Štev. 45.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1923.
Leto xxirvi.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo MObilnska uprava".
Uh»|. vt&ko trado ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. P»«»m.»»« (t.vilic. s. prodajajo po I Din.
Spiti In dopisi i. pošiljajo! Uredntitvn „Domol|uba\ Ljub-lj.na, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij. In inser.tl pat Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic*.
ZBOR ZAUPNIKOV SLS.
Zbor zaupnikov SLS, katerega zaključki niso globoko interesirali samo ljudske stranke, ampak celo jugoslovansko javnost, so je otvoril v pondeljek točno ob napovedani uri ob veliki udelež-
bi strankinih zaupnikov, tako da je bila velika Unionova dvorana popi " , sedena. Ko jo stopil na oder načelnik
stranko, dr. A. Korošec, je dvorana odmevala burnih ovacij in več minut trajajočega aplavza Bilo jo kakor v letih 1917—1918, ko je slovenski narod eno-dušno pozdravljal oznanjevalca elovon-ske samostojnosti. In res! Zbor zaupnikov SLS svojega načelnika ne smatra ''drnes samo za predstavitelja svoje stranke, marveč za predstavitelja enotno volje celokupnega slovenskega naroda v iborbi za svobodo Slovenije.
V ospredju letošnjega zbora zaupnikov je stalo vprašanje politične taktike parlamentarnega zastopstva SLS Jugoslovanskega kluba, ki je dejansko pred-stavitelj slovenskega naroda, kateri bije boj za svojo neodvisnost. In ko je zbor zaupnikov zaslišal poročilo o političnem položaju v naši državi, je prišel enoglasno kot še nikoli do zaključkov, ki so razvidni iz tozadevne resolucije, objavljene na drugem mestu.
Mnogo zborov zaupnikov je že imela iSLS. Mnogo perečih važnih vprašanj se je razpravljalo na njih. In povsod so se zaupniki vedno zedinili in sporazumeli. Danes pa moremo naglasiti samo sledeča: Še nikdar ni bila enotna volja SLS in slovenskega naroda tako jasno in eno-[dušno izražena kot na tem zboru zaup-nikov! To, kar je izraženo v resoluciji, ni prazna beseda, marveč trdna volja in živa vera ne-le cele mogočne SLS, marveč slovenskega naroda sploh, ki lo v SLS vidi trdno jamstvo za uresničenje svojih narodnih, kulturnih, političnih in gospodarskih zahtev!
Ob tričetrt na 11. otvori podnačelnik SLS prof. Bogu mil Remec zborovanje zaupnikov s pozdravom vsem strankinim zaupnikom, ki so kljub slabemu vremenu prišli iz vseh krajev Slovenije v tako ogromnem številu. V smislu pravilnika SLS pred-
laga, da si zbor izvoli predsednika in sicer predlaga dr. Korošca. (Bučen aplavz.) Za namestnike predlaga predsednike treh stanovskih političnih orgar!zacij SLS, predsednika Kmetske zveze, poslanca Bro-darja, predsednika Obrtne zveze gosp. O r i n a in predsednika Delavske zveze dr. O o s a r j a. (Odobravanje.) Predlogi se soglasno sprejmejo. Ko zavzame načelnik SLS dr. Korošec svoje mesto, mu zborovalci prirede prisrčno manifestacije.
Poročilo načelnika dr. Korošca.
Načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec je podal nato poročilo o političnem položaju. Govoril je vsem iz jrca, tako kakor misli in čustvuje ves narod, kar je pokazalo gromovito pritrjevanje, ki je bilo tako silno, da je moral govornik mestoma z daljšimi pavzaini prekiniti govor, dokler se ni poleglo odobravanje.
Najprvo se je spomnil govornik zaslužnih umrlih političnih delavcev dr Ver-stovška in dekana Ozmeca. Počastil je tudi spomin pokojnega Stojana Protiča, edinega našega prijatelja med Srbi.
Nato je govoril o zatiranju naših rojakov v Italiji in Avstriji ter v imenu stranke odločno protestiral, omenjal je Reko, za katero zahtevamo samostojnost. Dalje je opisal krivice, ki so se zgodile slovenskim oficirjem in uradnikom. Dalje je govoril sledeče:
DRUGI STANOVI.
Kakor oficirji in uradniki, tako ali še bolj morajo seveda slovenski delavci in obrtniki in kmetje čutiti, da pri nas vlada samo en narod in da druga dva morata ubogati, služiti in trpeti. Slovenski delavci so pri zadnjih štrajkih videli, da zastonj iščejo razumevanja in podpore v Belgradu. In, da pokažejo vsemu svetu, da pri nas ni smisla in umevanja za socialno bedo, zato bodo ukinili ministrstvo za socialno politiko. (Klici: Škandal!) Obrtniki in kmetje pa čutijo vso težo srbske vlade v visokosti in neenakosti davkov in v slavnem kuluku. (Vese-
lost ln pritrjevanje.) O tem se bodo prebrale tudi resolucije, ki bodo pokazale, kar ko se reže koža z naših hrbtov.
OČITKI CENTRALISTOV.
In nam naši politični prijatelji pravijo: Saj imate vso politično moč v Sloveniji v rokah, zakaj je ne izrabite? Mi pa jim nato odgovarjamo: Mi imamo svojih 21 poslancev, mi smo zastopniki slovenskega naroda, a o slovenski politični moči govoriti, je velika hinavščina nasprotnikov, ki so jo prodali centralizmu. (Viharno pritrjevanje.) Slovenska politična moč je pokopana, vrne pa se, ko pride nazaj z avtonomijo Slovenije. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Oni pa, ki so jo ubili in pokopali, so demokrat-je in kmetijci, ki Vas hočejo sedaj za to še zasmehovati. (Pritrjevanje.) Mi Slovenci pri svojem malem številu v nobeni situacij! sedaj ne moremo igrati odločivne vloge, ker v parlamentu odločujejo številke in no žalibog razlogi in pamet.
Drugo očitanje je: To delajo radikali! Ako bi nas pustili z radikali na vladi, bilo bi boljše. Mi: Za to nimamo nobenih garancij. Cela dosedanja zgodovina je dokaz temu in povsod po celem svetu velja pravilo: Boljše samo en nasprotnik kakor dva. (Viharno pritrjevanje.) Pri kuluku smo videli, da so celo iz demokratske opozicije g<h
Pozor!
Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
v Ljubljani — r. s. ■ o. i.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršullnskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesU poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujgjo
po 6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5 Vi %, vez. tudi po 6 V« °/o
VARNOST za hraniln« vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniški družbe hotela .Union« v Ljubljani. — Vrhuteg* je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišf v tu-in inozemstvu. — Denar ga ^ložijahko tudi po poštnih položnicah, t	"
-' *	J,*
k-orili za kuluk. Kaj še bi bilo, ako bi bili vznemirja naše politične tovariše na Slovenskem, zakaj da še nismo v vladi. Danes biti v vladi, se pravi biti centralist. (Burno pritrjevanje.) Kaka napaka bi bila, postati centralist danes, ko je celo demokratska stranka začutila tok časa in se previdnim korakom začela bližati avtonomistični misli, o tem ni treba govoriti, iti v vlado, pa je danes isto, kakor postati centralist. S tem bi bili pravzaprav že očitki naših nasprotnikov o pogrešeni taktiki odpravljeni, toda ker nas danzadnevom s histerično do-sadnostjo oblegajo s prigovarjanjem, da vstopimo v vlado, bodimo tudi mi malo do-sadniji ln jim nanovo razložimo, kako je z našim vstopom v vlado,
NASA ČAST IN POŠTENJE.
Pot v vlado je nam zastavljen s tem, da šc danes ne dobimo širokih zakonodajnih avtonomij. To je za nas glavni vzrok. Tega sicer mnogi Slovenci ne razumejo, ki mislijo, da je nepolitično, držati se v politiki načel, toda mi smo iz druge šole. Ako pa se nam jutri ta kardinalna zahteva iz-pohii, šc pot v vlado vedno ni svobodna I
Mislim, da bi se cel narodno misleči slovenski svet zgražal, ee bi mi v Belgradu hodili roko v roki, kot politični zavezniki iu prijatelji, skupaj s Schauerjem, medtem ko Nemci v Avstriji vse storijo za smrt naših bratov. (Burno dobravanje.) Ta prizor, o tem smo uverjeni, bodo nam nudili svoje-fasno naši demokratje in kmetijei, ki se združijo tudi s hudičem, samo da jih vzame Beboj v vlado, a nas v tej družbi ne bodo videli. Mi smo Slovenci 1 (Viharno ln dolgotrajno odobravanje.)
POGLAVJE O KORUPCIJI.
In Še eden jako važen pomenek bi mi morali imeti z vsako stranko, izrecno poudarjam, z vsako stranko, v koje družbi bi mi hoteli ustvariti vlado, in to je pomenek o korupciji. Te države ne bo razbil ne Radič, ne naša avtonomija, nc bo zavoje-val tudi Italijan, a tu država je v veliki nevarnosti prvič zaradi neenakosti, ki jih doživljamo vedno na novo in drugič zaradi korupcije. (Viharno pritrjevanje.) Korupcija ni kakor kraja ln tatvina. Navadnih tatov ni težko spoznati in dobiti, a korupcija je zločin, katero izvršujejo oko v oko najbolj ra-finirani državljani medseboj, ki hodijo med nami v dostojanstvu in i zelo skrbno pripravljeno masko poštenosti. Korupcija hodi dandanes zelo oholo in oblastno po vseh naših političnih, agrarnih, sodnih, finančnih, davčnih in vojaških uradih, hodi po najvišjih in najnižjih instancah. Vsi jo vidimo, da prihaja in odhaja, a korupcija sama molči, taji, ne govori ne oni, ki prejema, ne oni, ki daje. A da korupcija hodi okoli, spoznamo po čudežih, ki se godijo tam, kjer je bila.
V odporu proti korupciji bi bilo narodno edinstvo potrebno, a ne tam, kjer jc to Istovetno i negacijo dveh narodnih indivi-dualitet. Samo en državni odar široke Base ljndstva razumejo, in to, kadar sc iir frši v obrambo njihovih lastnih žepov. Naša stranka bo stala vedno tam, kjer je borba proti korupciji, in za to ne bomo vstopili v noben vladni čoln, ki bi hotel pluti po fita-V
rih, motnih vodah. Nam se hoče čistih, svežih voda (Gromovito odobravanje) in četudi se mora par desetin ljudi vreči neusmiljeno čez krov.
RADIKALNA KORUPCIJA V SLOVENIJI.
Vemo: korupcija pride p^ vsaki vojni. Zelo čudimo pa se, da do leta 1923 še ni bilo mogoče zbrati fronte zoper korupcijo in za obnovo človeške družbe. Mislim na vse stranke na levo in desno, ko govorim o korupciji. Kad bi pa povedal posebej nekaj o radikalni stranki in sicer o slovenskem delu radikalne stranke. Mi Slovenci se sramujemo za srbske radikalce, kadar pogledamo, kakšna kvaliteta se je zbrala v radikalni stranki na Slovenskem. Priznavam, da so častne izjeme.
DVA SVETOVA.
Tudi nekaj druzega ne smemo prezreti, alco hočemo v vlado in to jo ta velikanska ra/.lika v mišljenju in naziranju, ki se pokaže pri vsakem zakonskem predlogu in tvori med nami nepremostljiv prepad. Srbi 7. veseljem sprejemajo kuluk, mi kolnemo in škripijemo z zobmi, neenakost v obdavčevanju jim je dobrodošla, nam jemlje veselje do drŽave, njim jc absolutizem všeč, ako ga vzdržuje lastna stranka, mi sanjamo o demokratizmu, o volji naroda, mi smo za hitro reševanje poslov, oni imajo vremena. (Pritrjevanje.) In tako prepad za prepadom. Samo eno pametno in mirno sožitje je pač mogoče, in to je v obliki avtonomije. (Viharno pritrjevanje.) To vse naj premisli dobro, kdorkoli sili našo stranko v vlado. Te točke se morajo prej razčistiti, preden jo sploh misliti na najmanjši preobrat v naši politični taktiki I (Burno odobravanje.)
OPOZICIONALNI BLOK.
V novejšem času se mnogo govori tudi o opozicionalncin bloku in za to je treba tudi o tem povedati par besedi in osvetliti naše stališče. Vsak opozicionalni blok ima lahko trojno nalogo: 1. da skuša vlado strmoglaviti, 2. da skuša dobiti mandat za nove volitve in 3. da se zveže tudi preko volitev za eventualno novo vlado. Za oj>ozici-onalni blok pridejo v poštev: demokrati in zemljoradniki, a že pri začetku se je srbska zemljoradniška stranka pokazala nezanesljivo zaveznico. To delovanje pri prvi in drugi točki je lahko brez nadaljnega mogoče, tu ni treba posebnih programatičnih soglasij. Za to vsaj od naše strani tu ne bo posebnih težkoč. Pač pa je druga stvar, ako se govori o tem, da bi se prevzela vlada po eventualnih volitvah. Tu veljajo isti pogoji, kakor smo jih že povedali, ko smo razmo-trivali vprašanje, da bi že sedaj vstopili v vlado.
NASE STALISCE.
Splob moramo vsem drugim strankam, ki mislijo na setavo vlade z nami, zopet in zopet jasno naglasiti to-le: Naša stranka lahko umre na avtonomlstičnera programu, a prodati ga ne more tudi za ceno kake vlade nc. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.) A tudi to lahko rečemo vsemu slovenskemu narodu: Smrt naše stranke bi pomenila smrt slovenstva sploh. (Viharno pritrjeva-vanje.) Zato razumemo, zakaj nekateri čr-
nI sinovi Slovenije s tako slastjo v uradih ln izven uradov hujskajo in rujojo proti nam, a zato smo obenem polni ni de in prepričanja, da bo slovensko ljudstvo, ki noče svoje narodne smrti, vztrajalo v boju za svoj obstanek ob naši strani I (Burno odobravanje.) Ta boj, četudi je težak in dolgotrajen, ni brezupen in brezuspešen. Ta boj za samostojnost Slovenije ln avtonoraistično ureditev države se širi in avtonomistična misel prodira v vseh strankah, razen morda v zakrknjeni SKS. Četudi je boj hud in moramo veliko pretrpeti, vendar gre za to, ali likvidiramo, ali pa se nadalh borimo, dokler ne zmagamo I (Viharni klici: Mi bomo vztrajali I) Mi se hočemo boriti do zmage I (Dolgotrajno odobravanje.)
Dovolite, da sklenem. Ako pogledamo na notranjo politično situacijo, ako pogledamo, kako stojimo v državi nasnroti drugim strankam, potem mislim, da lahko izjavljam v imenu SLS, da v tej zmedi zavzemamo povsem jasno stališče in to je: mi ostanemo v pošteni prijateljski zvezi s hrvatsko kmetsko stranko ln z muslimansko stranko In sicer zato, da si priborimo svoj najaktualnejši cilj, to je, da si priborimo avtonomijo! In če prihajajo snubci od vseh strani, mi jim pravimo: Lahko nas imate, toda nikdar ne brez avtonomije 1 (Dolgotrajno odobravanje. Zborovalci priredijo govorniku burne ovacije.)
•
Dr. G o s a r podeli nato besedo g. dr. Janku Brejcu, ki je, živahno pozdravljen, govoril o naši avtonomistični misli.
Namesto glavnega tajnika SLS g, dr. K u I o v c a, ki je bil zadržan po pai\a-mentarnem delu v finančnem odboru, je poročal mariborski tajnik g. M. K ran jc o organizaciji stranke.
RESOLUCIJE O TAKTIKI SLS.
Tajnik g. Gabrovšek prečita nato že v Beji vodstva in na zboru delegatov re-digirane in sprejete resolucije, ki so jih zaupniki vse Boglasno in često z viharnim odobravnjem sprejeli. Prva resolucija ee glasi:
Zbor zaupnikov SLS jemlje poročil« svojega načelnika i odobravanjem na znanje ter izreka popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in mu glede taktike prepušča svobodno roko.
Vre ostale resolucije objavimo pozneje.
Nato se je vršila
VOLITEV NAČELNIKA IN I. PODNAČEL-NIKA SLS.
Predsedujoči g. poslanec Brodar:
Kakor običajno, ima zbor zaupnikov tudi danes to nalogo, da izvoli načelnika naši stranki in prvega podnačelnika. Dosedaj £/no imeli predsednika dr. Korošca (kl^ ci: Ž /io dr. Korošec in buren aplavz) in jaz upam in mislim, da govorim vam, g0-spodje zaupniki vsem Iz srca, ako tudi danes predlagam za načelnika naše stranke dosedanjega za stranko kakor ga ves slovenski narod zaslužnega g. dr. Korošca. (Dolgotrajno viharno odobravanje.)
Dr. K o r o š e c : Somišljeniki! Jaz danes nisem prvič izvoljen, zato vam nisem neznan in mi ni treba razvijati program"'
laz pravici samo to: Vse moje delovanje je bilo doslej in bo tudi odslej usmerjeno na lo, da ostanem zvest stranki, za katero živim, in zvest ljudstvu, iz katerega izhajam. Mi smo kristjani. Kot taki moramo delati tudi za vse one, ki trpijo in vzdihujejo, na razpolago moramo biti rsem, ki so potrebni naše pomoči, ako morda tudi niso v okviru naše stranke.
Mi hočemo ostati zvesti slovenski ljudski stranki. Nikdar ne bomo zabili, da nas jo izvoli, slovenski narod za svoje poslance. (Viharno odobravanje.)
Za prvega podnačelnika predlaga poslanec B r o d a r nanovo profesorja Remca, poudarjajoč: Mislim, da bo profesor Remec mož na svojem mestu, mož pravičen in pošten, kakor je bil vedno doslej. Potrebno je, da je I. podnačelnik v Ljubljani, da je v stalnem stiku z ljudstvom in da vodi posle namesto odsotnega dr. Korošca. Misl im, da ne morem predlagati boljšega ko je prof. Remec. (Živahno odobravanje.)
Dr'. Korošec: Čutim dolžnost, da poudarim, da je bil profesor Remec mož, s katerim smo vedno lahko delali pošteno in v medsebojnem zaupanju in to je velikanske vrednosti za vsako organizacijo, posebno za tako veliko kakor je SLS, za tako, ko-je načelnik ni vedno doma. Delal je vedno pošteno in prijateljsko. Zato zahvalim našega dosedanjega podnačelnika in ,;a tudi priporočam v zopetno izvolitev.
Profesor Remec je bil nato zopet in soglasno izvoljen za I. podnačelnika stranke.
Dr. Korošec zaključi veličastno poteklo zborovanje zaupnikov z besedami:
Kakor molimo vsak dan zjutraj in zvečer kot kristjani »Oče naš«, tako hočemo kot politiki vedno misliti na zmago naše ideje, na avtonomijo I Živela Slovenska ljudskp stranka!
Z živahnim odzivom: Živila SLS 11 so se nato zaupniki razšli, da popoldne pri stanovsko političnih zborovanjih nadaljujejo in izvršijo dopoldne započeto delo.
Oljčni zbor Jugoslovanske kmetske zveze.
V veliki dvorani »Uniona« je danes ob 8. popoldne zboroval občni zbor Jugoslovansko kmetske zveze. Otvoril in vodil ga je njen načelnik poslanec B r o d a r , ki je podal poročilo o dosedanjem poslovanju organizacije. Med drugim je izvajal: Naša organizacija se je ustanovila leta 1919. Prej so poslovale Okrajne kmetske zveze, ki so pa bile le veje brez lebla in so bile zatorej brez moči. Na zahtevo kmetov se je ustanovila Jugoslovanska kmetska zveza z namenom, da brani koristi kmetskega stanu. Kaj zahteva kmetsko ljudstvo? Ono zahteva, da naj se zakonodaja v državi uredi tako, da bo odgovarjala koristim kmetskega stanu in da bo imelo res v njej ljudstvo moč. Da se pa to doseže, je potrebno gojiti izobrazbo ljudstva, da more nadzorovati delo poslancev in postavodaje. Govornik se je nato pečal z važnostjo našega tiska in poudarjal, da mora priti »Domoljub« v vsako hišo. Okrajne kmetske zveze so velike važnosti, ker ne tvorijo le temelja JKZ,
marveč tudi najmočnejši temelj SLS. Govornik se je pečal nato z visokimi postavkami izvozne carine in je konstatiral, da so se uvedle najvišje carinske postavke ravno v času, ko je bil kmetijski minister samostojni Pucelj. Grehe Puclja in njegovih tovarišev samostojnih poslancev morajo sedaj popravljati poslanci SLS.
Načelnik SLS dr. Korošec je nato, živahno pozdravljan, pozdravil zbor. Nato je poudarjal, da živimo zdaj v podobnih časih kakor so bili leta 1870., doba ko se je bati krahov, ko ne bo zaslužkov, izdatki bodo pa "elikl Prišla bo boljša doba, ko se bo začel kmet zavedati tudi v drugih delih naše države. Kmetje, v teh hudih časih podpirajte in držite se zadružništva 1 Zdaj se bije velik boj med zadružništvom in pa bankami. Visoke sedanje obresti so pio-kletstvo kmetskemu stanu. Poudarjati se mora in zavedajmo se, da denar ni vse, Ja so tudi druge vrednote važnejše. Boriti se moramo proti hudiču, pohlepu x> denarju. Zavedajmo se, da je med nami premalo krščanske ljubezni, premalo ljubezni do bližnjega I Napredek naj ne bo samo v gospodarskem, marveč držati se moramo tudi v znanosti in umetnosti linije krščanstva: ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega, ki naj preveva vse naše delovanje I Danes živimo v takem času, ko ne gre nobena reč naprej in ko se vlada z diktaturo v Italiji, v Španiji in v Rusiji. Tudi v naši državi grozi korupcija in ni izključena morebitna diktatura. Toda večno ne bo tako in pričelo bo zopet vladati ljudstvo. Svoj gcvor je zaključil dr. Korošec z željo, naj kmetje ne izgube stanovske zavesti. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Nato je poročal tajnik JKZ Krek, ki je podal izčrpno porčilo o stanju Kmetske zveze.
Dr. B a s a j je nato predaval o zadružništvu.
Nato so sledile volitve, ki so izpadle takole::
Načelnik: Ivan Brodar, poslanec in posestnik, Hrastje pri "rariju. I. podnačelnik: Davorin Kranjc, poslanec, Velika Pirešica; II. podnačelnik: Anton Pogorele, posestnik, Struge; III. podnačelnik: Franc Karpe, posestnik,^ Moste pri Ljubljani. Odborniki: Janez Štrcin, poslanec, Kaplja vas; Jožo Miklavc, posestnik, PcJmolnik; Jožo Bur-gar, župan, Hraše; Jože Lampret, posestnik, Muljava; Anton Cvenkelj, posestnik, Ljubno; Robert Ko^ar, veleposestnik, Sv. Bolfenk; Jože Poznič, posestnik, Gradišče; Ludvik Bajec, župnik Št. Janž; Ivan Kun-torič, posestnik, Mrasevo; Ivan Pfanovnik, poslanec, Horjul; dr. Jakob Mohorič, odvetnik, Ljubljana. Namestniki so: Karol Za-plotnik, posestnik, Letenice; Jožo Strnad, poseshiik, Dobrcpolje; Anton Lavrič, posestnik, Gora; Franc Černe, živinozdravnik, Ljubljana; Franc Bor3, posestnik, Kamnik; Ivan Finžgar, posestnik, Breznica; Jožef Gale, župan, Trebeljevo; Franc Kobal, posestnik, Gabrijela pri Tržiču; Ivan Serbec, župan, Veliki Kamen; Martin Šteblovnik, posestnik, Rečica in Alojzij Strman, posestnik, Šmartno pri Litiji
Občni zbor se je nato zaključil.
Pucelj še dalje za centralizem.
To nam je sicer znano, toda nismo Drl čakovali, da bo to sam priznal in še pod-črtal.	r
Na Domoljubov članek: Veliki lažni1 Puceij, je bil namreč gospod minister tak divji, da je v besni jezi napisalo njegovo glasilo Kmetijski list nov članek, kjer zopet v zavesti, da sodnijsko nihče ne more preganjati, ponovil vse ogromne laži, ki so tako krepke, da se dajo z rokami prijeti.
Čujte in strmite: Kmetijski list dokazuje, da je SLS — centralistična in da je od začetka zahtevala — centralizem. Ali ima Kmetijski list svoje ljudi res že za znorele, da jih pita s takimi bedarijami. Skozi celo dobo po prevratu je Kmetijski list zmerjal našo stranko s separatisti, s proti-državnimi elementi ter se norčeval iz klerikalne avtonomije — skozi celo dobo — danes pa isti Kmetijski list hoče dokazati, da je bila SLS v tej dobi pravzaprav centralistična in da je ona vpeljala centralizem.
Kar pa nas zanima, je pa to-le: Kmetijski list piše: Mi smo glasovali za vidov-dansko stranko (gotovo je hotel reči: ustavo) in te svoje žrtve slovenstvu, in državi se tudi danes ne sremujemo.
Ja, čemu pa potem Pucelj zmerja SLS, da je centralistična, če je pa to edino prav, in če se on še danes ne sramuje, da je glasoval za centralizem 1 Čemu vse to ogorčenje na dr. Korošca, če je le-ta — kakor kaže Pucelj — že pred volitvami v ustavo-tvorno skupščino bil za centralizem, ki jo — kakor piše Kmetijski list — žrtev slovenstvu in državi in ki se ga Pucelj še danes ne sramuje. G. Pucelj, ali čutite, kako sami sebe po ustih udrihate.
Sicer je pa glavno za nas to-le: Pucelj je ponosen na centralizem in se ne sramuje, da je zanj glasoval. Njega ni sram, kljub temu, da je ta centralizem že požrl milijarde slovenskega slovenskega denarja, kljub temu, da ta centralizem drži in muči naše fante po macedonskih in albanskih kasarnah, da nam ta centralizem nalaga neznosne davke, jemlje bolnice in šole, uvaja kuluk, zanemarja naše kmetijstyo, povišuje trošarino itd. itd. Puclja kljub vsemu temu ni sram, da je glasoval za centralizem.
G. Pucelj, ali ste še človek ali zverina? Ali se vam nič ne smilijo kmetje, ki bodo morali kmalu prodajati svoja živin-četa iz hleva, da bodo mogli plačevati centralistične davke, ali se vam nič ne smilijo naši fantje po Macedoniji, ali se vam ne smili naš denar, ki ga razsipajo po Belgradu?
Ali se res hočete spričo tega trpljenja našega naroda in spričo našega gospodarskega propadanja še norčevati iz naših kmetov češ, mene pa ni sram, da sem glasoval za to propadanje, za to ropanje slo-, venskih milijard in celo imenujete to žrtev, slovenstvu!
V vssi&JliŠo .Domoljuba1!
3*
Kdo ima pravico do skrajšanega roka?
Normalna službena doba (polni rok) traja po novem vojnem zakonu 18 mcsecev za vse vrste orožja razen za mornarje, ki •lužijo 2 leti. Skrajšan rok pa je določen na 9 mesecev (prej 12 meseccv)._
Pravico do skrajšanega roka imajo v »mislu čl. 49 zakona o ustrojstvu vojske •ledeči:
1.	Dijaki, ki dovrše najfhanj 6 razredov srednje šole, ako po devetih mesecih vojaške službene dobe napravijo skušnjo za rezervnega častnika. Kdor te skušnje ne napravi, služi 14 mesecev.
Bogoslovci, ki hočejo prevzeti duhovniško službo, služijo šest mesecev kot bolničarji.
2.	V družinah, kjer se potrdi prvi sin, čigar oče še živi in če so ostali sinovi mlajši od 17 let, služi ta prvenec skrajšan rok, naslednja dva brata pa polni rok. Če pa ima prvenec nad 17 let starega brata, tedaj služita oba polni rok, tretji pa služi »krajšan rok.
3.	Skrajšani rok služijo tudi oni, ki & sami hranijo, ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo aH obrat, ki {a osebno obdelujejo ali vodijo.
4.	Rekrut, kateremu sta v vojni od I. 1912 do 1920 padla ali umrla za ranami pridobljenimi v vojaški službi, dva rodbinska člana, služi tudi skrajšan rok. Ta določba velja do leta 1938.
Pripominjamo, da so take določbe o oprostitvah, kakor tudi nekatere druge, v zakonu nejasne. Zato priporočamo, da se prizadeti obrnejo v dvomljivih slučajih do pristojnega okrožnega poveljstva, ki bo gotovo radevolje pojasnilo vse nejasnostL
| Razgled po svetu
w£^^^Sloooocxxxxx>oaooaooo£88Saoooooooaoaooooc
V	Nemčiji gre zmeda kar naprej. Marka pada tako grozno, kot bi nam niti pravljica ne mogla narisati. Kilogram kruha stane 10 milijard mark, sedaj so začeli tiskati bankovce po 100 biljonov mark ali če to zapišemo v štev.: 100,000.000,000.000. Marka je sploh neozdravljiva in je niti ne skušajo več dvigniti.
V	Porenju, kjer so hoteli separatisti proglasiti rensko republiko, ki bi bila povsem neodvisna od Nemčije, se je načrt ponesrečil kljub podpori Francozov. Zakaj večina prebivalstva, ki je sicer zelo proti Berlinu, je vendar toliko državoljubna, da ne pusti države razbiti, kar bi baš Francozi tako radi dosegli.. Vendar separatistično gibanje še ni docela udušeno.
Z Bavarci se je berlinska vlada popet pobotala. Bavarci zahtevajo namreč več samostojnosti in večjo avtonomijo. Berlinska centralistična In republikanska vlada pa o tem ni hotela nič slišati In je odstavila generala Lossowa, ki je širil po Bavarski mo-narhistično gibanje v prid princu Rupreh-tu, ki naj bi zopet zasedel bavarski kraljevi prestol. Bavarska vlada pa se ni udala (41	'
ter je postavila generala Lossowa kot poveljnika čet čez vse bavarske čete. Končno so se pobotali s tem, da je berlinska vlada obljubila dati Bavarcem več avtonomije.
Uprta se je tudi Saksonska (Nemčija je namreč sestavljena iz več državic, od katerih ima vsaka svojo vlado). Saksonska vlada je bila komunistična in je razpolagala celo s svojimi četami, takozvanimi pro-letarskimi stotnijami. Berlinska vlada je odredila, da se morajo te stotnije razpustiti. Saksonska vlada pa se je uprla. Zato je vkorakala zvezna državna armada v glavno saksonsko mesto Draždane, kjer je predsednika vlade odstavila in zaprla, postavila novo vlado, proletarske stotnije pa razpustila.
Francija vse to mirno gleda in težko čaka, kdaj bo Nemčija popolnoma razpadla. Vedno slabše volje pa fiostajajo Angleži, ki so z Nemčijo izgubili znaten trg za svoje izdelke. Zaio brezposelnost na Angleškem zopet nevarno narašča, posebno pa še radi tega, ker Anglijo vedno bolj preplavljajo tovarniški izdelki iz držav z nižjo valuto, ker so cenejši. Zato postajajo Angleži nervozni, vedno bolj očito se kregajo na Francoze in sedaj delajo na to, da se skliče v Berlinu zopet evropska konferenca, na kateri naj se s pomočjo Amerike končno-veljavno reši nemško vprašanje.
Na vsak način pa postaja nemška bolezen nevarna za celo Evropo in lahko po, tegne vse evropske države v brezdanji gospodarski prepad.
Na Grškem se je začela agitacija za republiko. Kralja so nameravali odstaviti In proglasiti Ijudovlado. Zarota pa je bila zaenkrat zadušena, zlasti ker sta Anglija in Jugoslavija povedali grški vladi, da kakšne spremembe državne oblike na Grškem ne bi molče prenesli.
V Bolgariji so v Sofiji trije neznanci napadli v stanovanju našega vojaškega pribočnika podpolkovnika Krstiča. Napad pa se radi previdnosti pribočnikovega sluge ni posrečil. Naša vlada je seveda radi tega pri bolgarski vladi ostro nastopila.
Na Turškem je sprejeta nova republikanska ustava. Za predsednika republike je izvoljen Kemal paša Zmagoviti. Glavno mesto je Angora v Mali Aziji. Pojavljajo se pa velike težave, ker po odhodu kristjanov nimajo nobenih delavcev na razpolago — ne poljedelskih, ne obrtnih. Zakaj Turek ne dela, delal je -no kristjan. Zato leže ogromna polja neobde-lana in stroji stoje, ker se nihče ne razume nanje. Zato je vlada sedaj sprejela celo množico nemških delavcev in tudi Italijani se ji zelo vsiljujejo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V IV. ČETRTLETJU 1923.
I. Stanovanjski izkaz.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II. Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslov, promet knjigo odpravljenega prometa (poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1922. vsoto 360.000 Din) in omenjenega davka za III. četrtletje 1923 še niso odpremili, so dolžni odpremiti ga do 30. oktobra 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter s zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
III. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra 1923 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru 1923 prisilno iztirjavati in zraču-navati poleg 6% zamudnih obresti še za ODomin 4% terjanega zneska.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
Denar
29.okt. K v
2. nov. K v
5. nov, K v
amcriSkl dolarji (eden)----337 —	340 -
avstrijske krooe (sto)	— —	— 49	— 49
češkoslov. Krone (ena)----9 88	13 92
angleški funti (eden)--— —--
francoski franki (eden)	20 08	20 40 --
Italijanske liro (ena)----15 28	15 40
bolgarski levi teden)--3 12--
nemške marke (sto)-------
rumunski lqji (eden)	1 60--1 64
Švicarski franki (eden)--61 —	61 52
poljske marke (sto)------
ma/.arfke krono (sto)	1 40----
g Anglija nas terja. Belgrajska vlada je dobila te dni od angleške vlade poziv o pla-čanju dolgov Angliji, sklenjenih pred vojn o in v teku vojne. V ministrstvu zunanjih ia-dev, v oddelku za izvrševanje mednarodnih pogodb, je izgotovljen večji referat o vprašanju angleških dolgov. Poročilo se bo predalo te dni ministrstvu zunanjih del, ki naj potem odgovori angleški vladL
CENE.
g Vinski tr?. Cene na debelo v raznih pokrajinah so bile zadnje dni nastopne: V, Šibeniku in okolici med 3.50 do 3.75 Din, na otoku Visu med 6.25 do 7.06, v Banatu mošt med 1 do 2 Din, vino do 3 Din po kakovosti, v Srbiji 2 do 4.50 Din po kakovosti za liter. V Sloveniji so cene zelo različne in še niso ustaljene.
g Kriza na banatskem vinskem trga-h Vršca poročajo, da jo kakovost letošnje-
ga vina v tamošnjem okolišu sicer jako dobra, vendar pa ni prav nikakih kupcev. Mnogi vinogradniki, ki so imeli z vinogradi veliko stroške, se nahajajo v kritičnem položaju. Prej se je š prodalo nekaj starega vina po povprečno 2 Din za liter, slabše vrste tudi mnogo ceneje, po novih vinih pa kljub priznanju dobre kakovosti ni povpraševanja.
d Uvoz vina. Letos se je v našo državo uvozilo 100.000 hI tujih vin. Naša vina so pa po kleteh ldsajo in ne najdejo odjemalca.
ŽIVINA.
g Cene živini. Zagreb, dne 29. oktobra: Dogon sreden v primeri s prejšnjimi letnimi sejmi. Ponudba velika. Cene živini so znatno padle radi zastoja v izvozu, ki je oslabel radi uaših previsokih cen. Daljo pa je radi slinovke v zagrebškem okolišu za bran jen izvoz žive živine v Avstrijo, kar posebno upliva na slabljenje cen goveji živini. Cene za kg žive teže (v oklepajih cene prejšnja srede): voli bosanski 1. vrste 1 j.,23 do 12 (12.5 do 13), II. druge vrste 9.50 do 11 (10 do 11), III. vrste 8 do 9, živ'na za klobase 6 do 7 (8), voli domači I. vrsco 13.75 do 14.50 (13.50 do 15), II. vrste 12 do 13 (11.25 do 12.50), III. vrste 10 do 10.50, biki 12.50 do 14, krave I. vrste 12 do 13, II. vrste 10 do 11, III. vrste 7.50 do 8, mlada živina 13 do 15, teleta 20 do 20.50 do 21.50 (21.50 do 23.75), svinje sremske debele 27 do 28 (27 do 28), domače debele 25 do 25.75, suhe 22.50 do 23.75 (22.50); proti koncu so cene oslabelo na nižje.
g Izvoz naše živine v Italijo je na podlagi podatkov poljedelskega ministrstva v zadnjem mesecu narastel za 25 odstotkov.
g Izvoz nase živine na Bavarsko. Po poročilu ministrstva trgovine in industrije je bavarska vlada sklenila, da se uvede posebna uvozna taksa za klavno živino, ki bi se uvažala na Bavarsko iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, iz Češkoslovaške, Rumunije, Madžarske in Avstrije. Uvozna taksa znaša 5000 mark za govedo in 1000 mark za vsakega prašiča ali ovco.
PROMET.
g Za železniški izhod Slovenije na morje. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je podnesla direkciji za gradnjo novih železnic prošnjo, v kateri prosi, da se transiranje proge Kočevje—Črnomelj— Vrbovsko in proge Št. Janž—Sevnica, ki so je svoječasno ukinilo, zopet stavi na dnevni red ter da se izposlujejo za to potrebni krediti.
g Železnica Rogatec—Krapina. Kakor javljajo iz Belgrada, bo vseboval državni proračun za prihodnje leto med drugim tudi postavko za izgradnjo železniške proge Rogatec—Krapina. In tako bo končno vendar ugodno rešeno vprašanje direktne železniške zveze hrvatskega Zagorja s Slovenijo. Z izgradnjo odeska Krapina—Lu-pinjak dobi zdravilišče Rogaška Slatina zvezo z Zagrebom in dalje na vzhod, Zagreb pa dobi drugo progo s Slovenijo severno od Grobelna.
RAZNO.
g Pridelek krompirja na svatu. Po podatkih mednarodnega instituta za poljedel-
stvo se je letos pridelalo 655 milijonov meterskih stotov napram 801 milijonom v preteklem letu. Podatkov za našo državo še nimamo.
g Koliko pridelajo Črnogorci? Najsl-romašnejša je brezdvomno Črna gora glede produkcije hrane za ljudi in živino. Ma 58.650 ha obdelanega polja se pridela 10.208 met. stotov pšenice, 1214 met. stotov jare pšenice, 6640 met stotov ječmena, 5500 met. stotov rži, 1120 met. stotov krompirja. Ostal pridelek je neznaten. Ako bi živeli Črnogorci popolnoma skromno, bi se s svojimi lastnimi pridelki mogli preživeti krog pol leta.
g Nova tvornica za železno drobnino. Trgovec A .Tršan na Jesenicah bo v kratkem otvoril svojo na novo zgrajeno tovarno za železno drobnino. Izdeloval bo vse vrste železnih postelj in drugo sobno opravo iz železa, nadalje vse vrste železnih peči, žebljičke za črtanje (Reisnagel), sponke za papir, rinčice ter kljukice za čevlje in razno drugo drobnarijo.
g Rudnik Ruda jama. Rudnik Huda jama je eden najbolj nevarnih rudnikov Trboveljske premogokopne družbe. Voda in plin sta delala težave, da je bilo opasno sloditi ogromnim žilam. Pred kratkim pa se je vendarle posrečilo rudniškemu nadzorniku inž. Klocu prodreti v najnevarnejše jamske prostore, ki so bili napolnjeni z vodo in plini, in jo pri tem naletel na izdatna ležišča premoga, ki je izborne kakovosti. Upati je v najkrajšem času na živahen razvoj tega obrata,
NB S.VMO ob slovesnih pojedinah, ampak v petek in svetek naj kuhajo našo gospodinje »PE-KATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuliajo.
Zahtorajte povsod našo domačo K o 1 i n s k o c i k o r i j o, izvrsten pridatek za kavo.
Čevlje kupujte samo z znamko »PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga Ljubljaia, Breg 20. nadrobno tudi Aleksan-d. ti reata.
|
|	SHOD V VELESOVEM.
i Dne 11. t. m., to je v nedeljo, se vrši shod v Velesovem in sicer popoldne ob 3, uri pri Godelmanu. Poroča poslancc Brodar, Vabi se k obilni udeležbi.
d Podružnica Županska zveze za novomeški okraj ima občni zbor 12. t. m. točno ob enajstih dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Vse naše gg. župane in občinske odbornike prosimo, da se občnega zbora, ki se 22. oktobra t. 1. radi premalo udeležbe ni mogel vršiti, gotovo udeležijo. — Načelnik.
d Koledarček Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1924 je ravnokar izšel. V petih letih se je ta koledarček popolnoma udomačil med našim kmetskim prebivalstvom in vsak član JKZ ga ima vedno pri sebi, ker mu vsak hip dobro služi. JKZ pa skrbi tudi za to, da je njen koledarček vsako leto boljši in sicer tako glede vsebine, kakor tudi glede oblike. Poleg navadne koledarske vsebine ima letošnji koledarček poročilo o delovanju JKZ in celo vrsto za dobrega gospodarja potrebnih navodil
in člankov. Tako so med drugimi navodila * zatiranje sadnih škodljivcev, za pravilno obdelovanje polja in pravilno krmljenje, za pomoč pri porodih živali, za zdravljenje domačih živali, za prvo pomoč ponesrečenim ljudem in mnogo drugih. Posebno praktična in poučna je razpredelnica za pravilno in pravočasno sajenje raznih domačih rastlin. Poleg še drugih važnih, kratkih in poučnih stvari ima koledarček tudi dosti praznega papirja za zapisovanje. Koledarček ima letos nekoliko večjo obliko, boljši papir in boljšo trdnejšo vezavo. Kljub temu pa je cena koledarčku prav nizka, tako da si ga bo lahko nabavil vsak kmetovalec in vsak prijatelj naše SKZ .Naroča se pri JKZ Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje.
d Našim pristašem. Pucelj je odredil, da naj se po vseh kranjskih oštarijah začno na debelo trositi laži b hujskanja zoper SLS. Zakaj bremena, ki nam jih nalaga Pucljev centralizem, tako tiščč, da bi u-celj za vse na svetu rad zabrisal svoje Judeževo izdajstvo nad slovenskim kmetom s tem, da je glasoval za centralizem. Zato na eni strani skuša olepšati svojo hudobijo, na drugi strani pa je naročil svojim ošta-rijsktm priganjačein, naj govorijo, da je SLS kriva — centralizma. In oštarijski samostojneži to pridno izvršujejo. Značilno pa je, da se naših mož, ki nekaj vedo, ne lotijo, ker se jim ne upajo lagati tako očitno v obraz, pač pa neprestano pridigujejo takim, ki so manj poučeni. Zato naročamo našim pristašem, naj zasledujejo te Puclje-ve lažnike in jih povsod do dna razkrinkajo.
d Dr. Gregor Žerjav fe strašno ogorčen nad našo ugotovitvijo, da je ob prevratu liberalni gerent Humer na Jesenicah kradel državno blago kot sraka in da je bila preiskava pod liberalno vlado ustavljena. Mi to danes vzdržujemo in še pristavljamo, da ni kradel samo Humer, temveč še cela vrsta-drugih odličnih gorenjskih liberalcev, ki so zelo navdušeni »Ju-trovek. Kradli so tako na debelo, da jim še danes ni treba delati in žive na račun tistega blaga. — Kar se pa tiče majorja Žerjava, smo se pa informirali in smo zvedeli, da majorja takrat ni bilo na Koroškem in zato svoje poročilo o konjski aferi s tem popravljamo.
d Še psovke, s katerimi nas zmerjajo, moramo plačali! Belgrajski Pucelj-Žerjavov centralizem je že lansko leto sprejel zakon, da se mora ves sirotinskl denar cele državo nalagati v hipotekami banki v Belgradu. Ta banka daje posojila samim Belgrajča-nom, da si zidajo krasne palače. V zadnjem času pa je iz te banke dobil posojilo na majhne obresti časopis »Politika«, ki nas Slovence zelo navdušeno psuje in zmerja. Tako moramo po zaslugi Pucelj-Žerjavove-ga centralizma celo blato, ki ga bratje v Belgradu mečejo na nas, z lastnim denarjem odplačevati Vsi v smrt za Puclja in njegov centralizem!
Gazela-milo
ie najboljši domači izdelek. Dobi s« v vsaki trgovini«
54
d Cvetka iz Pucelj-Zerfavovega centralizma. V proračunu ministrstva aa zdravje je določeno, da se takse po slovenskih in hrvatskih bolnišnicah zvišajo, Srbi pa se bodo še vedno brezplačno zdravili v državnih zavodih — to se pravi; mi bomo plačevali. G. Pucelj. to je tudi zasluga Vašega centralizma, ki »se rfa ne sramujete«, kakor pravi »Kmetijski list«.
d Občni zbor Slov. kršč. soe. zvez« v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 15. novembra t. 1. v Akademskem domu v Ljubljani ob pol desetih dopoldne. Poživljajo se vsa včlanjena društva in organizacije, «la pošljejo na občni zbor gotovo vsaj po enega zastopnika z legitimacijo društvenega odbora, ki ga opravičuje za glasovanje. Zastopniki društev, ki pridojo na občni zbor, imajo pravico do polovične vožnje v dneh 14., 15. in 18. novembra (doma kupijo cel listek do Ljubljane, pri občnem zboru dobe potrdilo prisotnosti, s tem potrdilom in doma kupljenim listkom se vozijo 15. in 16. novembra brezplačno domov. Listka torej ne smejo oddati pri izstopu v Ljubljani).
d Celo množico novih generalov je imenoval vojni minister. Med temi seveda ni nobenega Slovenj niti Hrvata. Sami Srbi! Pa kakšni! Mnogi niti pojma nimajo o vojaškem znanju, pač pa so navdušeni pripadniki Pašičeve «Bele roke«. Ti generali nas stanejo miljone. Pucelj je lahko ponosen, ker njegov ljubljeni centralizem poganja take cvetke in rodi take sadove.
g Povpraševanje po dinarju v inozemstvu. Po poročilu našega trgovinskega ataše J j na Dunaju je na tamošnji borzi povpraševanje po velikih količinah dinarja. Vzrok povpraševanja je v tem, ker kaže dinar v zadnjem času stalnejšo vrednost. Brnska Živnostenska banka, ki ima podružnico na Dunaju, jo iskala od nafoga dunajskega poslaništva velike vsote dinarjev, za katere bi plačala 8 odstotne obresti. Opaža se, da tudi drugi tujci povprašujejo po dinarju na dunajski borzi. Po mišljenju naših finančnih krogov bo tako stanje na dunajski borzi trajalo tako dolgo, dokler bo pri nas trajala izvozna sezona.
d Žalostna s lika iz črne gore. Belgraj-ski listi prinašajo pisma iz Črne gore. Ta pisma so živa slika prekletstva, ki ga dan-zadnem prinaša nad državo Pucelj-Zerja-vov centralizem. Slika te dežele; Nič se ne dela, ker nastajajo od dne do dne za vsako delo težje zapreke. Promet je razbit in brez vsake varnosti, trgovina je popolnoma zaostala in ubito je tudi gospodarstvo. Domača živina je že skoraj iztrebljena, oblast ne razume ne svojih dolžnosti, ne potreb in zahtev Črne gore. Organi, ki jih tja pošilja, so korumpirani in nesposobni. Šola propada in tudi sodišča padajo na vedno nižjo stopnjo. Prebivalstvo ropajo hajduki, in vojska poje še tisto malo hrane, kar se pridela po kamenitih hribih. Kjer so vasi Bkupaj, tja hajduki ne pridejo, kjer so pa naselbine raztresene, tam pa ljudje samo tedaj lahko žive, če so s hajduki v dobrih odnošajih. Kjer hajduki oropajo vas, gorje vasi in prebivalcem. Za hajduki namreč pride vojska, ki poje in pobere vse, kar najde, potem pa se zopet vrne v kasarne. Za 61	4
vojsko pridejo seveda zopet hajduki. V celi pokrajini je na tisoče vojakov, orožnikov, policajev, uradnikov, špijonov, a novarnih hajdukov komaj krkih trideset, a jim vendar nihče ne more do živega. Narod se izseljuje, veliki del pa umira vsled pomanjkanj \ in pa po zaporih. Črna gora polagoma izumira. Oblast s silo trga Črno goro od??
d Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Celja, hotel »Boli vol«, I. nadstropje daje članom Slov. ljudske stranke informacije in pojasnila v davčnih, vojaških, obrtnih, trgovskih, pravnih, šolskih, zapuščinskih, občinskih, pokojninskih in raznih drugih zadevah. Nudi posredovanje in pomaga vlagati razne prošnje, pritožbe in pri-zive, kakor prošnje za dopuste, za odpust oziroma skrajšanje vojaške službe, razne prošnje za koncesije, potne liste, državljansko pravico, prošnje za povrnitev stroškov, odpust odnosno zmanjšanje globe, za razne podpore, penzije, nadalje posreduje v vseh društvenih in organizacijskih zadevah itd. Člani, obračajte se v vseli zadevah na naše tajništvo v Celjul
d Zadružna šola se otvori letos zopet na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Vpisovanje se vrši dne B. nov. t .1. od 9. do 11. ure dopoldne. Sprejemni pogoji: dovršeua ljudska šola, starost 16 let. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in vpisnino 10 Din. Šolnine ni nobene. Pouk se vrši vsak delavnik od 2. do 7. ure zvečer. Zadružna šola traja od 3. nov. 1923 do Velike noči 1924. V slučaju prevelikega števila priglašencev imajo prednost kmetski možjo in fantje, ki ne nameravajo iskati služb. Podrobnejše infor-maeje daje ravnateljstvo.
d Iz Bolgarije je pribežulo v našo državo mnogo beguncev, ki jih bolgarska vlada preganja radi njih zeraljoradniškega ali komunističnega mišljenja. Pri nas jih uporabljajo kot delavce na novo se gradečih železniških progah.
d Vreme v letošnjem poletju od marca do oktobra je bilo tako: Marca 27 lepih in 4 deževni, aprila 14 lepih in 16 deževnih, maja 24 lepih in 7 deževnih, junija 15 lepih in 15.deževnih, julija 22 lepih in 9 deževnih, avgusta 25 lepih in 6 deževnih, septembra 20 lepih in 10 deževnih, oktobra 26 lepih in 5 deževnih dni. Skupno je bilo 173 lepih in 72 deževnih dni, torej za 101 dan več. lepih kot pa deževnih dni.
d Čudno vreme. V južnih krajih naše države je vladala te dni velika vročina. Grmelo in bliskalo se je kot poleti. V neki vasi pri Banjaluki je strela udarila v neko gostilno, vaškemu starešini, ki je stal ob vratih pa j« sezula čevelj in ga vrgla več metrov daleč, njega samega pa tako poškodovala, da je med potom v bolnico umrl.
d Milo zimo napovedujejo vremenski preroki. Sklepajo to iz tega, ker na pticah in gozdnih živalih še ni prav nič opaziti, da bi se pripravljale na zimo.
d Varanje in odiranje izseljencev. Priseljenci v Zedinjene države Amerike, zlasti novinci, so izročeni radi nepoznanja razmer ln angleškega jezika odiranju raznih prenočišč, izvoškov in navadnih sleparjev.
Pogosto se jim tudi ponujajo v nakup delnice slaboidočih podjetij ali celo takih,
ki sploh več ne obstoje, vobče delnice brez vsake vrednosti. Prav tako se ponujajo v nakup zemljišča, neporabna za poljedelstvo, odnosno za stavbne svrhe (močvare, silna oddaljenost, od železnice, nerodoviten svet), kar kupuje nepoučeni tujec, ne da bi preje ogledal.
Za zaščito proti takim prevaram obstoji v New Yorku >Council of Immigrant Educations* (odbor za pojasnila priseljencem), 244 Madison Ave, New York City, ki skrbi za to, da se po možnosti prepreči izkoriščanje priseljencev.
d V Komendi se bo vršil v nedeljo dne 11. novembra zadružno-gospodarski izobraževalni tečaj. Predavanja so v društveni dvorani po jutranji maši o zadružni zavesti, popoldne ob treh o važnosti, o so-cijalnem in vzgojnem pomenu zadružništva za slovenski narod. Obakrat predava g. dr. Basaj i/. Ljubljane. Vabljeni ste vsi moški in ženske, zavedajmo se, da le v samopomoči, v zadružništvu je naša rešitev.
d Velika poplava je te dni povzročila v Banatu 12 milijonov kron škode. Uničila je veliko polja
d Žage in mlini po Macedoniji morajo — če hočejo obratovati — plačevati gotove svote »zelenemu kadri < oz. hajdukom, ki se skrivajo po gorah in gozdovih. — No, pri nas ta ozeleni kader* stanuje kar po davkarijah. — Na vsak način pa centralizem izvrstno vlada.
d Nastavljena past. Posestniku Antonu Jenko iz Gorenjevasi st. 8. pri Retečab je neki zlikovec nastavil v butare (drva) vojaško puško s tremi naboji in sicer z odprtim in nategnjenim petelinom. Puška je biia prav tako dolga, kakor butare, ker ji je cev odpilil. Nastavljena je bila v vrhnji butari in sicer je bila skozi petelina vtak-njena neka palica tako, kdor bi butaro odstranil, bi dobil strel v prsa. Slučajno jo pa Jenko tam okrog nekaj iskal, posvetila se je cev v butari, katero je potem previdno odstranil in tako nesrečo preprečil. Jenko je naznanil zadevo orožništvu, katero je vzelo dotično puško, in dolžnost orožnikov je, da zločinca izslede. Gre najbrž za kako maščevanje.
f d Liberalni učitelj — morilec. V Brezjah pri Mariboru je učileljeval Maks Žemljic, ki je večkrat rad pregloboko gledal v kozarec. Kot liberalec je ljudem nagajal, kjer je mogel in jih sodnijsko preganjal. Nekoč si je izposodil pri ženi zidarskega mojstra Kotnika 2000 Din. Ker jih ni vrnil, so ga šli rubit. Zemljič pa je pograbil za revolver, eksekutor je ubežal, Kotnik, ki je bil z njim, pa se je nataknil na kljuko vež-nih vrat, v tem je pa počil strel in zadel nesrečnega mojstra v srce.
d Veliki gozdni požari divjajo v državnih gozdovih v Macedoniji. Suho jesensko vreme ter nastlano listje po tleh pospešuje požar. Sumi se, da zažigajo hajduki.
d Vlomili so tatovi v cerkev v Trzinu, Razbili so nabiralnik in pobrali, kar je bilo v njem. Veliko ni bilo. Kelih v taber-nakelju, ki so ga odprli, so pustili.__
7aH\fOta Podpisani se najlepše zahvaljujem
nalivala. «<Vza[emnl zavarovalnici v Ljubljani« za točno izplačano zavarovano vsoto. Ta domač zavod vsakemu posestniku prav toplo PrlP°" ročam. — Ivan JERAJ, posestnik v Smledniku st.
1, Gorenjska
d Katol. iiobr. dr. v Ratečah pri Skoljl Loki priredi na Martinovo nedeljo 11. nov. ob 8. pop. krasno Igro »Miklova Zala< (7 slik) po novi Baju-kovi dramatizaciji, fgra bo prvič na novem moderno prirejnein odru ob novih krasno poslikanih kulisah. Drama je izvrstno naštudirana, igralci te preizkušene moči. Ker bo gotovo velik naval, zato se igra prihodnjo nedeljo dne 18. nov. ob isti uri ponovi. Zapomnite si pa, da je pričetek vsakokrat točno ob 8. uri ln da je med igranjem vstop prepovedan, da se ne motijo ne gledalci ne igralci.
d Požar je uničil dne 24. oktobra kozolec posestniku Jožefu Stare v Babni Gorici. Zažgala je lokomotiva. Škot'a je velika. Zavhaljujemo se vsem laverškim in škofeljskim gasilcem ter vsem drugim ljudem, ki so prihiteli pravočasno na pomoč, da se ni ogenj razširil.
d Zidarski oder sc je podrl pri stavbi hiše trboveljske družbe v Ljubljani. Zidarji so padK 8 m globoko in so bili trije ranjeni,
d Kmetska vojska. V Obudovacu v Bosni blizu Brčke ob Savi se je odigrala ob priliki zadnjega velikega sejma prava kmetska bitka. Dve vasi in sicer: Obudovac in Gornji Žubac, ste se že prepirali dalje časa radi piškavih 10 D. Teh spornih 10 D je bil dobiček, ki se je na nesrečo porodil pri takozvani igri >prtenje< in ga je hotela imeti vsaka od teh dveh vasi zase. Prebivalci obeh vasi so živeli v hudem prepiru ter sovraštvu že celi dve leti. Na sejmu v Obudovacu pa je prišlo do ponovnega prepira radi 10 D, iz prepira se je razvil pretep z noži, palicami ter plankami. Pretepa se je udeležilo 300 kmetov iz obeli vasi. Finančna straža je poskušala razmiriti pretepače, a so se vsi obrnili proti njej in težko ranili dva financarja. Kmetje so se nato naprej tepli, dokler ni prišlo do utrujenosti na obeh straneh in do umika v oba vaška tabora. Radi te krvave kmetske vojske je zaprtih zelo veliko pretepačev.
d F vinu je utonil v Antunovcu pri Vi-rovitici neki hlapec, ki je v veliki kadi tlačil tropine. Pogreznil se je v brozgo in preden je prišla pomoč, je utonil.
d Vnovič opozarjamo na knjigo: Zgodovina domžalske fare (spisal Fr. Bernik), ki mora s svojim prijetnim in izčrpnim pripovedovanjem zanimati ne samo vsake ga Domžaleana, temveč vse okoličane od Ljubljane do Kamnika. Knjiga stane 60 dinarjev, ne pa kot smo zadnjič pomotoma
{avili, 40 Din. Poštnina se plača še povrhu. Naroča se pri župnem uradu v Domžalah.
d M. M. M. Dopisov, kjer se opisujejo posamezni igravci, kako so več ali manj povoljno rešili svoje vloge, ne moremo priobčevati, drugače bo cel Domoljub poln samih Janezov in Majd in Zal itd. Oprostite zatorej.
d Zahvala. Vsem dobrini solaranom, ki so mi )b počaru mojega gospodarskega poslopja prlsko-illl na pomoč s krmo, lesom, denarjem in delom, skreno zahvaljujem. Bog povrnil Zahvaljujem v. gasilnima društvoma iz Begunj in Hlebec za rožrtvovalno gašenje. Njima se imam zahvaliti, da >ožar ni uničil še ostalega. Končno izrekam za-ivalo zavarovalnici »Rosija Fousier« za kulantno - hitro likvidacijo škode in izplačilo zavarovalnne.
Begunjah pri Lescah, 1. nov. 1921 — Marjeta takovec (Lebar).
TRŽIČ.
V nedeljo, 11. nov. igra Jožefovo društvo za Jržiško okolico -Križ, Kovor, Sv. Katarma - prelepo igro »Duše«. JCačetok ob 8. uri P»P- T: lein Domu«.
R0VTB NAD LOGATCEM.
Pri nas so vrše v nedeljo dne 18. t. m. občinske volitve. Dolžnost zavednega občana je, da so volitev udeleži.
Na volišča bosta dvo skrinjici, naša bo to pot na drugem mestu. Kdor bo ui listo samih naši hmož in ia spremembo pri občinski upravi, bo vrgel v d r n g o skrinjico.
Z DOBROVE PRI LJUBLJANI.
Na vernih duš dan zjutraj je smrtni angel strgal na grodi življenja prav mlad evet: Urška Ku-fiar s Sapice, šo ne Btra 17 let, jo umrla. Dolga bolezen in trpljenje sta ji gladila pot v večnost. Bila je tudi članica podružnico Jugosl. Matice na Dobrovi. Naj mimo spaval Njenim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
Tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo jo obhajalo v nedeljo kot spomin na neodrešene bruto in njih zatiranje lepo uspelo prireditev v stari šoli. G. kaplan je kot predsednik društva pojasnil bedo in težak položaj Slovencev pod italijanskim jarmom. Po govoru je sledila lepa Gregorčičeva deklamacija »Naš čolnič otmimo« in kot zaključna točka je bila igra Zaklad. Pripomniti moramo še, da pri tej prireditvi ni bilo niti enoga izmed odbornikom dobrovske Jugoslovanske Matice. Ž al nam je, ker tisti, ki bi merali biti prvi, pa niso niti zadnji. -— Dobrovčan.
STRUGE.
V nedeljo dne 21. t. m. smo imeli pri nas krasno trpelo protestno zborovanje proti italijanskemu nasilju. G. župan A. Pogorel« je otvoril zborovanje in v jedrnatih besedah raztolmačil pomen zborovanja, nakar je podal besedo g. nadučitetju Maksimira Rozmana, ki je opisal nezaslišanostl, ki se gode našim tuinirn bratom in sestram onkraj naših državnih uieja, o(l požiga Narodnega doma v Trsta, preko krnskih zadostilnih ceremonij, preganjanja naših duhovnikov in učiteljev do ukinitve slovenskih šol in slovenskih časopisov. Na koncu svojega izbranega govora je predlagal primerno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
ST. VID PRI LUKOVICI.
Nedoslednost v odlokih ministra prosvete. Pod tem naslovom se zgraža beležnik v »Jutru«, glede odloka ministra prosvete v Belgradu s tem, da je potrdil odlok višjega sveta v Ljubljani v tejle zadevi: Krajni šolski svet v St. Vidu je prepovedal vporabo šolskega poslopja pevskemu društvu »Zarja« na Brdu. Pevsko društvo je vložilo — priziv na okrajni šolski svet v Kamnik in jim je agodil, ker sta kolovodji sokolsko pevskega društva gg. Pahor in Knez. Sklep krajevnega šol. sveta je bil razveljavljen češ: da krajni šolski svet ni več pristojen prepovedovati kakemu političnemu društvu vporabo šolskega poslopja. Višji šolski svet je pa ugodil prilivu krajnega šolskega sveta, ker je uvi-del, da no gre več za prosveto, marveč za zgolj politično delo. Hndo razjarcna sta so pritožila uiilost-Ijiva gospoda v cirilici na ministrstvo prosvete v Belgradu, s polnim upanjem, da se jima ugodi. — Priziv pa je dospel nazaj odbit. Dopisnik »Jutra« se sedaj zgraža, češ da ie izdalo ministrstvo prosvete odlok, da se naj učiteljstvo udojstvuje več na prosvetnem polju izven šole. Hi pa ne vidimo v teh dveh odlokih nobenega nasprotja. Sola naj bo ta vzgojo krščanskih in dobrih državljanov, ne pa m sokolska društva.
IZ BREZNICE PRI SKOFJI LOKI.
Tudi v našo vas je posegla smrt s svojo koščeno roko in odtrgala evetko v starosti dvalndvaj-set let Francko Dolinar, da jo presadi v rajski vrt Bolehala je nad eno leto, na god Vseh svetnikov .večer pa je Gospod poklical to Bvo o neve. sto k sebi, da ji da večno plačilo. Počivaj mirno, draga Franckal
V ST JERNEJU je bila plenarna seja K. Z. dno 28. okt. Napravili 'so se tile sklepi: Odobravamo taktiko Jugosl. kluba ter mu izražamo zaupanje. Zahtevamo da se odpravi kontumac »vine m polit, okraj Krško. JKZ
na] nas o tej ithtevi podpira in stori vse, da se kontumac omeji lo na tiste vasi, kjer so so ugotovili slučaji kuge. Odpravi naj se prijava vina od strani producentov. Prihodnjo zimo bomo priredili, če bo le mogoče, gospodinjski tečaj kakor tudi poskrbeli za • strokovna predavanja iz kmetijstva in živinoreje. Zahtevamo, da občinski odbor naloži primerno občinsko doklado na vino in vinski mošt, ščitijo pa naj bo kmetje. Naša K. Z. prav pridno deluje.
IZ GORENJEGA LOGATCA.
Slavnostno so naši liberalci v zadnji številki »Domovino« objavili svojo kandidatno listo, katera »jamči« za dobro gospodarstvo. Da je cel dopis sama gola laž, o tem ne bomo veliko razpravljali, tudi ne bomo odgovarjali »Domovini«, temveč pišemo radi javnosti, da spozna ljudstvo liberalne laži. — Na sedmem mestu smo opazili kot kandidata tudi gosp. Alojzija Gostiša, veleposestnika Gor. Logatcu. Liberalci so res postavili g. Gostišo v kandidatno listo, to pa brez njegove vednosti, lakoj, ko je g. Gostiša zvedel za svojo kandidaturo, je vzel pero ter sporočil dno 30. oktobra krajevni organizaciji za sodni oktuj logaški JDS svoj izstop ter zahteval izbris iz liberalne kandidatno liste. Istega dne se je gospod Gostiša tudi podal ua okrajno glavarstvo, kjer jo predložil dopis t zahtevo, da ga okrajno glavarstvo črta kot kandidata iz liberalne liste. To je dejstvo. — Sedaj naj razvi-dijo naši volilci, na kakšni podlagi so sestavili kandidatno listo naši liberalci, ko poročajo v »Domovini«, da je bila njih kandidatna lista enoglasno sprejeta, takoj po predložitvi pa zahtevajo kandi-datje izbris svojega imena.
In na tako klerikalno listo je dal svoj podpis tudi nevtralni Modic, vzdihujejo liberalci v »Domovini«. Nadalje tudi: »Po tej poti ne pride Modie do častnih mest, ker liberalna zmaga je gotova.« — S tem stavkom je dovolj razviden liberalni značaj. Njim ne gre za dobro gospodarstvo, za blagor občine, temveč predvsem za častna mesta. Zato tudi vsi liberalci kandidirajo le za častna mesta, ne pa sa povzdigo občino in za dobrobit občinarjev. Vendar enkrat se je liberalizem izdal, kake cilje ima. Liberalizma bo samo korita dobrodošla, zato se vedno « vso močjo bori za čaBtna mesta — za korita. Liberalni dopisnik je vendar razkrinkal liberalni štab in njegove namene. Sedaj šele razvidimo Goronjelogačani, da so bili liberalci pri vsakih volitvah kot besni in to le iz razloga, da pridejo do častnih mest — do korit. Kakor liberalci v naši občini, tako tudi drugod ne hodijo za stranko ne iz razloga, da bi ljudstva pomagali, temveč da pridejo do častnih mest. Kakšna častna mesta jim bodejo volilci pri volitvah preskrbeli, o tem je že povsem gotovo, zakaj liberalizem dela račun bres krčmarja, akoravno so skoro vse krčme v liberalnih rekah. Liberalni magnutje so si lahko v svesti, da niti trezni pristaši JDS stranke ne dopustijo, kaj šele klerikalni, da bi nam spet županova! tujce. Dovolj smo bili pod teroristično komando skoro čotrtstoletja pod tujcem Punčuhom in da bi nam sedaj liberalni štab spet postavil za župana, kakor je sklenil, tujca notarja, da bi nas tudi ta stralioval, tega ne bomo več trpeli. Volilci so o tem žo do dobrega poučeni in hvaležni dopisnika v »Domovini«, ca njegov odkrit članek, v katerem povdarja, da liberalci kandidirajo ia častna mesta. -- Da še natančneje razkrinkamo ljubezen libcralcev do ljudstva, evo še eno: Davčni upravitelj g. Jenko ima v najemu stanovanje v Riharjevi hiši. Najemnine za to luknjo je zahteval Rihar 800 kron mesečno. Ker mu je Jenko omenil, da kot državni uradnik pri vsej dobri volji ne more plačati tako visoke najemnine, ga Rihar nahruli s teini-le besedami: Ce ne morete plačati, zakaj pa študirate hčerko v Ljubljani? — To je tudi dejstvo. Iz tega se tudi razvidi maguatova naklonjenost, osobito še iz razloga, ker
ie g. Jenko povsem mirna in možata oseba, ker mu e vsled tega pok. Riharjova mama brez Jenkove prošnje iz lastnega nagiba nakazal« stanovanje, — Na ta nekorekten nastop Riharjev proti uradnika v današnjih časih, ko vlada neznosna draginja, da očita uradnika, ki skoro niti izobrazbe ne more nu-
Uničujte podgane z ratolom!
Dobiva se v lekarnah, drožerljah ln pri oddelku RATOL-VETERINARIJE kem. d. d. ZAGREB, Frankopanska 18.	Telefon 19-77,
6*
diti svojemu otrokn vsled slabe plače, bi hllo umestno, da se tudi celokupno uradništvo zavzame tu kandidatno listo »Slovenske Ijudstke stranke« in vsak nameSčenec odda krogljiro t prvo skrinjico. — Naši kandidati so Rame treznomlsleče, nesebične, požrtvovalne, delovne, neomdrževane osebe. Njih cilj je v prTi vrsti povzdiga občine in nuditi pomoč občinarjrm. Ila je kandidatna lista pravilno in s soglašnnjem vsakega vulilca sestavljena, objavljamo imena:
Odborniki: Prnnc istenič, Oor Legaten Fran Sajovic, Gor Logatec; Jernej Dolenc, Gor vas| Andrej Modir ml., Gor. Logatec; Frane Albreht, Kal-ce: Franc Toiuažin, Gor. ras; Vinko AmbroJii, Gor. vas; Anion Nagode, Gor. vas in Jeraoj Kupnik, Gor. Logatec
Namestniki: Matevž Pršar. Gor. vas; Pre.no M levičar, (ler, vas; Anton Rupnik, Kalee in Matija Kogoj Gor. vas.
Imena teb mož nam dokazujejo, da so vsi j stanovi razen magnalov zastopani ii vaeh treh 1 vosi. — Ti možje nam jamčijo mir, pomoč ljudstvu | in dobrobit občine. Zato volilci vsi v boj zanjo, i Naša skrinjic« je prva. Opozarjamo noš« > somišljenike, da so ne bodo dali ob volitvah he- | pili. Liberalci so namreč sklenili, da bodo na dan volitev pripovedovali, da bi vjeli kak naš glas, našim somišljenikom, da je naša skrinjica druga, kar pa ni res. naša kandidatna lista jo bila prva vložena na glavarstvo, prva potrjnna iu dobila je tudi prvo skrinjico. — Nu-» stranka lio imela torej prvo skrinjico, V prvo skrinjico je oddati kroglico. Pomnite!!!
ŠT. JERNEJ.
V8. štev. Slov. sadjarja in vrtnarja piše neki pisec pod naslovom: V dolenjskih sadovnjakih med drugim tudi o krasnem sadju po teh krajih, posebno v Gratarjcvem turnu in v samostanu Ple-terjo, ter primerja pokrajino od Tolstega vrha. G r »carjev turn. Pleterje, tirolskemu Merana, ki bi ga mi lahko imenovali slovenski Meran. Da ni pisec nič pretiraval, je pokazala sadna razstava na Grmu, kjer so razstavili med drugimi tudi skromni kartuzijanl iz Pleterjev krasno sadje, ki je po Izjavah strokovnjakov in dragega občinstva bile eno najlepših Zanimivo pri tem je to, ker baš svobodomiseln) listi najgrše blatijo razne samostane, čoš da so najbolj nazadnjaški. Pa so jo zopet dobili pošteno po ustih, ker je tudi r gospodarskem oziru dosegel skromen redovnik skoro bi rekel čudež v sadjarstvu Sam sem slišal občinstvo vzklikati: ko ne hi bil dan in no bi vedeli, da je naravno, bi mislili, da je ponarejeno. Pa tudi drugi posestniki so imeli lepo sadje, le žal, da ga niso razstavili. Vinska trta je letos tudi po teh krajih še precej dobro obrodila, v nekaterih legah eno tretjino več od lani, v drugih legah eno četrtino manj od lani, vendar v splošnem računamo eno tretjino manj. Kapljica Jo pa veliko boljša od lanske in bode tudi stanovitna, posebno ker smo trgali večinoma ob lepem vremenu Vabimo tem potom vse kupce, ki se zanimajo za zgoraj imenovane pridelke, posebno zn vino, naj pridejo pokukat tudi tisti, ki so doslej smatrali naša vina izpod vznožja Gorjancev za manjvredna od drugih. Vsa podrobna pojasnila glede množine in cene dajo K. Z. ali Kon-sumno društvo v St. Jerneju na Dolonjskem.
VINICA.
V nedeljo 21. t. m. sta imela poslanca Ne-manič in Stanovnik lepo obiskan shod na Vinici. Navzočih je bilo črez 70 mož, ki so s zanimanjem in pritrjevanjem poslušali govornika. Izrekla se jo zaupnica jugoslovanskemu klubu, posebno načelniku dr. Korošcu. Zbor je Bkleuil odposlati v Belgrad protestno brsojavko soper nameravano upinitev medicinske in bogoslovne fakultete v LJubljani. Poslanca sta nas ntrdila v zvestobi do SLS. Potrebno je, ker se Radič©v vpliv pri nas čnti.
IZ SELC.
Veliko delo prenavljanja farne cerkve je končano. Domačin, podobar Josip Grošelj je umetniško prenovil tri oltarje in dva popravil; Ignacij Mlakar sobni slikar iz Železnikov, je pa okusno prebarval cerkev znotraj in zunaj. Zvonik ie dobil na vrhu novo kapo, prst zk cerkvijo odkopana, škarpe prenarejene. Nihče ni pričakoval, da se bo tako stara, zamazana cerkev mogla toliko olepšati. Vse jo je veselo. Sedaj spoznajo vsi laranl, koliko jim je naredila Kmmarjeva mati, ki je hišo zapustila cerkvi 5'
CRNUCR PRI LJUBLJANI.
V nedeljo, dne 11. novembra ob 3. url popoldne uprizore uaši lantje in dekletu dramo »1'oseslri-
mU. \ »i prijatelji in prijateljice uaše mladine ste inbljeui ua Martinovo nedeljo v Društven' dom. Vstopnice se dobijo celi dan do uprizoritve pri gospodični Velkovrli v Drustvenviu domu. Ponot.io ne no uprizori. — Bog živi!
JEZICA PRI 1JUB1JANL
Orlovski odsek priredi r nedeljo, dne 18. no-tei.-ibia t. I. ob b. uri popoldne v Društvenem domu na Jeziri igro »Mlinar in njegova boit. Vsi prijatelji dramatični n jiredstav uljuuno vabljeni. PriupioUiija vstopnic pri br. Fr. Dovču v Stezicah št 18. — Bog živil
BREZOVICA.
Ubogi naši samostojne*! imajo pa res smolol S tako giorijo So jiri zadnjih oucinskih volitvaž proglasili molitev >kiuecke#a župana« ter »e lalui samozavestno trkali na prsiu... Na, pa se je vb« tako iuiJbtuo končalo. Kmečki župan presedla is gre v klerikalni tabor. Pravijo, da uiu je »aeenos« udarila v glavo. Ko so ga samostojni tovariši izbrali za župana, je imel bles še tršo glavo kot lo-tošnje zelje. Ko pa je *ča*ouia prišel nekoliko k pameti, pa je sacol delovali proti lletovemu Ja-kalu. Toda ta njegov napuh je bil kmalu kaznovan. Kajti savosil jo je in izpodmaknjen mu je bil žu-pnnski stolec. Sedaj mu pa Jaka in tovariši škodo-željno stržejo korenček, češ, prav ti je, sakaj pa si šel h klerikalcem. — Pravzaprav Je pa tale dogod-bica tudi za Jakata in tovarišo nekoliko poučljiva: Morebiti bi šc colo ti postali klerikalci, č» bi ne imeli redno tako trdih glav.
trtice iz sedanjih dni Cerkve
Koliko ie bilo 1. 1922 katoliških duhovnikov. Na vsem svetu je bilo 1650 škofov, 860 misijonskih škofov, 300.000 duhovnikov, 10.000 evropskih in amerikanskih misijonarjev, 5000 domačih misijonarjev.
Povojno katoliško gibanje nemške mladine. Šteje nekaj nad 30.000 članov. Njih geslo je: Hočemo katoliškega človoka. Imena »organizacija« nočejo, sploh jim je vse organiziranje, nastopanje z različnimi vnanjostmi postranska, često celo prazna formalnost: glavno jim je duh, življenje. Hočejo torej pred vsem duševno obnovo, prevzelje duše po bogastvu verskih resnic in življenje, ki teče iz virov katoliške nrav-slvenosti, ljubezni. Pred očmi jim blišči človek srednjeveške omike: vitez, širokega mišljenja, verske gorečnosti, kateri vidi vso v luči božjega svita. Vere ne sprejemajo zgolj razumsko, ampak s celo dušo, jo hočejo v sebi do viška razvijati, se samo po njej vzgajati in dvigali. Vse gibanje se z izredno ljubeznijo oklepa cerkve, z njo živi v bogoslužju, sploh v vsem molitvenem in javnem življenju in baš radi tega tesnega življenskega stika s cerkvijo ustvarja toliko krasnih značajev, katerih mnogi leto za letom za vedno prestopajo samostanski prag. V družabnem oziru povdarjajo preprostost, ljubezen do bližnjega. Oklepajo se zlasti pogostega prejemanja sv. obhajila. V narodnem oziru poudarjajo neprestano v svojih listih duh bratstva in z veseljem pozdravljajo slične smeri med drugimi narodi, tudi med Francozi,
Katoliška Cerkev v Srbiji; število katoličanov v Srbiji raste od dne do dne. Zakaj število katoliških priseljencev vedno raste, raste pa tudi število onih, ki prestopajo iz pravoelavja v katoliško Cerkev, Posebej se to godi v Nišu. Sicer Se število katoličanov v Nišu ne dosega onega v Belgradu, kjer živi 13.000 katoličanov, /endar
so znatno množi. Zato se Je v obeh mestih ustanovil odbor za zidanje katoliške cer-kve. Skrb teh odborov je preskrbeti vse kar je potrebno za tako zidanje v prvi vr^ ati seveda denar. Zbrali so do sedaj v Nišu
farjev, v Belgradu pa nad 652.000 dinarjev. K tej poslednji svoti sta prispevala Sv. oče Benedikt XV. in Pij X1 z 267.000 dinarji. Največ tega drnarja, nekako 200.000 dinarjev, pa je zbrala poseljej med Angleži gosp. A. Kristič. Ostalo pa sa darovali katoličani v Belgradu in po družili deželah v državi. Da pa se sezida cerkev, ki bo dostojna za prcstolno mesto, bo treba najmanj 20,000.000 dinarjev.
To in ono.
Muho vladarjev. Sultan Saladin je videl vrtnarja, ki je zolo spretno sadil ohravt, Tako se mu je dopadel ,da ga je povišal v komornika; kmalu je postal namestnik sultanov na Cipru. — Marku Avrelu je napravil kuhar dobro večorjo in podaril mu je zato veliko hišo. — Henrik VIII., kralj angleški, je povišal navadnega dvornega služabnika za državnega uradnika, ker mu je spekel merjasca, ko kuharja ni bilo doma. — Francoz Chamillart jo bil edini, ki je bil Ludoviku XIV. v biljardiraniu kos, in poslal jo zato minister. — Plemič Luines je znal delati dobre zanke in Luuovik XIII. ga je imenoval za vojvodo.
iSjiomin. Znani zgodovinar Johannes pl. Mtiller je imel izvrsten spomin. V družbi »o se zgovarjali o tem in slavil je, dn bo povedal imena celega koledarja od Novega leta do Silvestra, prebravši pa trikrat. Stavo je dobiL
Gorjč in blagor! Pruski justičnl minister Joh. W611ner (1732—1800) je bral v neki brošuri- ki je bila že cenzurirana, tole besede: »Gor j 6 deželi, koje ministri so osli!« — Minister si je razlagal bosedo kot proti njemu naperjene, je pokliral cenzorja Cosmarja, konzistorialnega svetnika, k sebi in ga jo pokaral: te opazke bi ne bil smel napraviti. Cosmar se jn priklonil in jo vprašal: »Ali bi bilo takolo boljše: .Blagor deželi, koje ministri so osli!'?<
Dipiomatičcn odgovor. Neki bankir v Novem Jorku je dobil kupčijsko pismo, ki mu ni ugajalo, pa tudi odpošiljulelja pisma ni mogel trpeti. Kako naj temu zoprnemu človeku odgovori? Kar srbelo ga je, da bi mu pisal prav surovo pismo, a nasproti mu je sedela njegova stenografinja in se je moral premagati.
Premislil se je in je diktiral potem' najmirnejšim glasom: »Gospodi Moja st* nografinja kot dama ne more vsega napisati, kar mislim o Vas. Tudi jaz kot g«-spod finih navad ne morem tega izraziti. Vi pa, ki niste niti eno niti drugo, boste 1» razumeli, kaj mislim.«
Bolniška sestra dv£br. JfiSS?
rodniSkl bi operacijski stroki, Išče primer. TVnudbe na: sestra Adelajda Novak, Dole p. U*^
Najboljšo b najcenejšo STREHO dobavlja
»KAMENIT«, Laško.

joooooeocooooooooggggooooooc
Listek.
Dekle z Močevja.
(Švedski spisala Selma LagerlOf.)
(Dalje.)
Ko je prišel domov od porotnih obravnav, je šel, kot navadno, k materi in ji povedal vse, kar je tekom dneva doživel. Gudmundova mati je bila pametna in velikodušna ter je znala s sinom tako ravnati, da ji je še sedaj vse zaupal, kot otrok. Že več let je bila bolna in ni mogla hoditi, temveč je sedela ves dan tiho v svojem naslanjaču. Vedno je bila prijetna urica zanjo, kadar je prišel Gudmund s kakšne poti domov ter ji prinesel novic.
Ko je torej Gudmund pripovedoval o Helgi z Močevja, je videl, da se jo mati zamislila. Dolgo je molče sedela in je strmela predse.
>Pa moro vendar biti nekaj dobrega v tem deklet,« je rekli cato. »Nikogar n1« smemo zavreči, ki je enkrat zase! v nesrečo. Gotovo b< bila hvaležna onemu, ki bi ji sedaj stal ob strani.«
Gudmund je takoj razumel, kaj je mati mislila. Ker je bila bolna, si ni megla ničesar sama pomagati ter je vedno potrebovala nekoga, ki ji je bil v pomoč. Toda vediiv je bito težko dobiti takep, 'ii bi vztrajal na iem mestu. Mati je orecej zahtevala ter jo je bilo težko zadovoljiti, poleg tega imajo mlade dekle rajši delo, pri katerem uživajo več svobode. Brez dvoma se je mati sedaj domislila, la b! lahko Hel-go z Močevja vzela v službo, in tudi 3ud-mundu je bil ta predlog všeč. Helga bi gotovo bila matet; zelo udana. In mogoče bi bilo na ta način obema za dolgo pomagano.
»Najtežje bo s otrokom,« je rekla mati eez nekaj času in Gudmund je videl, da misli resno n« to stvar.
»Ta mora pač ostati pri starih aiarših,« je rekel Gudmund.
»Toda Bog ve, ali se bo hotela ločiti od njega.«
»So bo pač morala odvaditi misliti nu to, kaj hoče ali kaj noče. Meni se zdi, da je takorekoč popolnoma izstradana. Tam gori na Močevju je pač lakota kuhar.«
Na to ni mati ničesar odgovorila, temveč je začela govoriti nekaj drugega. Videlo se je, da ima nove pomisleke, ki jo ovirajo, da bi se končnoveljavno odločila.
Gudmund je pričel pripovedovati, kako se je oglasil pri županu iz Alvake in je naletel na Hildur. Poročal je, kaj je rekla o konju in vozu in prav lahko se je opazilo, da ga to vprašanje veseli. Tudi mati je bila telo zadovoljna. Ko je sedela tako nepremično v naslanjaču, je bilo njeno stalno opravilo, da je snovala načrte za sinovo bodočnost; in naprej ji je prišlo na misel, naj poskusi snubiti lepo županovo hčerko. 2u-an je bil pravi gruntar. Imel je največje os&stvo v vsej fari, Imel je mnogo moči in nnogo denarja. Sicer je bilo pravzaprav lespametno misliti, da bi se zadovoljil z etom, ki nima velikega posestva, kot Gudk aund, toda vseeno je bilo mogoče, da se bo
ravnal po tem, kakor bo hotela njegova hči. In da bi Gudmund pridobil Hildur, če bi le hotel, o tem je bila mati trdno prepričana.
Prvič je bilo, da je Gudmund zaupal materi, kako se je ta misel v njem ukoreni-nija. Na dolgo in široko sla nato govorila o Hildur in vsem bogastvu, ki bi pripadlo inemu, ki bi jo dobil. Kmalu pa je razgovor zopet zastal, ker se je mati zatopila v svoja razglabljanja.
»Ali ne bi mogel iti iskat Helge? Jaz bi jo rada prej videla, predno jo vzamem v službo,« je rekla končno.
»To je lepo, mati, da se hočeš zavzeti zanjo,« je odvrnil sin in si mislil: če bo mati dobila postrežnico, a katero bo zadovoljna, bi imela njegova žena doma prav udobno življenje.
»Boš videla, da boš zadovoljna z dekletom,« je nadaljeval.
»Dobro delo storimo, če se zavzamemo zanjo,« je rekla mati.
Ko sa je začelo roračiti, je šla bolnica
V	posteljo, Gudmund pa je šel v hlev, da bi osnažil konje. Vreme je bilo lepo, ozračje čisto in vse dvorišče je plavalo v luninem svitu. Tedaj se je domislil, da gre lahko še danes na M oče v je in Izvrši materino naročilo. Če bo jutri lepo vreme, potem bo treba 3ejaH oves in težko bi imel on, ali kdo drugi k?]' Časa, da bi šel tja gor.
Koje sedaj stal Gudmund na Mcčevju in prisluškoval, ni slišal sicer nobenih korakov; toda neki drugi glasovi so v kratkih, presledkih prihajali skozi tišino. Bilo je tiho stokanje, zelo rahlo in pridušeno ječanje in semtertja ihtenje. Gudmundu ae je zazdelo, da prihajajo ti glasovi iz lope in je šel proti njej. Ko se je bližal, je ihtenje ponehalo; toda jasno je bilo, da se je v drvarnici nekdo premikal. Hipoma je Gudmund spoznal, kdo je notri.
»Ali ti, flelga, sediš in jokaš tu notri?« je zaklical in se postavil pred vrata, da dekle ne bi moglo zbežati, še predno bi z njo govoril.
Zopet je bilo vse tiho. Gudmund je uganil: Helga jo sedela noni ln jokala; toda skušala je ihtenjo zadušiti, da je Gudmund mislil, da je napačno 3lišal in šel naprej.
V	lopi n bilo t^mu koč v rogu in vedela je, da je na mora videti.
* Toda Helga je bila ta večer tako obupana, da ji pač ni bilo lahko zadržavati solze. Ni še bila v koči in Še ni pozdravila staršev. Ni imela poguma. Ko je šla v mraku po strmem bregu navzgor in mislila na to, da mora staršem povedati, da ne sme pričakovati nikake vzdrževalnine od Petra Martenu3ona, jo je objel tak strah pred trdimi in groznimi besedami, s katerimi jo bodo starši napadli, da si ni upala stopiti v hišo. Mislila je počakati tako dolgo zunaj, da bi starši šli k počitku; potem bi ji do prihodnjega dne ne bilo treba govoriti o tej nesrečni stvari. In zato se je skrila v drvarnico. Ko pa je sedela tu In vsa lačna zmrzovala, se je šele zavedla, kako nesrečna in zapuščena je. Vsa sramota in strah, ki ga je že prestala ter vsa sramota in strah, ki jo je še čakal, je stal pred njo ln jo z železno roko tiščal k tlom. Samo sebe in vso svojo revščino je objokovala, ter to, da nihče noče slišati o njej. Spomnila se je, kako i® nekoč kot otrok padla v
neko močvirje in se takoj potopila, čimbolj se je trudila, da bi se izkopala, tem globlje se je p",ct-v.3!a. Vsaka bilka, vsako grmovje, ki se ga je oprijela, je popustila Isto je bilo tudi sedaj. Vse, česar se jo poprijela, da bi se vzdržala, je popustilo. Nihč 3 ji ni hotel pomagati. Tedaj, ko se je pogreznila v močvirje, je vsaj prišel neki pastir, ki jo je izvlekel; sedaj pa ni nihče prišel, ki bi jo izvlekel; sedaj pa ni nihče prišel, ki bi jo rešil. Sedaj ji je bilo gotovo usojeno, da pogine.
Zato ji pa! ni bilo lahko za !ržati solze. Ni trajalo dolgo in začela je iznoya ihteti.
Gudmimdu ni bilo nič bolj zopernega, kot če so ženske jokaie. Najrajši bi zbežal; toda prigovarjal si je, če je že priplezal do koče, potem mora pač izvršiti naročilo.
»Kaj pa ti je?« je rekel Helgi z oaor-nim glasom. »Zakaj ne greš v hišo?«
»Ne upam si,« je odgovorila Helga a šklepetajočimi zobmi. »Ne upam si.«
»Česa se pa bojiš? Saj si se vendar danes zjutraj napram slugi in sodniku hrabro obnašala. Svojih rodnih staršev se pač ne moreš bati.«
>0 da, o da, ti so mnogo hujši kot drugi.«
»Zakaj pa naj bi bili baš danes hudi?c
»Dobila ne bom nič denarja.«
»Ti 3i pač tako pametno dekle, da si boš lahko zase in otroka zaslužila kruh «
»Da, toda mene noče nihče vzeti v službo.«
Hipoma se je Helga domislila, da bi starši lahko zaslišali njon glas ter prišli iz hiše in vprašali, kdo da govori. In tedaj bi bi!a prisiljena, da jim vse pove. V tem strahu ,'e skočila pokonci in hotela zbežali mimo Gmlmunda. Toda ta jo je prijel za roko in Jo krepko držal.
»Ne, preje te ne izpustim, dokler nisem govoril s teboj.«
»Pusti me, da grem,« je zakričala in ga divje pogledala.
»Saj si taka, kot bi hotela skočiti v vodo,« ji je rekel; kajti sedaj je stala zunaj v luninem svitu in lahko ji je videl v obraz.
»Da, toda to nikomur nič mar, če bi tudi storila to,c je rekla Helga, dvignila glavo ter ga pogledala naravnost v oči. »Danes zjutraj me nisi hotel peljati niti zadaj na svojem vozu. Nihče noče imeti vefl opravka z menoj. Sam moraš uvideti, da
{e za tako revnega črva, kot sem jaz, naj->olje, da pogine.«
Gudmund ni vedel, kaj naj začne. Želel si je, da bi bil daleč proč, toda čutil je, da človeka v takem obupu ne more zapustiti.	. , , .
»Poslušaj me i Obljubi, da boš poslu« šala, kar ti moram povedati. Potem lahka greš, kamor hočeš.«
Obljubila je.
>Ali lahko tu kje sedemo?«
»Tam je tnala.« —	_
»Torej pojdi tja, sedi in molči!« vsa poslušna je šla tja ln sedla.
»Ne jokaj več,« ie rekel, zakaj bilo mu e kot da je začel dobivati oblast nad sei joj. Toda tega bi ne smel reči, kajti tako! e povesila glavo in roke in začela še bolj okati.	, , ,
»Ne Jokaj!« je rekel ln malo Je manjkalo, da ni udaril z nogo ob tla. »Mnogo Ja
ljudi ,ki ae jim slabše godi kot tebl.<
»Ne, nikomur ne more biti slabše kot meni.«
»Mlada si in zdrava, videti bi morala, kako je moji materi. Bolečine jo tako mučijo, da se niti premakniti ne more, a nikdar ne toži.«
»Ni lako zapuščena od vseh kot jaz.«
»Tudi ti nisi zapuščena. Govoril sem i materjo o tebi in mati me je poslala eem.«
Ihtenje je ponehalo. Začutila se je tišina gozda, kot da bi zadrževal sapo in pričakoval nekaj čudovitega.
»Naročiti ti moram, da prideš jutri k moji materi, da te bo videla. Misli te vprašati, če bi hotela priti k nam v službo.«
»To me hoče vprašati?«
»Da, toda preje te hoče videti.«
»Ali ve, da .«.?«
»Toliko ve o tebi kot vsi drugi.«
S krikom veselja in začudenja je planilo dekle pokonci in v prihodnjem trenutku je Gudmund začutil dvoje rok okoli vratu Prestrašil se je takorekoč in prva misel je bila, da bi se iztrgal. Nato pa se je umiril in je obstal. Videl je, da je od veselja tako razburjena, da ne ve, kaj dela; v tem trenutku bi se vrgla okoli vratu največjemu lopovu, samo da bi za veselje, ki jo je doletelo, dobila nekoliko sočutja.
»Če me hoče tvoja mati vzeti v službo, potem torej lahko ostanem pri življenju I« je rekla in naslonila glavo na Gudmundove prsi ter zopet jokala, a ne tako silno kot preje. >Sedaj ti lahko povem, da je bil moj resen namen iti v močvirje,« je rekla. »Zahvaljujem se ti, da si prišell Ti si mi rešil življenje.«
Dosedaj je stal Gudmund nepremično, sedaj pa je začutil v sebi nekaj toplega in nežnega. Dvignil je roko in jo pogladil po laseh. Tedaj se je ona zganila, kot bi se zbudila iz sanj in se ponosno ter odločno zravnala pred njim.
»Hvala, da si prišel!« je rekla še enkrat. Temna sdečica ji je stopila v lice in tudi on je zardel.
»Ti prideš torej jutri k nam,« je rekel in ji pomolil roko.
»Nikoli ne bom pozabila, da si prišel
nocoj k meni,« je rekla Helga in velika hvaležnost je premagala njeno zmedenost.
»Da, morda je čisto prav, dt sem prišel,« je rekel mirno in se je čutil popolnoma zadovoljen sam s seboj.
»Sedaj pojdeš pač v hišo?« je rekel.
»Da, sedaj pojdem.«
Gudmund je imel v trenutku tako veselje nad Helgo, kakor ga imamo nad kom, ki smo mu lahko pomagali. Stal je tu, se obotavljal in hotel oditi
»Rad bi te videl na varnem, predno grem, je rekel in se je čutil zelo zadovoljnega, ko je tako skrbel zanjo.
Šla je takoj proti hiši in on je šel z njo, ves zadovoljen in ponosen, da ga slu-ša. Ko je stala na pragu, sta se Še enkrat pozdravila. Komaj je storil par korakov, je prišla za njim.
»Počakaj tu zunaj, dokler ne bom notri. Laže mi bo, če bom vedela, da si ti blizu.«
»Da,« je rekel, »ostal bom tu, dokler ne boš prestala najhujšega.
Helga je odprla hišna vrata in Gudmund je zapazil, da jih je pustila priprte. Morda zato, da se ne bi čutila popolnoma ločeno od pomočnika, ki je str.l tam zunaj. In njemu ni nič očitala vest, da je poslušal in gledal, kaj se ie godiio v koči.
Ko je Helga vstopila, sta ji oče in mati prijazno pokimala. Mati je položila takoj otroka v zibelko, šla k omari, prinesla hleb kruha in skodelico mleka ter položila na mizo.
»Torej si prišla? Sedi in jej,« je rekla. Nato je šla k ognjišču in naložila par polen. »Nisem pustila, pogasiti ognja, da si boš lahko posušila obleko in malo ogrela. Toda sedaj najprej jej! Tega si gotovo najbolj potrebna.«
Helga je ves čas stala pri vratih.
»Mati, ne sprejmite me tako prijazno« je rekla s tihim glasom. Ne bom dobila od Pera nikakega denarja.«
»Nekdo, ki jo bil pri porotnih obravnavah, je bil že danes tu,« je rekla mati. »Vso vemo.«
Helga je ostala pri vratih in ni vedela, ali naj gre naprej ali nazaj.
Tedaj je oče odložil delo, dvignil očala
Vse dobre lastnosti,
ki jih gospodinja pri trudapolnem pranju perila pričakuje od mila, so združene v Zlatorog milu. ■Radi visoke Čistilne moči, velike množine pen in izredne izdatnosti napravi Iz vsakega perila v naj-krajSem času snežnobel diSeč zaklad, ki Vam dela najVečje veselje! Zahtevajte zato samo Zlatorog milol
Pošteno kmečko dekle S.
žitve znanja s kmečkim iantom, ki ne gleda samo na posvetno bogastvo. - Pisma pod: «Srečna bodočnost 1210« na upravo «Dorooljuba«,	7048
MlllfSlPtlip	ki ima nekaj gotovine, bi
ITlIallKlllu se rad poročil z dekletom enake starosti z malim posestvom na deželi. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod «Prijeten dom 7088«.
AKO SI HOČETE preskrbeti po najnižji ceni ml-noiakturno blago za zimo, obrnite ge na trgovino
J. MENART, Domžale.
EDINO tam boste najbolj poSteno in z nadvse solidnim blagom pod strogo stalnimi cenami postrežem. — Ima veliko zalogo moikih in ženskih štoiov, hlačevine, krasne barhente, ilanele, modro tiskovino, oksiorde, cefirje, razne kambrike, delen, etamln, plete; svilene rute, volnene jopice, dolge in kratke, nogavice, rokavice, klotaste odeje, volnena posteljna pregrinjala, flanelaste rjuhe, konjske odeje, velika izbira vezenine, krasna volna in bombaž v različnih barvah itd. — Pridite in oglejte si zalogol Napravit* poskuinjo ia prepričal! se boste, da le niste MU nikjer tako postreienfl
na čelo, se odkašljal in začel govor, ki ga je tekom večera dobro premislil,
»Stvar je namreč ta, Helga,« je rekel: »Midva z materjo sva hotela biti vedno doi stojna in poštena človeka. Tedaj pa se je zgodilo, da b! nama ti prinesla nečast. Bilo je tako, kot da te ne bi učila razločevati med dobrim in slabim. Ko sva pa Čula, kaj si storila danes, tedaj sva si rekla, mati in jaz, da sedaj ljudje pač lahko vidijo, da si imela dobro vzgojo in midva upava, da bova mogoče imela še kdaj nad tabo veselje. In mati ni hotela, da bi Šla k počitku, dos-ler nisi ti prišla, da imaš torej dostojno vrnitev.
•V'« v •'.'•v&t,
«■■■ . •-*» asost i ' 11-
Kdor namreč kol jaz ve ceniti dobroto in finost ler ceneno uporabo, se ne bo nikdar mogel ogreli za katerokoli drugo znamko.
Čaj z znamko .Čajna ročka" se dobiva le V izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko Žajna ročka* v vseh z lepalti označenih trgovinah.^
čevljarski stroj Sag
UoEonno za čevljarsko obrt, sprejmem takoj. VdjeilUi _ Ponudbe: JOSIP SLANC, čevljar. Slana« vas prt Metliki.__
PHe"in rašpe
Izvrstno popravlja IVAN FIGAR, pilaralti mojster, Mebljana, Hrenova oHca Itev. 19.	7010
Zobozdravnik-špecijalist
Med. univ. dr. Ivan Oblak
S8 Je preselil
v novo »grajeno palačo .VZAJEMNE POSOJILNICE« poleg hotela »Union«. — Ordinira: od 8. do IZ ure dopoldne in od 3. do S. ure popoldne.
Kadar greste v LJubljano
ne pozabite ogledati si v TRGOVINI
na Starem trgu St. 16,
F. Gešnovar,
sukna, lodna, oblek, hlač, barhenta, srajc, zimskega perila, nogavic, rokavic, rimskih ženskih maje, otroških čepic, kravat, robcev itd. itd. — Čudovito nizke cenel — Razpošilja tudi po postil — Zahtevajte vzorce in cenike I
6928
Ako se hočete za zimo
preskrbeti z dobrim, trpežnim blagom za vrhnjo in tpodnjo obleko, obrnite sc na občeznano trgovino
F. In I. Goričar, »PRI IVANKI«,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29, katera jc ZNATNO ZNI2ALA CENE vsemu blagu,
Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilikel 6931
Suhe GOBEli FIŽOL
ponudite tTrdki SEVER in KOMP., Ljubljana, WoIfova uKca itev. 12.
6460
Clirrhn rtnhi takoj 15—17 letna kmetska de-
dlU£MU UUUI kle, vajena dela. Pismene ponudbe na upravo »Domoljuba« pod: iSlužba 6929«.
onn Irfnn na dan lahko vsak zasluži doma £UU IVI Ull v svojem kraju, kdor hoče moje Izdelke prodajali. Pošljite mi za pojasnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov. - JOSIP BATIC, LITIJA._ 6733
Svarilo!
Ne kupujte KAMOARN, SUKNO in drugo modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovršenejših ČEŠKIH ln ANGLEŠKIH izdelkov pri:
Lenasl & Gerkman SUHE ČEŠNJE
«a žganjekuho nudi SEVER in KOMP., Ljubljana, Wollova ulica itev. 12._ 6783
Au«MA V zalogi Imam vse vrste CREV po vi CVu. po najnižji dnevni ceni. Edino domače podjetje r Sloveniji v Ljubljani — Se priporočam vsem mesarjem ln gostilničarjem. — FRANC ZUPAN, črevar, Mestna klavnica. 6569
Ddda se služba oskrbnika
BARJA. — Nastop službe takoj. Natančnejši po-goji hi dohodki se izvedo pri podpisanem, kjer naj se osebno oglase prosilci.
Upraviteljstvo pokopališ&iega sklada na pokopalllčn Sv. Krila pri Ljubljani.
Kostanjevega LESA
KUPIMO vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene za 100 kg franko naloženo na vagon je staviti na t v r d k o PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomškova olica 11. — Telefon 589.
čisto zastonj
ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite
vse vrste sukna, hlačevin, žameta, barhenta, ilanele, klota, platna, trikotaže, Jopic, pletov, ogiinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
V NOVOOTVORJENI TRGOVINI
»DANICA«, MajzelJ & RajšelJ,
LJUBLJANA i: Turjaški trg štev. i
(bivša »Preskrbovalnica«).
Samo dobro, solidno blago. :t Postrežba točna.
Cene konkurenčne. "^C Istotam se oivori v kratkem oddelek za USNJE vseh vrst. — Vsak si naj ogledal Nikdo ni prisiljen kupiti.
Na drobno!	6860	Na debelol
ZA SLABOTNE OTROKE je najboljše sredstvo In mnogo izdatnejše od RIBJEGA OLJA
Emulzija ribjega olja.
Vsak leden sveže prirejena. - Zaloga domačih iu tujih specialitet. - Zajamčeno pristno Ribje olje.
Nova lekarna R. RAMOR,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 36,
1 minuto od Glavnega kolodvora. s: Najpri-ročnejže za vse, ki hodijo v Ljubljano po zdravila.
najceneje in z dobavnim roko-n do 2 do 5 mesecev
Zvonarna in livarna St. Vid nad Ljubljano.
Ceno češko perje!
1 kg sivega skublj. 65D. polbel. 80 Din, belega !0 D. boljšega, 100 in 120 D, ackega fot puh 150 Din in iSO Din, najboljša vrsta 226 Din. Pošilja 'irosto carino proti povzetju od200 Din višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci zastonj. Dopisi le na BeuediKt .iaoh«al, Lobez St, 159 pri Plzno, Češka. Poštni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Tovarna usnja
ALEKS PODVINEC & CIE.,
Radeče pri Zidanem mostu,
opozarja p. n. odjemalce In Interesente, da je tovarna vsled znatnega povečanja v stanu dobaviti vsako količino In vrsto
,BELM, boscalf, govejega in bar-vanega boksa, kakor tudi vse vrste Mignon l/aches-podplatov kakovost blaga je priznano prvovrstna!
CENE ZMERNE!
CENE ZMERNE1
na i
Tvria
priporoča vsakovrstne lepe omare (kostne) z ladeicl in tudi visoke iz trdega in mehkega lesa, postelje, o-mare,8loie,modroce; sploh vse pohištvene dele dobiš edino le
, na Sv. Petra cesti n.
QllllllllllilillilllllltllllllUIIUIIIII1IIIIIIIHIIUIlllHIIIIMMIIIIIII!lltlllllIIIIIIE|
V LJUBLJANI, Marijin trg St. 8
registrovana zadruga z omejeno zavezo
7°\,
obresti brez odbitka rentnega
sprejema vloge na knjižice in m
plača čistih " l*» ta invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi vloge v tekočem računu obrestovanjo po dogovoru. — Podeljuje kratkoročne trgov-| ske in personalne kredite najkulantneje.
□iiiiiiiui!iniiiiiiuiiiiiiniiiiiiiuHiiinniniiniiiniiuimimuiuniiiimiii

na vlak v Celie v veletrgovino R. Stermecki,
SUKNO
za moške in volneno za žensko obleke, parhent _	w belo, pisano in rjavo
^platno, kakor tudi vso drugo manufaktur-no robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
Ft. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.
I 111 um IIIIIUII 111111111 ■ I ■ ■ ■
u nadelio dna 11. novembra ob 3 url pop. bosta prodajala Knez In V nedeljo ona ^JJ^,, |s Ljubljane r.a prostovoljni	^
javni dražbi
pet zemljišRiH parcel	-
IIIIIIIIIIIIH«""«""1111111111^
Poroč. prstani Doubie verižice S.enske ure Budilke
Že ne ure Uhani
Na|slare)latrgovina ur.zlatnine ir
srebrale. F< ČUDEN i
LJUBLJANA 22, Pre ernovs
J
Nekdanja »ŠKOFOVA« vinsko klel. Pred Škofijo 1 olvorjena. - ločijo se fina pristna VINAI
H, podgane, stenice, m
n vsa KOlu^eu mora poginiti »ko uporabljate moja najoolja areukuiena in sploino hvaljena »rod.l»» kot: proti poljnkim in biSaim mišim Din 7-60. ia podgan« Djn.7-38.ra Murke Din 7 40, ia stenice Din 7 60. unidov. molie? Din O--, proti mrčesom Din. 7 tO, manlo prou uiom pri ljudeh ia nn živim Din 4 -, m usi v obleki in perilu Din. )-40. tinkt. proti mrčesu n« sadju in na telenmn Din t-80, proti mravljam Lun 7 40.
Preprodajalci dobe popust Po-iija po povzetju Zavod za ekspedicijo: AKTES, kem. laboratorij M. JtINKER, Petrinjska ul. 3, Zagreb 1.
HOLLAND-AMERIKA LINUA
Rottcrdam-Ntw York
Generalno zastopstvo u kraljevino Srbov. Hrvstov In Sovsncsv
Hrvatska banka za promet s nekretninama d. d.
Zagreb, Zrlnjsk trg 8.
Odprava potnikov I., II. UL razreda za Severno Ameriko m Kanado z ogromnimi, najmoderni-|lmi brzovozalm« p ar obrodi. Potovanj« po odprtem morju S do 7 dn>. Najugodneje sigurna
In brza vožnja. Dobra hrana. — Vsak teden leden parobrod. Potniki tretjega razreda lmnjo posebne kabina
z uzorno čistostjo. Vsestranska pojasnila daje brzo in brezplačno;
Hoiiand>Amerika Unija
Zastopstvo t Ljubljana, Dunajska c. 21.
CEMENT
PRIMA PORTLAND,
domačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah sialno na zalogi pri
I. PESTOTNIK in DRUG
Duuajska cesta št. 33, »Balkan«.
t: Ljubljana,
Int. telefon 366.
1 meter domačega platna
da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva — ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča.
INGER
Šivalni stroji
-— Na celem avetu znani kot najboljSL —.
-t	Podružnice in zastopstva t vseh mestih.
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3. — Centrala za državo S. H. S. Zagreb, Maruličeva ulica 5, IL kat.
BHfflHMaHBBHBI
PROMETNI ZAHOD ZB PREMOG
■
B ■
d. d. v Ljubljani
prodaja
i	premog
gg	vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogov«
^	nikuv za domaČo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
p	in razpečava na debelo
j	inozemski premog in hote
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslo-
n	vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški
|	premog, črni premog in brokete:
B
g	Naslov:
i	Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
I	Miklošičeva cesta št. 13./II.
B	■
B£B»BflBBBHBBRliSaflBBflBBBBflBBBBHBBH
H ■
E
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. Sh
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis h vis hotela „Unlon"). Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000-
"	- —----B--------—— ^^vvu.v^u	-
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šibenih. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo;
tlarsko banko d. d. v Novem Sada.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
kdaj« konzorcij »Domoljuba*.
Odgovorni urednik Anton Sašnik v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarni.