J»v 'd**. $•&. e. /& *4љиЉп' * fj)еб&п'. 1АлХ~) '■ЏШШтг&ззт. v dfcrServ* №S ^аг%жИге»а. i&*B'i prejemu večjih količin 1 in 2 kronskih ban -kovcev omenjeno naredbo o omejene -mu prejemanju teh bankovcev storile neobhodno potrebno. Pri državnih bla gajnah so namreč s temi bankovci vplačane svote dosegle višino več sto-tisočev. Preobloženost davčnih uradov z delom, pomanjkanje uradnikov in zlasti pomanjkanje prostora, kjer bi se ti bankovci varno shranili, je opravičilo to naredbo. Poleg tega so drž. bla gajne dobile ukaz;, daj prejetih bankovcev ne smejo več pustiti v promet. Nat ta način je bil velik del teh bankovcev potegnjen iz prometa, kar velja zlasti za Slovenijo. Da se zamenjava. 1, 2 in 10 kronskih bankovcev ni že prej izvršila, so zakrivili tehnični neobvla dijivi vzroki, Mesca maja pa se bo to zgodilo. V. to svrho so pri davčnih u-radih že sestavljene komisije, ki. bodo ocenjevale pravilnost žigor na bankovcih, kateri so bodo prinesli na za meno. Svoj odgovor poslanca dr. Hoh -njecu finančni minister zaključuje z zagotovilom, da je njegova resna namera, da pri zamenjavi zaščiti interese širokih slojev ljudstva. Na to zagotovilo finančnega ministra opozarjamo vse njemu podrejene davčne urade, odnosno pri njih ustanovljene komisije. Finančna delegati ja v Ljubljani, ki po državi slovi vsled tega, ker daje davčnim uradom rajstrožja navodila v državi, v svoji uradni objavi napoveduje prav stro -go postopanje pri zamenjavi. Oporni -nja namreč občinstvo, da noj nepra -viino žigosane bankovce kar pusti do ma iu jih niti ne ponese na zamenjavo. Kako pa naj priprosti ljudje sodijo, kateri žigi so pravilni, kateri nepravilni?Tozadevne uradne objave, v beograjskih časnikih nimajo tega opomina.. Znamenje, da se bo drugod pri tej zamenjavi postopalo bolj obzirno in širokodušno. Priporočamo s'o venskim davčnim uradom, naj nikar ne pozabijo na zagotovilo finančnega ministra. Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Včeraj se je debatiralo v konslituanti o imenu države. .0. tej debati poročamo na drugem mestu. Demokrati bi r adi uničili vse mandate radičev cev, a so se tej obznani uprli radikali. Le o Radiču je sklenil imunitetni odbor, da se izroči sodišču. Naš poslanec dr. J. H o h -n j e d je interpeliral zunanjega ministra, naj se načelo deljivpsti kakor v Gornji Sleziji uveljavi tudi za Ko roč ko. ITALIJA, Državnozborska volit-V e so se izvršile dne 15, t. ta. po vseli italijanskih provincah v mir.u in redu. Udeležba fari volitvah je bila povprečno 50—70%, Natančen izid še ni znan vendar sodijo, da bo odpadlo na Slovence na Goriškem. 4 mandati, v. Istri pa 2. Slovanom in Nemcem so prisodili 10 mandatov, socijalislom 90-100, komunistom in republikancem vsakim po 15, ljudski stranki 90—107, v bloku združenim strankam pa 240—285 mandatov. Politična [poročila. p Itonstituaiita. V ustavotvorm skupščini se bijejo ostri boji za m proti centralizmu, № sredo popoldne jc v imenu Jugoslov. kluba govoril pos . dr. Hohnjec. Razpravljal je o bistvu države m prava, o moralni podlagi dr žavne avtoritete in o mejah državne oblasti, Stoječ na stališču organskega Čudne pravice obmejnih Nemcev. Pri nas v Jugoslaviji smo se že pojmovanja o državi je zahteval za vse organske celote kot sestavne dele države, zlasti za občine in pokrajine — resnično in čvrsto avtonomijo. Navajal je zoper centralizem in za avtonomijo argumente velikega našega jugoslovanskega škofa Mahniča in odlič -n ih francoskih državnikov Clemenceau in Milleranda, Demokratom so (i ar -gumenti močno udarili v nos. Dr. J. Hohnjec je tudi ostro ožigosal nekul -burnost tiste jugoslovanske gospode, ki hoče v ustavo spraviti kancelparagraf, s kaferim se bo blamirala pred kulturno Evropo. Končno je izjavil, jda Jugoslov. klub odklanja predloženi davčni načrt, ter zahteval ustavo, ki bo plod sporazuma med vsemi tremi, plemeni jugoslov. naroda. Vsaka druga ustava bo državi v škodo. Med govorom so demokrati in samostojni kričali in divjali, zlasti pa je dr. Hohnjec z vso ostrostjo obsojal obznano za Slovenijo in policijski režim, s katerim hočejo demokrati in samostojni zasužnjiti našo Slovenijo. Posebno Mrmolja Џ tako tulil, da so nekateri mislili, da mu jC treba dati mrzle obkladke . Govor, kateremu je sledilo burno odobravanje, zlasti pri Jugoslov, in Mar. klubu in tudi pri drugih strankah, objavimo’ v celoti, ko dobimo stenografski zapisnik. p Na strogo verskem stališču bodo osnovali na Slovaškem stranko iz dosedanje ljudske, narodne in narod-TiO-agrarne stranke. Pnevne vesti. d Naša poslanca za reguliranje Drave. Na zahtevo posestnikov zemljišč ob Dravi od Sv, Martina proti Ptuju, kterirn izpodj'eda voda rodno zemljo, sta posl Roškar iu Piše k zahtevala v poljedelskem ministrstvu, (v oddelenju za regulacijo vod), da se kar najprej pošlje državni iužener na Tee mesta, in da se odrede še to spomlad vsa potrebna dela za zavarova- ■ nje obrežja po vseh ško li podvrženih mestih ali parcelah. G. namestnik ge neral. ravna elja, ki ima regulacijo Drave v evidenci, je obljubil, da pojde že prihodnje dni osebno v Ljubljano in v Maribor, ter odredi tam vse potrebno, da se kar najprej začne delo za odvrnitev grozeče škode na izpostavljenih krajih, d Zakaj sta SLS in socijalisti tako dobre odrezali pri občinskih volitvah?. Na to vprašanje nam daje zadovoljiv odgovor nedeljski „Narod“ ko piše, da so socijalni demokratje poleg SLS edmš razvili res organizirano a-gitaeijo. J DS ni razvila posebne agitacije, ker ni hotela škodovati SKS , ta sama pa s* ni za volitve dovolj pobrigala. Torej mati in hči JDS in S-KS se nista brigali dovolj za volitve, odtod vspeh SLS in socijalnih demo -kr atov. Dejstvo pa je tudi, da bi bila vsa liberalna in samostojna briga za občinske volitve zaman, radi te zavesti pa rajši demokrati in samostojneži posvečajo vso skrb vladnim koritom! d Demokratom ne zaupajo. Boo -grajski velesrbski „Balkan“ predba -civa banu dr. Tomljjenoviču slabost, ker še dosedaj proti Radiču ni ener -gičneje : ukrepal. „Balkan“ ne zaupa več banu-demokratu in predlaga, da se naj — ako že mora tako biti — posadi na banski stolec generala-Srba, ici bo varoval predvsem le državne interese. Da, časi se spreminjajo! Za časa bivše monarhije so Hrvatom vsiljevali Madžare, sedaj > . . In niti Še demokratu ne zaupajo, čeprav je ..Jugoslovan“ z dušo i telom. Mogoče je , da kmalu našemu Baltiču tudi ne bodo več zaupali, saj so mu v. svrho — „kontrole“ pcidelili radikalca Nikolo Zupaniča *• » . d Kako' daleč sega- „Velika Srbi _ ja“? „Balkan“ od 8/maja t. L piše :■ „Velika Srbija ne sega samo do Vinko vcev. Njene meje so pri Logatcu.“ Subotiški „Neven“ pa pristavlja: „Ah ko je „Balkanov“ apetit že Ja ko velik, zakaj pa ni posegel malo dalje, — recimo do Soče? — Ne, tako daleč pa ne ! Tam so njegovi mujatelji — Ita lijani, ErimorsMm rojakom y pomi -sie k. d Država srbske nadvlade. Dne 11. t. m, je v ustavotvorni skupščini izrekel g. Spalajkovič med drugim, da niti eden Srbin ne sme ostati pod ka-ko drugo, nego srbsko oblastjo. Ta izjava je najpopolnejši izraz srbskega separatizma. Istočasno je to najizra -zitejša negacija državne misli, ki je to državo ustvarila. Ker daje ustava g. Pašiča vse pogoje za srbsko hegemonijo, je glasoval za vladni načrt tudi Spalajkovič. d Samostojni dr. Vošnjak je na ptujskem slabostojnem zadnjem zborovanju zaupal zborovalcem, da so samo stojni poslanci radi tega za centrali -zem, ker bodo SVbi pomagali vzdr-e-vafi slovenske Spitale. Na te besede mu je zabrusil na shodu navzoči socialist: „G. dohtar, Vi spadate res v Spital!“ G*. Vošnjak je pogoltnil brez oporekanja opazko. Radi špitalov so torej samostojneži centralisti! d Urokov pogon iz Pilštajna popisujeta med izrekom sožalja „Kmetijski list“ in ata „Narod,“ Za večkratno sožalje tovarišu Uceku radi nasilnega pö gona iz kmetskih shodov lahko garan tiramo samostojnim in liberalcem. Ge misli g. Urek, da si bo gradil palače na račun izvoznic in davkoplačevalcev, katere bo potem farbal s prosto žganjekuho, se presneto moti. Za lopove Urekovega kova je edino še dober kamen! d Pasco to pogorel. Iz Svečine nam poročajo: Mariborski demokratski advokati so se silno trudili, v Ma riboru, Ljubljani in Beogradu, da bi se prikupili velikemu Germanu in Ita Klanu Giuseppe Paskali. Ob preobrniti je okrajno glavarstvo Paskoli .odvzelo lovsko puško in mu dne 22. decembra 1919, št. 84229 razveljavilo lovski zakup v občini Plave. Razlogi za ta ukrep naše oblasti so dobro zna •ni. Vlada je tudi djala Faskolovo posestvo pod državno nadzorstvo. Pas -kolo se je velikemu mariborskemu ad-vokatu-demokratu pritožil zoper raz -\eljavljenjie lovskega zakupa. Pasko-lo je pošiljal svoje demokratske advokate v Ljubljano in Beograd, da bi mu pri vladi izposlovali preklic raz -veljavi Jen ja, Ta „špas“ pa le stal tež ke tisočake-, V goste je vabil nemško-laški Giuseppe v svojo klet še rned tem „rodoljubne“ demokratske višje in nižje svetnike. A vs'e ni nič pomagalo. Ves demokratski trud pomoči za -grizenemu germamzatorju Paskoli, je zaman. Gospodarski oddelek deželne vlade v Ljubljani je z odlokom štev . 14.400 z dne 10. aprila 1920 zavrnil Fnskolov priziv. In mini .Divo gozdov in rudnikov v Beograda je po e-nem letu'končno veljavno odklonilo pid tožbo, ki mu jo je še enkrat skoval JDS advokat. Odlok je datiran z dno 6. aprila 1921. Proti tej odločbi ni dopustna nobena pritožba. To veselo po rcčiio je dobi! Paskolo o J mariborske ga okraj, glavarstva v dopisu z dne S. maja 1921, št. 17.(iti2-2; Istočasno je Paskolo tudi dobil poročilo, da. je njegova stranka sijajno pogorela pri občinskih volitvah v občini Plave. SLS je dobila 7, Paskoiova JDS, ' SKS in JSDS pa samo 8 odbornike Vsi Kodermani, Voglarji, Muleji, Posegi in enaki veliki ter mali demokra ti ne morejo oteli Paskala njegove smole. d Kdo je zmagal pri občinskih volitvah v St. Lovrencu na Poh. Ne liberalci, ne klerikalci, ampak trška — nemškutarja, ki je skrivala svojo kan didatno bsto pod nedolžnim imenom: obrtne stranke, in silno nemčursko po barvana socijalna demokracija, ki zagrinja v jugoslovanski prt vse proti-državne elemente v Dravski dolini, — Prva. jo dobila pet mandatov, druga o-sem. Nosilec nemške obrtne liste je bil denm.eijanf Slovencev na bivšem dunajskem avstrijskem dvoru, milijonar in lesni magnat Löselmiggg — milijonar po milosti in na račun slovenskih pohorskih kmetov. Z njim je volil seveda tudi sladki jugoslovanski poštni uslužbenec, eegar ime naj ostane iz usmiljenosti za sedaj še zakrito. Nosilec druge liste je bil velik jugoslo -vanski ter internacionalni socialist pred Bogom in pred ljudmi znani Sla-iinek, ubežni kralj v Nemško 'Avstrijo. tV občinski zastop je izvoljenih več srditih nemških zagrizencev kot Heinš-ko, Sciiilhan, sirovim Dilrsclil in g • Kramberger, prej imenovana nosilca Hst, Auer, MauritscK, Ras in drugi .-Dbbjni so obhajali volilno zmago. Prvi v gosidni Jurčič še na dan prepodili točenja alkoholnih pijač, dragi z rdečo cunjo na občinskem domu, ki so se d celo krave smejale in ki je baje naznanjala, tudi žalostno polomijo in goljufijo v rdečem tamkajšnjem konzu- mu. Zandarmerija kajpada ni videla no enega in ne drugega. Združeni Slo venci so dobili le neznatno število 8 odbornikov v zastopstvo občine. Po čegavi krivdi? Po krivdi tisfih, ki so že pri volitvah v konstituanto mirno dopustili, da je dobilo renegatstvo vo-,ilno pravico, ali po krivdi naših oblasti, ki so jako dvoumno razlagale za kon o \olilni upravičenosti nemškuta-rije iz leta 1910, Kdo bo torej gospo -daril in županil v tej obmejni občini? AM kaj bi se zgodilo na Slovenskem Koroškem, ako bi volitve za naše ljudi ugodno izpadle? .Oblast bi postavila gerenta. Isto se pričakuje od naše via de. To tem bolj, ker se ta občina nahaja v bližini državne meje in ker St. Lovrenc slovi kot gnezdo najhujše — r.emškuiarije in skrivnih protjldržav -nih hujskačev, Gerentstvo bo potrebno še dokaj let, kajti nemška zrni ja se bo v Dravski dolini še dolgo prihuljeno plazila. d Na naslov mariborskega okrajnega zastopa. Na železniški postaji Brezno-Ribmca ima pod oskrbo cesto od postaje mariborski okrajni zastop. To cesto so razni ribniški in brezuiš-ki lesni trgovci tako zabarikadirali od leve in desne strani, da je nemogoče, da bi se zamogla dva voza ogniti drug dragemu. Ako se slučajno srečata, pa mora eden nazaj, da se omogoči izo -gib. V temnih nočeh pa se je že zgodilo v teh tesnih lesnih barikadal tudi posameznim voznikom že dokaj nezgod,ker so trčili konji ali pa voz ob kup desek in hlodovja, ki je potem čislo zasulo cesto. Okrajna cesta je za promet, ne pa za brezplačna lesna skladišča raznih lesnih verižnikov, ki iz same skoposti nočejo plačevati potrebnega skladiščnega prostora na železniški zemlji., katere je dovolj in nalašč v to določene, seveda proti plačilu najemnie, med tem 'ko je cesta brez plačno skladišče. Tozadevno se mora napraviti red, če tudi na jezo in kletev nemškutarskih verižnikov. d Zanimivosti iz Ormoža, iz Ormoža se nam poroča. Nam znani do-pisun se obrega v „Taboru“ iu „Narodu“ na klerikalce, ker mu ni všeč, da so pri občinskih volitvah v Ormožu dobili v naprednem Ormolu 7 odbornikov. Trdi, da so možje napredne stranke med seboj edini,Dopisniku bodi povedano, da smo si izvolili naše odbornike na pošten in časten nar čin in ne z nasiljem irr denarjem naprednih trgovcev-mili jon ar j e v, Glasove, ki tvorijo večino, ste pri barantali z denarjem, kot nekdaj vladi Muslimane. Nekdanji najhujši Nemci — da nes liberalci — so glasovali za lihe -raloe, dočim so bili pošteni meščani klerikalci, okrog 40 jpo zaslugi demokratov iz volilnega imenika, črtani, Označbo političnega lopovstva pa porabite raje zase. 'Kdo je lopov,' ako ne tisti, ki je bil za časa vojne preganjan zavoljo svoje slovenske narod nesti, ali morda tisti, ki je igral vlogo švabskega špiceljna in pred sodi -ščem, krivo pričal proti preganjanim Slovencem? Vaš liberalni pristaš Filip^ Horvat je leta 1916 izpovedal pred sodiščem kot priča* da je župan Franc Sterman popevat v „Ktet. go -stilni“ takrat prepovedano pesem „Črna zemlja naj pogrezne vsakega nemöurja“. V resnici pa je pel Sterman „Kje dom je moj“ kar je potrdilo nešteto prič, samo orožnih Krisch an iu njegov pomagač Horvat sta slišala „Orna zemlja“ in „Hej Slovani!“ -Gospod svetnik, se li ne bojite, da vas vaš pristaš in občinski odbornik Horvat nekega dne zatoži, tla ste peli kako prepovedano nemško pesem ? Kot dokaz neresnice lahko doprinese-te k večjemu s tem, ‘da porinete Hor vatu pod nos akt Z 4-16 s priče v an -jem Horvata proti Starmanu! Kje je potem tista zanesljivost, če priča nek clo med vojsko proti Slovencem in hoče biti 'danes sol Jugoslavije? Dru-gomu ste gami nadeli naslov „staats-£ elährlich“ in bi se ga radi znebili % Tretji je zanesljiv samo za občinske šume in rude. Četrti za upeljavo „ITii gelpatenta“, peti in šesti se podpišeta makari samemu hudobcu za svoje milijone, Verižnikov in navijalcev cen niti ne omenimo, zanesljiv je k večjemu gospod „malo dela in dosti jela“, kadar vihti paragrafe po klerikalnih hrbtih. Ce sedaj po volitvah- ne oosta nehali z ostudno gonjo proti naši stranki, vam bomo vračali milo za drago, gradiva imamo dovolj in tudi -večina ljudstva v okraju stoji za nami . Vi nas silite, da se branimo,- ia zatekamo „Svoji k svojim-! d Poroka. Poročil se je preteki® nedeljo, dne 8. maja, na Viču pri Lju-e bljani g. Janko Klasinc, doma iz Gir;-kovee pri Ptuju, uradnik južne želez? nice in predsednik viekega Orla, % gdč. Ido Hvale, predsednico vičkih Ou lic in večletno cerkveno pevko. Poro-» čal je ženinov brat P, Engelbert Klasinc, kaplan na Viču. Mlademu para obilo sreče! d Oskrtoištvo hiše dr jžbe duhovnikov Lavantinske škofije javi, da se je sezona 1921 v toplicah na Dobrni začela 1. majnika. Duhovniki, ki. so člani družbe, dobijo v tej hiši prosto stanovanje; treba pa se je pravočasno oglasiti, Od 1. maja do 1,5, junija ter od 1. septembra do konca sezije se pri vseh topliških prFdo.ibmah dovoljuje 25% popusta. Pošta vozi iz Celja, ob 8, uri zjutraj, 'tudi avto bo vozil dvakrat na dan. Oskrbnik hiše bo vse storil, da bodo č>. gospodje du hovniki zadovoljni. — M. Kukovič, župnik na Dobrni. d Umor. V samostojni nezbizški občini pri Sv. Emi je zadnjo nedeljo zvečer Valentin Herci z vozno ročico v pijanosti ubil nekega čevljarja, ki je bil doma pri Sv, Križu pri Rog* Slatini in zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Samostojnega ubijalca ima oblast že pod ključem. d Siromašnim tobakarjeia v vednost. V najkrajšem času se bo znatno podražil tobak slabše vrste, med tem» ko bodo ostale cene finemu tobaku iste kot dosedaj. Lepe pojme poseda naša vladna policajdemokracija o gmotnem stanju nižjih slojev! Kmet in delavec bsta doplačala pri priprostem tobaku» da bo lahko kolobaril naj finejši tobačni dim po starih cenah policajdemo-dratski milijonar. Se pri tobaku skrbijo demokratje za svoje pristaše iz višjih slojev. d Naše k,rogovje. Naša država i-ma 148 trgovskih ladij za prevažanje oseb in blaga po morju ter 21 vojnih ladij. Od teh ie 6 večjih in 15 maj -Im ih. Zelo skromne številke,,, kajti naj večji del dedščme po ruini Avstriji so pobasall Italijani in Francozi. Pripomni se še, da je od 21 naših voj nih ladij tačas 10 ladij za plovbo po morju nesposobnih, ker. so grabežljivi Lahi odpeljali vse ladijske stroje in drugo opremo. d Banket za 7000 oseb so prire« G li Angleži dne 10. maja v london s ski dvorani Olympia v svrt: o prosi a. ve 2$ letnega jubileja lista „Dail» Mail“. Za mizami je sedelo: 500 literatov, umetnikov in publicistov, 250 zastopnikov knjigarnarjev-, 10ÜÖ novinarjev in 8000 novinarjev in ustuž -benoev, ki za enkrat delujejo v obratu Skupna-dolgost miz j» znašala 2 kilometra, streglo je 950 natakarjev* Banketu je predsedoval ir i-.T North -clifie, današnji lastnik ji-ta. „Daily; Mali tiskajo dnevno v enem milijonu izvodov. d Za dijaško kuhinjo. Na gostiji GeČ-Bizjak' pri Sv, Marjeti niže Ptuja so darovali gostje za 'dijaško kuhinjo v Mariboru 104 K in v Ptuju 104 K* Hvala I Iz celjskega okrožja. d Nov oznanjevalec samostojne vere, N drugič so zborovati samostojneži v G vižah, toda tudi v drugič brez Drofenika. Da bi trdo ne rekel, grižki samostojneži znajo samo kimati, zato je govoril napredno slabostoj-ni učitelj Razpotnik, Lom i je kopje za kanoelparagrajf, napadal je duhov, niško vero in se ogreval za čisto vero. Kakšna, je ta čista vera, nam naj bolje kaže Razpotnik sam ki se ob ne deljah Izogiba cerkve, kakor h.-.®, knža. Ljudem pravi, da 'e človek postal sam od sebe, otroke uči, naj ne hodijo v cerkev, ker to nič ne 'tesne, tistim pa, ki se smejijo njegovim bu-dalostim, grozi, da jih bo obesil.. Takšna je torej Razpotnikova čista vera. Ta čista vera je popomoma enaka pasji veri, kakor j p je učil samo-stojnež Sohnuderl. Mi pa pravimo tole : Ako. ima Samostojna take voditelje, kakor sta samostojne/a Razpotnik in Sohnuderl, ki učita čisto pasjo vero, potem bo šla S amps mir. a rakom žvižgat, kakor je šla njena mati IDS* Uspehi Razpotnikovega delovanja .s» se namreč že pokazali pri zadnjih .«obömafcih volitvah. Napredni slabo -Astojneži so nazadovali za 1.1 glasov t naša SLS pa je napredovala za 16 . .glasov., :■ ' o Občina Kokarje pii Ročici je ,prešla po dolgih letih. m»z4 v tabor Ljudske stranke, ki je edina postavila svojo listo. Boj se je Vršil med „ma ümi“ in „velikimi“. Zmagali so mali. Gospod občinski tajnik in birt- Staut, vpd.: Polder, sta hotela slepomišiti, pa .so jima vsi pametni Kckarčani pokazali lige., Birt Pokier, ki jo enkrat zelen samdstojnež, enkrat rdeč kot lju-■benski Podpečan,,si briše tovst obraz m se bije po širokem čelu in trebuhu: -češ, toliko podplatov sem. raztrgal, ko sem- okol letal in larbal, zdaj še pa župan ne bom, o jej, o joj! jaz n-c! c Iz Kokarij pri Rečici nam porogajo: Ali je res, da je g. občinska tajnik nagovarjal nekega navdušene-, '..iga „Naprejövca“, naj pridno agitira .:za socijaldemokrate, da bodo zmagali pri občinskih volitvah ? Gospod iz Gorice si je pač mislil: Delaj si prijatelje, da ostaneš občinski tajnik, naj zmaga katera že bodi stranka ; malo se je zaračunal mož, Čeravno poduöuj'e v šoli računstvo. Tudi pri volitvah v konštituanto se je bil za -«računal. Z najlepšimi barvami, ble -»ščečimi se kot mavrica, je naribal na tablo Veliko Skrinjo z napisom : J D S in pod njo napisal: „edino zveliča,r -m a“. Pia, ha, hal od pametnega do -smešnega je le en korak! Mož, ki im če postati celo šolski nadzornik, mora imeli pač več soli v glavi,. Pa brez zamere!' d Nepotrebna zmaga v: Ljubnem x . .Savinjski dolini. Pri občinskih volitvah so zmagali socijaldemokrati. Pen-.zijoturani avstrijski žandar. Podpečan '® izgubil še zadnji šop las, tako je letal, po občini m farbai in zapeljeval hribovce. Hribovci, ki ne znajo brati, so se dali žaiibo.g premotiti; Vsem Ljubljencem, ki so volili z rdečo stranko, p. d. stranko surovežev, re -čemo: sramota za vas! c V občinah Mozirje trg m Mozirje okolica sta bili po dve listi, a nobena ni nosila imena katere stranke. Pri sestavi so igrale veliko ulogo kra-. fevne razmere in osebnosti, Mi' smo z izidom lahko zadovoljni:; v trgu jili je od 122 volilcev volilo 118, v okolici od 507 samo 197; naših’ somišljenikov je . med odborniki y trgu 2 (vseh' 16), v o-. količi 20 (vseli 24);, drugi so večinoma omahljivi. e Javna pohvala. Rečicam nam pi sejo: Javno moramo pohvaliti našega vrlega pristaša, posestnika v Dol Suhi, Matevža Bider, Katerega je pek F a ganel podpisal na soci j alle mokr a t oko listo brez njegove vednosti, Odločno je izjavil, da si ne pusti smešiti svojega dobrega imena v stranki „šnopsarjev,, Na njegovo, izjavo je polu lena oblast razvoda vila še štiri druge „ponarejeni®“- podpise,. «Vsi pravi Račičani so take .vrl' ’h zavedni v vsakem oziru, le oni spravljajo Rečico, ob slabo ime, ki so se sem pritepli (pek Faganel!), ali katero je pokvarila Amerika! Zato le proč od nas s pritepenci, „Amerikan-i.i“ pa se Se enkrat rmm bijte! o Na naslov celjskega državnega pravdnivštva. 'Iz' Rečice ob' Savinji. Državno pravdništvo v Geija opozarjamo na našega peka Faganela, ki je ponarejal podpise volilcev, Politična goljufija se naj ostro kaznuje! c Peki,, pozor! Takoj se sprejme na Rečico v Savinjsko dolino pek, ki bo pekel kruh tudi za klerikalce. Pekarija s stanovanjem se odda pri. g. Turnšeku, trgovcu na Rečmi; Pormd be se naj naslovijo: Kmetijsko društvo, Rečica^ v Sav. clol. c Inštaliran ge bil na župniji Sv.. Frančišek v Savinjski dolini 1, maja novi g. župnik .Vogrinec. Bog nam ga ohrani dolgo let! (Opomba uredništva: Blagega gospoda privoščimo dobrim Ksaverijancem, ki so biser G. Savinjske doline. Le vedno tako vrli osta -ni te! i .' d Društvo za otroško varstvo m mladinsko skrb za celjski sodni okraj je lansko leto razširilo delokrog in prevzelo poste državne krajevne za -ščite, za tleico» Nameri ji je: pobrigati so za one zapuščene, zanemarjene, izprijene, osirotele in pohabljene otroke celjskega sodnega okraja, ki se do-sedaj navadno nihče ni zanje zmenil, ki po dosedanjih skušnjah postanejo, ko odrastejo prava nadloga za človeško družbo, ki bi pa sojih lahko rešilo, ko bij kdo pravočasno poskrbel zanje. — Odbor je v tekočem letu izvr-& 1 državno pomožno akcijo za, obleko in obuvalo. Pri tem j'e bito razdelje -n ih 200 m sukna, 230 parov čevljev , 800 parov nogavic. Na državnih podporah se je razdelilo 25.000 K. Od -bor ima sicer zavest, da je izpolnil v danil razmerah svojo dolžnost, ven -dar se s tem ne zadovoljuje, temveč si stavi velike cilje za bodočnost. Posedaj je drž. zaščito podpirala skoro izključno država. Treba pa bo pois -koti delavnih in požrtvovalnih zaupnikov, da se naš delokrog raztegne na ves celjski sodni okraj, kateremu je namenjen. Potem se pa tudi denarna sredstva morejo sorazmerno dvi -galij ne le posamezniki, tudi občine bodo morale priti do prepričanja, da je le v njen prid če takšno 'delovanje podpirajo in denarni zavodi se bodo pri razdeljevanju čistih dobičkov morali tudi vedno bolj sponrmjati slovenske zanemarjene, mladine. Javnost se mora zavedati svojih dolžnosti, ne sme pripustili, cla bi naše društvo, ki se briga za zanemarjene otroke, po -stalo samo tak zapuščen ot tok. Ministrstvo za socijalno skrb želi, da se 5, junija f. I. vrši dečji dan po celi Sloveniji, kot občna manifestacija narodne ljubezni in pozornosti proti deri. Dečji dan -naj vsačega državljana opomni dece in mu nakloni denarno podporo. — Odbor jo sklenil, da se č. junija vrši cvetlični, dan v korist .društva in prosimo, da se vsakdo odzove po svoji moči. naši prošnji. o Gornjegrajsko dramatično društvo prirodi Veseloigro ^Godina na Skarpi“, s spretnim sodelovanjem g. Kocbeka, nadučitelja v začasnem po -loju in njegovih .11.)Barskih tovariSev Cisti dobiček ie namenjen za razšir -j nuje planinske Kocbekove koče, kii se otvori že majjnika z burko: Koroška, kri, — vroča kri, zato ne sfaii“. Tudi več postelj bo treba ■nabaviti za kočo, ker se oglaša za ioios veliko šlevjjlo izletnikov in; izlatnic Slovensko planinsko društvo vi.ciuo proevito. Iz Maribora. d Demokrati in volilna pravica v Mariboru. Demokratom silno smrdi stališče Slovenske ljudske stranke, cla se morajo za event, nove volitve v Mariboru sestaviti novi volilni imeniki, po katerih morajo dob.ti vsi jugoslovanski državljani; volilno pravico. Dr. Sernec skuša v „Taboru“ pletli -rati tako, kakor da bi SLS se s tem svojim stališčem postavila na stran Nemcev. To je prazen bav-bav. Ali gg. demokratom ni znano, da v Ma -riboni okoli 600 do 800 Slovanov ni bilo vpisanih v volilni imenik'.1 Samo pristašev SLS (Slovencev) uii bilo nad 250 v imeniku. Zahteva naše stranke je, da se morajo za bodoče volit vi sestaviti volilni imeniki zelo natančno , Vsak, kdor je naš državljan, biva za Jitevano clobo v Mariboru mora dobiti volilno pravico. Ge je vpisan vs-tk de mokr at, mora bili vpisan tudi vsak drugi,. Alji pa morda mislite g. dr. Sernec in vi „Taboriti“, da so demokrati „nadljudje“, ali celo nekaj viš -joga? Kaj boste slepomišiti! Propadli ste in propadli boste še huje, Cel Ma ribor vas obsoja. Vaša korupcija iu nasilje, ki jo uganjate pri stanovanjski komisjiji in pri mestni hranilnici je znana vsem treznomislečim Mari -boreanom. In vaše „gospodarstvo1 v mestnem gospodarskem uradu pod Pfeiferjem in Šoštaričem! Ali mislite, da imajo Mariborčani zavezane oči in ne vedo, od kod imata Pfeifer svoje sedanje premoženje in Šuštarič svo ■e milijone? Demokrati se bojite volitev, ker veste predobro, da bo Maribor korenito obračunal z vami. d Predavanje SKSZ v. Splavar -s ki ulici bodo v petek ob 8. uri zvečer. Predava prof. Vesenjak. Po predavanju debata. Pridite. I. planinski sestanek se vrši v petek, dne 20. maja, ob 8, uri zvečer, v kmečki sobi Narodnega doma y Mariboru. Poroča delegat Mariborske podružnice Slov. plan. društva o usta -novitvi „Slovanskega planinskega sveta“, katero zborovanje se je vršilo na binkoštno nedeljo v Ljubljani v. nav -zoenosti zastopnikov iz Cehoslovaške, Hrvatske in Srbije. Kot druga točka je na programu ustanovitev kluba a -mater-fotografov Mariborske podruž nice SPI). — Ta sestanek je zelo važen, zato vabi vse članice in člane k polnoštevilni udeležbi — odbor. d Oficirska zabava. Oficirski zbor mariborske garnizijo priredi dne 26. t. m. v vrtu vojne realko veliko \ rfno veselico z obilnim sporedom. Pričetek zabave ob o. uri popchlne . Vstopnina 8 'dinarje, d Mestno kopališče ostane do preklica 4, dni na teden odprto v sre dah, četrtkih in petkih od 9. ure do -1.8, v sobotah do 20, ure. Kacina ko -peli je v omenjenih dneh vsem stran kam dostopna. Parna kopeli je ob pet kih ves dan za ženske, ostale dni pa za moške. Občinstvo se naproša, da se poslužuje kopelji več ko jo mogoča tudi v sredah,, četrtkih in petkih, kaj ti ob sobotah se bo več upoštevalo delavno ljudstvo. V kopališču bo gostom na razpolago brivec, maser, maserka in okulist. Dopisi. Sv. Marjeta ob Pesnici. Na „Taborov“ dopis od 11, t. ra. odgovarja* mo: Za klerikalce se je zato tako vneto agitiralo, ker si žele: 1. gmarječki občani pravičnega, nepristranskega oh črnskega predstojnika, kar pa g. Jos-Kramberger iii, ker je dal kot' gerent znanemu zapravljivcu Irgoliču neresnično spričevalo. 2. Ker je znani učitelj Mirko Vauda Krambergerjev svetovalec. Vauda namreč nima snažnih rok v vojaških podpornih zadevah in pod Vaudovim vplivom je odprla prejšnja pošta rpkomandirano pismo, ge omenimo, da pisaica „Taborovega“-članka spoznamo po njegovi neslovniš-ki slovenščini. Smešno pač je, da nas taki ljudje, ki imajo dezerterje v Nemški Avstriji, dolže hujskanja proti državi! G. Kramberger, gerent štev. 2, pokliči svojega sina Feliksa Krambergerja iz Nemške Avstrije v jugoslov . armijo; šele potem boš dober držav -Lan!, Ločeno od tega še javljamo ob činstvu, da tožijo nove stranke Vauda radi oškodovanja pri vojaških podporah in sicer: Farazin Lovrenc za 1597 K, Gradišnik Marjeta za 1201 K’ ten Kurnik Jožef za 516 K. Naznanjamo tudi občinstvu in oblastim, da Vauda ш oškodoval samo privatnih strank , ampak tudi državo in sicer v slučaju Kurnik Elize, Pavalec Julijane in Farazin Lovrenca, Prepričani smo, da bo 'državno pravdništvo v Vaudovi zadevi postopalo nepristransko, 'da si o-hrani svoj ugled kot nepristranska in pravosodna državna institucija, ker, sicer nam je odprt pot tudi v Belgrad« Kadar pa želi takozvana pristna* slovenska šmarječka gospoda več, se le naj spet oglasi! P r i zadnji seji konšuiuante so debatirali o nazivu našo države s Muslimani so se izrekli za ima Jugoslavija,. ravnotako tudi jugoslovanski klub iu zemljor afi n i ki. Z ozirom na zmago decen-tralističnih strank pri občinskih volitvah je interpeliral dr. Korošec Paši-ča: 1. Ali mu je znan izid občinskih .volitev v Sloveniji?, 2, Äli namerava spremeniti z ozirom na izid občinskih volitev ljubljansko vlado? 3. Ali hoče z ozirom na slovenske občinske volitve urediti državo na temelju avtono -mije ? ‘Dr. Korošec je v spomenici na Pašiča tudi konštatiral, da je dobila SLS pri občinskih volitvah absolutno večino 70%, ostalo pa so dobile de centrali stične stranke. Komu n I stični p osi a n q i so poselili včeraj, dne 17. t» m. ministrskega predsednika P a G e a ter mu izročili posebno spomenico glede snovanja delavskih sindikatov ter komunističnih organizacij. Odgovor, na to Sv. Anton v Slovenskih goricah. Imena sicer ne zvemo, pa je bržčas isti,, ki se je 1. 1599 ovekovečil na župnišču: „G, K,“ Ker je bil se kov-ski škof patron Sv. Benedikta in s tem tudi Sv. Antonija, se je prvotno razmerje med benedičkim župnikom iu njegovim vikarjem pri Sv, Antouiju kmalu izbrisalo; le prepiri radi že o-nienjenega vina so trajali okolu sto let. Naš zgodovinar župnik Zemljič sklepa- iz matičnih podatkov Sv, Lovrenca v. Slov. gor., kjer je -našel,, da se Sv. Antonij imenuje 1. 1625, „vi -e aria“, 1. 1630. pa „parociua,“, da se med 1. 16* in 1680 tukaj župnija pričela, kar pa za zgodovino našo žup -'iij,e nima dejanskega pomena. Župnikovi dohodki pri Sv. Ante -uju niso bili kaj dobri. Tudi del župnije., posebno Bre-ngoveam, ni bil svo jim župnikom posebno naklonjen. Potem pa 'še prepiri s Sv, Benediktom: vse to je povzročilo, da so se župniki v 17,; stoletju radi ali neradi pogosto* ina menjali. Cerkveni patron äli zaščitnik naše cerkve je sv. Anten pušča;uUL 'Ali bržčas v. 18. stoletju ali kedaj ,se io-Ш nek slikar nalogo, naj inr, oga sv« d n to rij a naslika, pa se mu bržčas m povedalo kakega, in napravil jim je Antona Padovanskega, Saj na ta način razumemo Zemljičevo ogorčenje nad oltarno sliko, katero je neki škof Roman Sebastijan določil za, Janeza Nepomučana, in ko so si farani dali novo sliko napraviti, je ista bila podobna sv, Frančišku. Jie-ii to sliko dal popraviti Zemljič, ali jo je pustil,-nam sam no pove. Sedanji lepi kip sv. 'Antona iz 1 1873 je bržčas delo znanega graškega kiparja G schiebt. ki je v istem času tudi druge kipe za našo cerkev preskrbel. Ta kip je znani originalni pridigar p, Celestin od Sv. Trojice porabil nekoč za pridigo, o kateri se še 'danes govori. Po pre -branem sv. evangeliju se ozre na oltar in ga začne z začudenjem motriti Da bi bolje videl, obsenči si oči z -rokami in potem začne:- „Kaj?. — Kaj vidim? Antonjevčani imate svinjo, na oltarju? Je tudi prav! Veje, kaj pomeni svinja? Svinja pomeni greh —, zato vam hočem danes govoriti o grehu —Itd» »V- zadnji tretjini, devetnajstega sto letja se je jako mnogo storilo za našo cerkev« Župnik 'Jurij Kofterwein je dal L 1856 zvonik dvigniti za tri\me- tre. Rojen v Zavrču 16, aprila 1799 je tukaj župnikoval od 1, julija 1844 do svoje smrti dne 7. marca 1864. G nj'em pripovedujejo ljudje, da se je nekdaj pisal za „Hudiča,“ Ker pa je to ime za duhovnika vendar nekaj eu dno, si Je izvolil novo ime „Koster -wein“. Reč je seveda malo drugačna. Ime Kosterwein je dobil po svojem o-četn, a pri hiši, kjer je bii Koster -wein rojen, se pravi še dandanes „pri Hudiču“« Antonjevčani pa, ki so ne -kaj o tem slišali, so si zvezo obeh i -men nekoliko bolj romantično razla * g ali. Kosterweinov naslednik pri Sv. Antonju je bi-lj Franc; Klobasa, rojen Bišaivee (rojen 17. nov, 1820), ki je tu kaj župnikoval od 1. septembra 1864 do 1. decembra 1887, na kar je sto -pil v pokoj in umrl pri sv, Juriju ob Ščavnici 7,t marca 1891.. Tudi župnik Klobasa, posebni prijatelj že imenova noga o. Celestina, je bil original, kakšnih je prej več bilo, in marsikatera zabavna prislovica še jo med ljudstvom znana. Jako mnogo- je storil za , svojo župnijsko cerkev in za župnijo, L. 1865,dol867 so sezidali nova šolo z enim nadstropjem; 1. 1865« se je pove čala kapela sv» Jožefa za tri sežnje in 1, 1873 v njo postavil nov oltar« .Tega zadnjega leta je dal župnik na praviti nov, gotiški glavni oltar svetega Antona pri svejtotrojiškern mizarju Potočniku za 1380 goldinarjev. No \ o-soho sv» Marije (1874) in sv,.- Alojzija (1875) je izdelal graški kipar Gscliiel, 1. 1879. pa mizar. Potočnik nove gotiške stole» Tudi pokopališča je dobilo nov kip. Pri Klobasovem nasledniku Antonu «Vrazu (rojen pri Sv.. Rupertu v. Slov. gor. 4. toni ja 1846, umrl kot župnik pri Sv.. Antonju 23.- sept,- 1918) je dobila naša cerkev dve lepi podo ~ In. Prvo,, Zveličarja na Oljski gori, je slikal J. Brolo v Gornoni in je prišla v cerkev dne 3, aprila L 1897. Za njo je'volil župnik v Kapelah pri Bre žicah, 'domačin Andrej Repič,, 300 glcl Leta 1903 pa so tretjeredmki omislili lepo sliko sv. Frančiška Ser., Prva l& na desni, druga na levi strani glav nega oltarja. Najbolj žalostno usodo so imeli no vi 1. 1913 nabavljeni zvonovi. Gez štiri leta jih je namreč že pobrala sve* lovna vojska; le eden ie smel ostati v zvoniku in ta še danes tam sameva sam! , . To je kratka in površna zgodovin spomenico bo odločilen za bodočo taktiko komunistov, ki bodo izvajali tili uajhujšo obstrukcijo, ali pa ne bodo več v konštituanti sodelovali. Volitve v neodrešeni do m o v i n i in v Italiji so končane, izidi leže pred nami. V Trstu so izvoljeni: 3 fašisti (Banclli, Giunta, Su-yiek) in 1 komunist (Bombacci), V Istri so izvoljeni: 1 Jugoslovan, 4 iašis-ti, C. mandat ni dodeljen. Na Go -riškem so izvoljeni: 3 Jugoslovani, 1 komunist, 5, mandat še ni dodeljen no foeni. stranki, 0(d 15 poslanskih most v Julijski Benečiji so Slovenci in Hrvati kljub nesramnemu divjanju fašistov vendarle dobili 4 mandate. Kortanty je brzojavil med zavezniški komisiji, da so vsiaši pripravljeni se umakniti in prekaliti z Nem ei sovražnosti. Ozemlje, tci ga zapil -ste PoMaki, naj zasedejo entemterji , da ne bo poljsko prebivalstvo izpo -stavljeno, nemški maščevalnosti. Spomladanska konjska dirka v Mariboru. Ža konjsko dirko dne 13* in 16, ts m. na Tezni pri Mariboru je vladalo veliko zanimanje. Prijavljenih je bilo M najboljših' konj-dirkačev iz Slovenije in Hrvatske. Prvi dan je bil zmago -valeč Mariborčan g. Franc Filipič, ki je pr; vseh' dirkah dobil prvo mesto . !Za zmagovalca je to tembolj častno , ker je moral tekmovati z najlinejšimi Sirkam iz Slovenije in Hrvatske* Občinstvo je Filipiča kot zmagovalca pozdravljalo burno s ploskanjem in vs-kiikanjem,: Drugi dan dirke sreča Ma- шшвшшшшашшшшшшишшшвшшшштшишпиашашашшшш sla slika Sv. Antonija v Slov: gor. A ko prideš kedaj v bližino in imaš nekoliko časa, pohiti tje Cerkev sama ti sicer ne bode nič posebnega nu dila, a zavzel se bodeš čez krasni razgled, kakoršnega ne v/'vaš kmalu na tako nizki točki. A ker nudi tako obširni razgled, se vidi tudi od -vseli strani. Idi od nemške Kalvarije malo gori čez „Vorderberg“ — slovenskega imena ne vem; bržčas bi najprimernejše bilo „Brdo“ — na Rački vrh lam je že vidiš na vzhodnem obzorju. Od počehovskega križa nad ‘Girst-iuayerjevim vinogradom seveda, tudi, kjer imaš pred seboj skoraj cele srednje Slovenske gorice. Višjih točk pa v, mariborski okolici ni več treba navajati* M. Ljubša-. riborčanom ni bila več naklonjena. — Prvo darilo pri ljubljanski dirki je dobil lastnik žrebčarne Turing pri Piu-; ju, obe prvi darili Feniks-dirke pa znani muropoljski dirkač M. Filipič iz Staronovevasi pri Ljutomeru. Prvea -stvo pri Mariborski dirki je dobil graščak iz Turniša, Zelo lino je tekmovat ž njim mariborski g. Filipič s kras -nim črncem g. Welle-ta. Lepo zmago nad grofom Jankovičem in tremi drugimi nevarnimi tekmeci je priboril g. Bunderl iz Veržeja pri dvovprežni Tezenski dirki. Njegova Fareka in Heri-eeva Salva ste kar plavali pred tek -meči. V zadnji takozvani Jugoslovanski dirki je dobil prvenstvo hrvatski grof Jankovič iz Cabune. Zelo drzno ga je zasledoval zopet Mariborčan g. Filipič. — Čestitamo slovenskim dir -kačem iz Maribora in Murskega polja k sijal um vspehom. Obenem pa moraine tudi priznati, da sta grof Jankovič in g, Lipitt, lastnik turhiške žrebčarne s svojimi izbornimi konji-dirkači vzbujala pozornost ter sta kakor vsako leto mnogo pripomogla k velikemu uspehu dirke. .Vodstvo dirke je bilo v rokah barona pl. Rosmanitha st. Podrobni izid dirke: V nedeljo, dne 15. maja: L, vožnja: Pacimerjevo darilo a 1. Heat. Prvo darilo „Sarajevo“, dietni ogrski rjavi žrebec, lastnik g. Franc Filipič, Maribor, Dištanca 1770 m, 2 vožnji* Cas 2:53* Drugo darilo „Firlefanz“, 41etnl jugoslov* črni žrebec g. R. Welle iz Krčevine, Dištanca 1790 m. Cas 2:53.5, Tretje darilo „Gyapa“, ületni ogrski rjavi konj, g. Jos. Kir -biš, Maribor, Dištanca 1840 m. Cas 2:57. Ceirto darilo „Notabene“, 41etni jugoslov, rjavi žrebec žrebčarne Turniš, Dištanca 1740 m. Cas 2:57.2. II, vožnja: Amateur-vožnja. Sko-bernetovo darilo. Prvo darilo „Gamaš“ 71etni ogrski rjavi žrebec g. Filipiča, Maribor. Dištanca 2150 m. Cas 3:38. Drugo darilo „Lisette“, 51etna jugoslovanska temnorjava kobila F. König , Celje. Dištanca 2040 m, čas 3:43. Tretje darilo „Brünhilde“, 71etna avstrijska hsasta kobila, žrebčarne Turn'S . Dištanca 2130 m, čas 3:46. Četrto darilo „Tegetthofi“, 71etni avstrijski .rjavi žcebco A. Donner, Zagreb. Dištanca 2130 m, čas 4:01. Peto darilo Hon-ye'd, dietni avstrijski rjavi žrebec R, Weile, Krčevina: Dištanca 2350 m, čas 4:09. III. vožnja. Pacimerjevo darilo: 2 Heat. Prvo darilo „Sarajevo“ dietni ogrski rjavi žrebec, F* Filipič, Maribor. Dištanca 1770 m, čas 2:46. Drugo darilo „Notabene“, dištanca 1740 m čas 2:46.5, Tretje darilo „Firlefanz“, R. Wehe, Maribor. Dištanca 1790 m , čas 2,52. Četrto darilo „Lord Jubilar“, Sletni avstrijski rjavi konj, F, Fünek, Zagreb, Dištanca 1820 m, čas 2:52*5. IV* vožnja (ljutomerska). Casino darilo deželne vlade. Prvo darilo „Pina“, dietna jugoslov. svetlorujava kobila, lastnik M, Filipič, Staranovavas na Murskem polju. Dištanca 2100 m , čas 3:46, Drugo darilo „Nigra“, šestletna jugoslov. črna kobila, g. 'Alojzij Slavič, Banovci, Dištanca 2080 m, čas 3:47, iTretje darilo „Pavlina“,- dietna, jugoslov. rjava kobila, Anton Slavič, Grabe, Dištanca 1900 m, čas 3.53. Četrto darilo „Fareda“, 81etna jugoslov * (emnorujava kobila, Bunderl, Veržej s Dištanca 2020 m, Čas 3:53,5. Peto darilo „Danko“, dietni jugoslov. ruja vi žrebec, M, Slavič, Kljuearovci, Dištanca 2100 m, čas 3:57. V, vožnja, Pachneijcvo darilo : 3. Heat. Prvo darilo „Sarajevo“, drugo „Firlefanz“, tretj’e „Notabene“, četrto „Gyapa“, peto „Lord Jubilar“. VI, vožnja: Amateur dvoprežno , darilo viteza Rosmanita. Prvo darilo „Gamaš“--,, Sarajevo“, Filipič, Maribor. Distanca 2Ö70 m, čas 5:18. Drugo darilo ',„ Jabifalo“-„Tip Top“, last -nik groi Jankovič, C ab o na. Distanca 3000 m, čas 5:22. Tretje darilo „Ka~ tica“-„Gyapa“( (Roseeherg-Kirbiš). Dištanca 3300 m, čas 5:11. Četrto da rilo „Brünliilde“-'„Riza“ fi iirniš), Dištanca 2940 m, čas 5:43, Vsa prva danila je razun v ljutomerski vožnji dobil g. Filipič iz Maribora, dasiravno je imel hude tekmece iz, Hrvatske, G. Filipič p dosegel s tem prvenstvo glede konjske dirke v Sloveniji. V pondeljek, 16. maja. VIL vožnja: Častno darilo dirka! she g a društva. Prvo daulo „Sedil-Bar“ (Turniš), Dištanca 2550 m, čas 4:00, Drugo darilo „Lord Jubilar“ 2420 m, čas 4:01. Tretje darilo „Mackensen“ (Kirbiš, Maribor)* Dištanca 2590 m, čas 4:04, Četrte darilo „Eg-ga“ d letna jugoslov. lis ista kobila (grof Jankovič). Dištanca 2390 m, čas 4:10. Peto darilo „Honved“ (R. Welle, Maribor),. Dištanca 2590. čas 4:11.5, Vlil. vožnja, Feniks dirka* Častno darilo-g. Bernharda (dirkajo samo muropoljski konji j. Prvo darilo „Pilila“ (Filipič, Staranovavas). Dištanca 2140 m, čas 3:40. Drugo darilo „Freda“ 7 letna jugoslov tem n o rja v a, kobila, (M. Filipič* Staranovavas;. Dištanca 2080 m, čas 3:44, Tretje darilo čGigra“ (AL Slavič, Banovci)* DiŠtau ca 2100 m, čas 3:44.2. Četrto darilo „Salva“ 5 letna jugoslov-. svetlorjava; kobila, (T. Heric, Borec;-- Distanca 1920 m, čas 3:40, Peto darilo „Dan-„Gigra“ (Al. Slavič, Banovci), Dištan ca 2100 m, čas 3:50. Se.što darilo „Varna“, 6 letna jugoslov., rjava kobila, (J. Žajdela, Berkovči), Dištanca 1920 m, cas 3:54. IX. vožnja. Mariborska dirka* Častno darilo deželne vlade» Prvo da rilo „Notabene,“. Djištar-ca 1980 m,: čas 3:13. Drugo darilo „Firlefanz“ (R. Welle). Dištanca 2160 m čas 3:20.! Tretje darilo „Lord Jubilar“., Dištanca 2120 m, čas 3:25. Četrto darilo, „Bismark“, (lastnik St. Zranjoš, Zagreb), Dištanca 1960 m, čas 3:44* Peto darilo „Xjegetthol“. Dištanca 1980 m, čas 3:56. X. vožnja,. Tezenska dirka. Cast_ no darilo Rožmanih Dvoprežno dirkanje., Prvo darilo „Farieda“-„Sal'\ a“-(vozil Muropoljec Bunderl iz Veržeja),. Dištanca 2400 m. čas 4*41. Drugo darilo „ Jopič“-,, Albana“,, lastnik vitez Rosmanit (Vozil Rosmanit mi.). Di -štanca 2480 m, čas 4.47. Tretje darilo „Egga“-„Sava“, lastnik in voznik groj Jankovič* Dištanca 2740 m, čas 4:58. Četrto darilo „Dankp“~„Nigra“ (M. Slavič, KI ju čar o vein Dištanca 2580 m, čas 5:11. XL, vožnja*! Jugoslovanska dirkam Častno darilo g. J, Rosenberg. Dvo-prežno dirkanje amaterjev. Prvo darilo „Zapfalo“-„|Tip Top“ (grof Janko vič)>- Dištanca 2960 m, čas 5:10-Drugo darilo „Gamaš“-„Sarajevo“, la stnik in voznik F. Filipič, Maribor , Dištanca 3120 m, čas 5:22. Tretje da rilo „Katica“-„Gyapa“, voznik Josip Kirbiš, Maribor. Dištanca 3120 m, Čas 5:5*25. Četrto darilo .Duocenta“-,.Brünhilde“ (Turniš)* Dištanca 3020, čas 5:41. Občinstvo je posebno burno pozdravilo uspeh Muropoljca Bunderl® iz Veržeja, ki je v dvoprežni dirki premagal vse svoje tekmece* Junaki celotne mariborske dvodnevne dirke so: I. Fr. Filipič iz Maribora, J L M. Filipič in III* X Bunderl iz Murskega polja. Slovenskim koojerejcem k velikemu uspehu iskreno eastitamo*. Portland cement zanesljivo pravi, najfinejši kar-bolinej in ter za štrihanje lesa po tovarniških cenah, samo v veletrgovini Ivo Andralič Maribor 2—3 Vodnikov trg 4. 251 Pozor posestniki vinogradov! Za škropljenje ! Zagorsko apno posebno lepo, galica prava 59 odstotna, žveplo rimsko, fino, vse ravnokar došlo v veletrgovini Ivo findrašic Maribor 2—3 Vodnikov trg 4. 252 Starorenomirana tvrdka Alojzij Zoratti cerkveni pozlatar, špecijalist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč. duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 2— los razpel. 254 MARIBOR, Strossmajerjeva 3. Dimnikar S ,S „?.Т1 Ormožu ali okolici. Dober obstoj zasiguran. Naslov v upravi. 265 Ceno kupile Ä1S 12O—, WO-—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120-—, '45-—, 170-—, hlačevina I26 cm široka 1 m K. 70-— do 148’—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45'—, 48'—, oksford, dober 1 m S 40-—, 46-—, rujavo platno ! m 34'—’ do 40-—, sifoni, fini ! m K 41'— do 50-—, predpasniki za ženske K 58’—, 66'— 72>—, 85-—, glavni robci, lepi i K 3O'*—1 36'—, 42'—, konjske štrange 1 par K 24-—, 30-—, 58'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 15'—, 17'—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; iežm-gumi plašč, angleški kron H20'—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške oble-£в 1 m K I30 — do 145-—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi Alojzi! Gnlušek, Rarlbor, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 fi IO S3 vsake vrste se spre-ID SČtini jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, Jvekronske novce, srebrne goldinarje itd. 10—10 Jen Ignacij, Maribor, Grajski trg (v gradu). RUSKA KOCA pri Sv. Arehu na Pohodu, 1250in, poSia In železniška pošlaja Kuia Planinsko letovišča oS'SsSX Oskrba od 1. maja v krasni legi feraljg^ do 13. oktobra Mrzle In tople kopeli Poštna zveza trikrat Izprehodi po gozdu na tedea JULIO MEINL 0. D. KAVA ČAJ KAKAO. Središniica: ZAGREB. Podružnice: ZACREB, Duga ulico 6. LlüßUfiNfis Rteksandrews cesta 1. MARIBOR, Gesgoska ulica 7, PECUH, Kraljevska ulica 19. no Prevzetje gostilne „Pri črnem orlu“ v Mariboru, Grajski trg. Usojam si vljudno naznaniti, da sem prevzel staro in dobro znano gostilno »Pri črnem Orlu«, kjer bodem točil samo pristna ljutomerska vina lanskega pridelka. Tudi z mojo izborno kuhinjo in z udobnimi prenočišči bodo moji gostje popolnoma zadovoljni. Z najodličnejšim spoštovanjem Franc Zemljič. Naznanilo, Ker se množe slučaji, da si puste stranke napraviti hišne inštalacije od osobja, ki k temu ni upravičeno, opozarja Mestno električno podjetje ponovnč vse stranke, ki si žele vpeljati električne naprave, da se iste priklopijo na omrežje mesta Maribor le tedaj, če so zgrajene in prijavljene od Mestnega električnega podjetja oziroma od njega koncesijoniranih in od istega v to pooblaščenih tvrdk. Da obvarujemo stanovalce škode navajamo v naslednjem, na izvrševanje inštalacij pooblaščene tvrdke: Saks & Tratnik, Slovenska ulica 20. Družba za električno industrijo, Jurčičeva ul. 8, »Melistroja«, Gosposka ulica 8. Inštalacijsko podjetje J. Bortič, Tržaška cesta 1. Alojzij Dadieu, Aleksandrova cesta 1. 263 Primarij dr. Hugon Robič mnogoletni asistent univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v Grazu, ordinlra v Mariboru, Prešernova ulica 2/II, od (2.) 14. do (4.) j.6. ure. Galanterijo razno drobnarijo, toaletne predmete, pleteno pohištvo, in razne pletarske izdelke priporočata na debelo na drobno BALOH & ROSINA : MARIBOR Grajski trg 3. 262 fcniajatelj in založnika Ktma* ^Straže.“ lOdgovoml urednik* ШаЗо Enšenjak, Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*