveza nam omogoča	iz^j-^j | I.	I I I | i i ' '' i !
z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v' \ | i	v \ li L j / j -j;
I bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo f	' \	\ k
VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE de- X	| \	V^S
^B	FIRST NATIONAL BANK	^^^^^^^^ ;[|
^H	Največja in najstarejša banka v Jolietu.	^	xl; ^	'	^
Ij	Premoženje te banke znaia $13,000,000^0	^^^	^
mm^if « V	1
)m\ alWHR '
f^^Hwn fefli^BV.. fiV^Vi^tKfi^l^jwsi	n .	, _ — - jxiwki	sibirT
j—IP I iOlg^tNJgVVfIliUIiE^Tlr	S * ^ - vJNJERNATIONAL CARTOON CXČ
-.f ------------1,,...-.,-.-----------------------r- -•■	_:____:_„'____