Leto xxxiv. Velja po pošli: *a telo leto naprej K 26"— pol leta „ „ 13--— sa četrt leta „ „ 6-50 ia en mesec „ ,, 2-20 V upravništvu: iS« celo leto naprej K 20"— a« pol leta „ „ 10°— »ja «etr< leta „ m S'---38 mesec „ „ poSllj. na dom 20 H« iimi mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?«z - dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se ae vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. (JrednISkcga telefona Itev. 74» Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm)i ca enkrat . ... 13 h za dvakrat ...» 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Davljenju primeren popust Izhaja tfsak dan, IzvzemSI nedelje tu praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. — ——— Vsprejtma naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188. Shod v Selški dolini. V nedeljo, 11. .t. m. se je vrši! občni zbor „ K a t o 1. polit, društva za selško dolino". Pred občnim zborom je bil javni ljudski shod, na katerem sta govorila deželna poslanca g. Franc Demšar in g. dr. K r e k. Dež. poslanec Frano Demšar je nam s krepkimi barvami naslikal krivice, ki se gode kmetom na podlagi postav, skovanih od liberalnih poslancev, katerim je, kakor vse njihovo delovanje jasne priča, več za srne in jelene, nego za blagor ljud stva in prespeh kmečkega stanu, dasiravne je ta steber države. In nemogoče je storiti kaj v prospeh ljudstva, dokler vladajo v državnem in deželnih zberih liberalni mogotci in plemenitaši Ako hočemo, da pride ljudstvo do pravic, katere zahtevati je opravičeno pred Bogom in ljudmi, morajo se izpremeniti sedanje turške razmere. A izpremeniti se morejo edino le na podlagi splošne in enake volilne pravice. ker edino le na pedlagi te pride kmet do svoje veliave. T« so izprevideli med prvimi v državi poslanci naše stranke in stavili 1. 1902 v deželnem zboru nujni predlog za splošno in enako voliino pravic«. Seveda so se temu takoj uprli liberalci v zvezi z nemškimi grajščaki, ker dobro s« vedeli, da zapoje splošna in enaka volilna pravica nagrobnico njihovi klaverni večini. Pričela se je ob-strukcija, o kateri so liberalci vedno govorili in pisali, da .žre". In res je „žrla", a ne samo „žrla", ampak celo „požrla" ljubeznivega barona H e i n a in filozofa Schaffgotscha in preti »požreti" nekdaj ljutega, sedaj že bolj krotkega liberalnega leva dr. Tavčarja in ž njim vred očeta S v e g e 1 n a. In oni liberalci, ki so se početkom smejali poslancem ljudske stranke, so se morali naposled radi ali neradi vdati in glasovati za splošno in enako volilno pravico. Kdo bo imel koristi od nje? V prvi vrsti kmet, ker na podlagi splošne in enake volilne pravice bodo imeli kmečki zastopniki večino in ne bedo sklepali tako neumnih in za kmeta škodljivih zakonov, kakor je n. pr. lovski zakon itd., ampak poskrbeli bodo, da se dajo postave, ki so v korist in blagor kmečkega stanu. Potem bomo imeli koristi Slovani. Ker na pod lagi splošne in enake volilne pravice pri demo v drž. zboru Slovani do večine. Potem ne bodo več tako predrzno zaničevali nemški uradniki slovenskega kmeta. Ali more še kdo reči, da splošna in enaka volilna pravica ni kmetom v korist? Gotovo nihče, ker ž njo vred zašije našemu kmetu upanje boljše bodočnosti. Ako pa hočemo imeti od splošne in enake volilne pravice res zdatnih koristi, ne smemo sedaj rok križem držati. Le tisti stan bo prospeval, ki bo dovolj podučen in organiziran. Zato na delo gospodarsko in politično! Nikdar ne pezabite, da so tesno združene gospodarske in politične razmere! (Živahno odobravanje je sledilo lepemu govoru g. poslanca). Dež. poslanec dr. Krek kaže, kako so spojene gospodarske in politične zadeve. Kje je iskati vzroka, da kmečki stan tako vidno propada ? Mar li res samo v velikih dotah, dragih oblekah, v kavi, v boljši hrani itd., kakor se splošno zatrjuje? Ne. Prvi vzrok propadanja kmečkega stanu moramo iskati v tem in e d i a o le v tem, ker je bil kmet do danes v politiki zadnji, v tem, ker ni imel pri zakonodajstvu potrebne večine. Zato so se pa delale take pestave, da so imeli do biček le veletržci in tovarnarji. Kaj pomagajo kmetu vse knjige o kmetijstvu, kaj deželne in države podpore, ako se pa postave ne izpremene? Morda bi se mu za trenutek malce zboljšalo, a le za trenotek, ker potem bi ga oni, ki imajo moč, še toliko bolj odirali. Treba torej izpremeniti postave, urediti gospodarstvo tako, da bi se kmetu dohodki zvišali, stroški pa znižali. Potem bi šele mogli govoriti o zdat nem izboljšanju kmečkih razmer. V dosego tega treba bi bilo storiti naslednje: 1. Skrbeti za izboljšanje prometnih zvez. Vse ceste, tudi one, ki vežejo posamezne vasi, morale bi biti v dobrem st» Iju. Danes imamo pa le one ceste dobro hranjene, ki služijo vojaškim namenom in tovarnarjem. 2. Treba bi bilo posamezne ^ečje kraje zvezati s svetovnim trgom potota železnic. In kako so se te dosedaj gradile ? Ako gledamo njihove proge, nam nebolč pride mi sel, da bi jih bili radi speljali vse tako, da bi le ne zadele na nobeno vas. Južna in turška železnica, zlasti zadnja, nam pač dovolj jasno pričata o tem. Kje je vzrok? V tem, da ima en Schwegel več oblasti, nego vsi zastpniki ljudstva. 3 Cene na železnicah morale bi se u-e-diti tako, da bi imel dobiček pri tem tudi kmet, ne pa, kakor sedaj, le veletržci in tovarnarji. 4. Davki se ne bi smeli zahtevati od zemljišča, ampak le od dobička, ki ga prinaša dotični kos zemlje. Koliko pa nese zadolženemu kmetu zemljišče, a davek mora vendar plačevati. To je očividna krivica. Istotako je krivičen hišni razredni davek. 6. Carinske pogodbe bi se morale sklepati tako, da bi kmet to, kar prodaje, lahko drago prodal, a kar rabi, ceno kupoval. Danes pa imamo carinske pogodbe, ki so kmetu v škodo. Dobiček pa prinašajo vele-tržcem in tovarnarjem. 6. Urediti bi bilo treba zavarovanje, ustanoviti posojilnice, ki bi večje vsote lahko posojevale po 5 odstotkov in bi se dolg s 5odstotnimi obresti v 30 letih splačal. Vse to je neobhodno potrebno, ako hočemo, da ne bodo kmetije vedno bolj in bolj propadale. Za vse to pa treba postav. Postave pa delajo poslanci. Ali naj tedaj kmet vse te krivice mirno gleda? Ali ni njegova sveta dolžnost, poseči v polit'ko, s katero so tako tesno združene gospodarske raz mere? Ali naj mar ponižno čaka na drob-tince, ki padajo v obliki podpor iz rok liberalnih poslancev, kateiim se morajo kmetje v prvi vrsti zahvaliti, da so pri nas tako žalostne gospodarske razmere ? Ne, ampak pri volitvah naj pokažejo, da nočejo več takih zastopnikov in naj vržejo liberalce med staro šaro, kamor spadajo. Gospod poslanec govori dalje o tem, da hočejo liberalci uvesti civilni zakon in odpraviti poučevanje krščanskega nauka v šoli. Zato so vneti tudi naši liberalci, njim na čelu dr. Ferjančič, in tudi advokatska zbornica hoče menda v tem oziru nastopiti. (Ogorčeni medklici) In vendar bedo liberalci vedno vpili, da niso proti veri, vpili, da niso proti kmetu. A že to dejstvo nam priča, da s satanskim sovraštvom nasprotujejo veri, da jim je deveta briga kmet, ki bi bil, ako se jim te želje izpolnijo, občutno prizadet. Zato naj pri prihodnjih volitvah prepričajo naše liberalce, da nočejo takih, ki zaničujejo sveto \ero in kjer le morejo škodujejo kmetu, ampak da hočejo za svoje zastepnike može, ki jim je vera sveta, ki jim je mar blagor in prospeh dosedaj tako zatiranega kmečkega stanu Nato stavi predsednik gospod župnik T. Rožnik naslednjo resolucijo: 1. Prosimo in zahtevamo od naših po slancev, da vse storč, da dofcč Slovenci v državnem zboru v razmerju z Nemci pravično število zastopnikov. 2. Popolno zaupanje in najsrčnejše zahvalo izreka d«našnji shod vsem poslancem Slovenske Ljudske Stranke. 3. Najodločneje protestiramo, da bi se uvedel pri nas civilni zakon in odpravil pouk krščanskega nauka iz šol. Resolucija je bila soglasno sprejeto. Državni zbor. Dunaj, 21. febr. Začetkom današnje seje se je predsednik spominjal nocoj umrlega poljskega poslanca dr. vit. Gorskega. Dr. vitez Gorski je bil po naravi jako slabotnega telesa, a bister je bil njegov duh. Sicer je bil slaboten njegov glas, toda kot spreten govornik je imel v zbornici vedno mn^go poslušalcev. Bavil se je posebno s flaančnimi in soc. političnimi vprašanji. Poljski klub izgubi ž njim delavno moč. Dr. O f n e r, zastopnik preperelega dunajskega liberalizma, je danes predlagal, naj vlada predloži zbornici načrt zakona o z a-konskem pravu ter o vodstvu cerkvenih matrik. Dr. Ofaer kot poslanec gotovo ne bode dočakal zaželje-nega načrta. Družbe z omejeno obvezo. Nato je zbornica nadaljevala in dovršila splošno razpravo o načrtu zakona glede družb z omejeno zavezo. Tu ima prednost gospeska zbornica, ki je deloma prenare-dila vladni načrt in ga poslala poslanski zbornici. Na Tirolskem n. pr. je na pedlagi ces. patenta z dne 26. nov. 1862 več kono. drtižb, ki so po svojem bistvu delniške družbe. Kot take jih smatra tudi upravno sodišče, zato morajo plačevati višje davke To so na Tirolskem največ družbe za zgradbo hotelov. Ako se ta društva pre-osnujejo v družbe z omejeno zavezo, veljajo zanje določbe in olajšave novega zakona. Isto velja e rudniških družbah. To pravno vprašanje ni delalo nobenih težkoč, pač pa davčno vprašanje. Vladni načrt je določal 5% pii-dobnine od čistega dohodka 50 000 kron, 6% od čistega dohodka 100 000 in dalje od' vsakih 100000 kron po en procent več, in sicer do 10%, oziroma 500.000 kron čistega dobička. S tem vprašanjem so se bavile trgovske in obrtniške zbornice in tudi industrijski svet je v seji 14. febr. 1905 nasvetoval razne olajšave. Poročevalec narodno gospodarskega odseka, dr. L i c h t , je v odseku in danes v zbornici zagovarjal sklepe gosposke zbornice Glavno načelo je, da družba plača pri-dobnino od resničnega čistega dohodka, ne pa od dohodka, ki bi ga družba po sodbi davčnih organov mogla ali utegnila imeti LISTEK. Pismo s Kitajskega. Veselko Kovač. Z idnji dan leta 1905! Nemškim državnikom, ki pregledujejo danes svojo bilanco ki'ajskih interesov, gotovo ne poskakuje srce prevelikega veselja. Uspehi njih političnega stremljenja v San-tungu so namreč silno jalovi. Sploh o uspehih ni govora Moralni in fhančni deficit na celi črti! Pred dvema letoma so bile razmere za Nemce v Santungu vse drugačne. Imeli so na kitajskem ozemlju — zunaj Tsing tava — v dveh mestih močne posadke. Postavili so jih tja za časa boksarjev pod pretvezo, da varujejo nemško železnico. Ko so bili boksarji popolnoma udušeni, opomnila je kitajska vlada nemškega gubernatorja, da naj pokliče vojake nazaj v Tsingtau, češ, da bo zanaprej že sama skrbela za popolno Varnost železnice. Nemci so bili seveda za take opomine gluhi. — Kar namreč nemški orel zagrabi, ne izpusti z lepa iz svojih ostrih krempljev. — Pred nemško železnico je prodirala v deželo nemška pošta. Po vseh večjih krajih, kjer se je gradila železniška proga, bili so nastavljeni nemški poštni uradi. In ko je zažvižgal prvi hlapon pred glavnim mestom Santunga, ga je ondi že pozdravil rog nemškega postiljona. — Proti kitajski volji nastanil se je zastopnik nemške vlade pred petimi leti v Tsinanfu. Prvi dve leti ga podkralj spleh ni priznaval. S časoma pa se je začel led na kitajski strani tajati, in nemški zastopnik je začel lesti iz svoje dolgotrajne obskurnosti. Prizadeval se je, da so Nemci dobili nekaj mest na višjih šolah in bilo nastavljenih par nemških čast nikov za vojaške inštruktorje. Tudi nemški trgovci so poizkušali svojo srečo v srcu Santunga. Nemški vpliv je začel rasti . . A v isti meri je začela rasti tudi angleška in japonska zavist. Prepustiti tako lepo pokrajino izključno nemškim interesom, to ne gre, mislila sta si Anglež in Japonec in začela v Pekinu proti Nemcem rovati in pri tiskati na kljuke raznih ministrov. Ia priti- skala sta jih z uspehom: štiri glavna mesta ob železniški progi, v katerih so hoteli imeti Nemci koncesije le za se, bila so to poletje odprta ne samo Nemcem, ampak tudi Japoncem, Angležem in Američanom. To vam je debelo gledal nemški Mihel, ko se je ta nepričakovana novica raznesla po časopisih! Seveda je bil zadan skrajno sebični nemški politiki s tem smrtni udarec. Angleški in japonski trgovec bosta delala nemškemu občutno konkurenco. Ži sedaj so poslali Japonci in Angleži v dotična mesta svoje konzule oz. podkonzule. Nemci pa imajo svojega konzula s a m o v Tsinanfu. Naj reče kdo, kar hoče, za Nemce je imela rusko japonska vojska slabe posledice. Z vsako japonsko zmago nad Rusi je Nemcem greben vedno bolj upadal, in njih vpliv nasproti Kitajcem je postajal vedno slabejši. Da je temu res tako se razvidi zlasti iz dveh dejstev. Čemur so se namreč štiri leta na vse kriplje ustavljali, to se je slednjič vendar zgodilo. Hočeš nočeš morali so poklicati svnji dve posadki g kitajskega ozemlja V Tsingtav. Kitajska vlada je odkupila vo- | jašnice in jih priredila v šolske namene. — Nemci sedaj seveda trobijo po časopisih, da so to storili svojevoljno, iz gole koncilijant-nosti. A to je smešno. Sama sleparija! Pred letom dnij se je res nekdo osokolil ter je v nekem znanem in najvplivnejšem nemškem listu vzhodne Azije svetoval nemški vladi, da iz lastne inicijative odpokliče vojaške posadke iz Kiodža in Komi, ter tako pred svetom jasno pokaže, da nima sumljivih namenov v Santungu — a dobri mož se je s svojim pametnim svetom vladnim organom korenito zameril, in planili so po njem, da je bilo strah. In sedaj ? Moralna brca ! Tudi nemški pošti se je to leto v Santungu slabo godilo Nekaj časa je životarila in delala kitajski neljubo konkurenco. Kitajci so jo pisano gledali. Ziletavali so se vanjo toliko časa, da so jo pregnali. In danes, na Silvestrov večer, ji patekajo zadnje ure; z 31. decembrom 1. 1. mora namreč prenehati vsako uradovanjo. Ali to ni velik fiasko ?! Zadnje mesece so se nemški diplo-matje silno prizadevali, da jim Kitajska do- Obresti od posojil ali obveznic se smeio odpisati od davkov pri odmeri davka. Po teh načelih dobe družbe z omejeno obvezo večje olajšave, nego jih imajo delniške družbe. Iz tega razloga pa se je v odseku in v zbornici poslanec G ii n t e r vpiral zakonu ter zahteval, da se v istem smislu izpremeni tudi zakon glede delniških družb. Vlada se je tudi vpirala olajšavam, češ, da se ji zmanišajo dohodki itd. Glavna izprememba je v § 115, ki določa : Od čistega dobička do 100.000 kron iznaša davek 4%, do 200000 kron 5%, do 300 000 kron 6%, do 400 000 kron 7%, do 500.000 kron 8%, do 600 000 kron 9%, od čistega dobička nad 600000 kron 10%. Ves zakon obsega 127 paragrafov. Kdor se zanima, naj jih čita. Zbornica je tudi v tretjem branju odobrila načrt zakona. Jutri pridejo na vrsto trgovinske po godbe. Izjemno stanje na Ogrskem. Na Ogrskem se pripravljajo velike stvari. Dasi je sklenil ogrski ministrski svet, pri katerem so bili navzoči tudi general N y r i, komi poveljnik grof U e x k ii 1 1 in višji budimpeštanski mestni glavar Rud n a y, da ne smejo oblasti dovoliti nikakih shodov in odkloniti vse prošnje za dovoljenje zborovanj, kakor tudi naročiti orožnikom, da preprečijo morebitne shode s silo, hoče koalicija kljub tej prepovedi prirediti v nedeljo 300 shedov. Boje se, da pride ob tej priliki do spopadov, ker vlada ne bo imela povsod na razpolago dovolj oborožene moči. Vtlezanimiv govor je imel grof Tisza v liberalni stranki. Naglašal je, da je bila zbornica zakonito razpuščena. Pač pa sodi Tisza, da je bila kršena ogrska ustava, ker je bil imenovan kraljev komisar. Tisza je rekel, da bi zdaj ne kazalo razpisati novih volitev, ker bi le še bolj poostrile nasprot stva. Ostro je obsojal koalicijo in naglašal, da je bilo rešeno vojaško vprašanje prvič 1. 1867 tako, da so bili zadovoljni Mažari in vladar. V nadaljnjem govoru je pa izjavil, da protestira liberalna stranka proti temu, da bi se vladalo brez ustavne zbornice. Ogrski uradni list je priobčil včeraj odlok, ki razglasuje s 1. marcem avtonomni carinski tarif in pa trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Kristoffy je pridelil 10 vladnim komisarjem uradnike ministrstva za notranje stvari Policija je naložila dijakom, ki so jih zaprli ob nemirih v ponedeljek, vsakemu 50 K globe. Finančno ministrstvo so punuiali predvčerajšnjim predsedniku ko-merc.onalne banke Lanczyju, a ker je odklonil, so ponudili mesto fhanč. ministra bivšemu poslancu M ii n i c h u. Društvo za časnikarje in pisatelje „Ottkon" je izvolilo stalni odsek, ki bo imel nalogo, da se poteza za moralne in materialne koristi časopisja, ker grozi v sedanjih razmerah nevarnost tiskovni svobodi in časopisju. Vladni »Magyar Nemzet" piše, da namerava vladar izdati na narod oklic, kakor hitro se pomire duhovi. Kraljev oklic bo naglašal, da je sedanje brezparlamentarno stanje le prehodno zlo, medtem ko bi po-menjala trajna koalicija smrtno nevarnost za zbornico. Kralj ne bi mogel sestaviti vlade iz koalicije. Nekateri listi sodijo, da bo sklican novi ogrski državni zbor meseca maja, drugi pa, da bodo nove volitve šele jeseni 1907. Vlada pa ni še ničesar sklenila. Se bo pač dobro pripravila za volitve. A kl:ub temu so že postavili demokratje v volivnem okraju Bekeš Szaba za kandidata demokrata Andr. Achima. Budimpeštanski poveljnik je prepovedal vojaškim godbam igrati javno. ,Fiiggetl~n voli podaljšati železnico iz Tsinanfu v Tien-tsin. A kakor vse kaže — brez uspeha. Kitajci so si namreč trdno zabili v glavo, da to store s a m i z domačim deaarjem. Dobro vedo, da je vsaka železnična proga, zidana s tujim kapitalom, jedna vez več, ki jim jemlje zlato prostost. Zato hočejo celo oni del med Tsinanfu in Tsingtavom kupiti od Nemcev. Do rusko-japonske vojske so se Nemci postavljali, češ, da je njih vojaštvo najiz-bornejše na svetu. Zato zaslužijo njih častniki pred vsemi drugimi prednost kot vojaški inštruktorji. Temu so Kitajci nekoliko verjeli, in marsikateremu nemškemu častniku se je posrečilo priti na Kitajskem do lepe službe. A zadnje leta so Japonci Nemce v tem oziru vedno bolj izpodrivali. V rusko-japonski vojski pa so Kitajci do dobra iz-prevideli, da je nespametno klicati drage vojaške vežbovalce iz daljne Nemčije, ko so vendar veliko cenejši, a nič slabši tako blizu! In zato ne bo več dolgo, ko bo zad- Magyar Orzsag" je bil 21. t. m. zaplenjen, ker je priobčil Le»gyelov uvodni članek, ki mrgoli razžaljenj veličanstva. Predsednik hrvaškega državnozborskega kluba, dr. Tomašic, je priobčil članek, v katerem izjavlja, da je vedno obsojal zahtevo mažarskega poveljnega jezika. A če dobe Mažari poveljni jezik, morajo tudi Hr vatje zahtevati hrvaški poveljni jezik. Pretirani šovinizem koalicije se zdaj maščuje. Nova doba je le mogoči po sporazumljenju s krono. Kralj bo dobil mož in pota, da nastopijo zopet normalne parlamentarne razmere. Hrvati in Srbi na Hrvaškem vztrajajo na državni skupnosti z Ogrsko in bodo delali na parlamentarno vlado. Notranje politični položaj. Danes mora rešiti zbornica trgovinske pogodbe z Belgijo, Italijo in Rusijo, kakor tudi trgovinsko pooblastilni zakon. Jutri, v petek bo le kratka seja, v kateri predloži Gautseh s kratkim govorom zakon, načrt o volivni reformi. Verska vojska na Francoskem. Včeraj dopoldne so nameravali inventi-rati v 27 pariških cerkvah. V vseh cerkvah je bilo zbranih mnogo vernikov, nekateri so celo prenočili po cerkvah. Župniki so prečitali proteste. Le v nekaterih cerkvah so izvedli inventuro, v ostalih se pa niso upali finančni uradniki izvršiti inventure. Veliki mojster italijanskih framasonov. Pri volitvah velikega mojstra italijanskih framasonov so izvolili namesto Hek-torja Ferrarija Adrijana Lemmija. Rusija. Ruski ministrski svet je izjavil, da bodo izvedene volitve v gosudarstvenno dumo pravočasno, Dumo nameravajo sklicati v drugi polovici meseca aprila. Sklenili so tudi, da bo odslej podvrženo izredno in vojno stanje najvišjim vladnim organom »Rus" priobčuje senzacionelna odkritja o G a p o n u. Gapon bi bil mora! izročiti revolucionarnemu odboru 30000 rubljev, a je izročil le 7000 rubljev, ostalo vsoto je pa porabil zase. Gibanje proti tujcem na Kitajskem. Angleški listi pišejo, da bo kmalu izbruhnil na Kitajskem požar proti tujcem. — Japonski uspehi v zadnji vojski vplivajo na kitajsko samozavest. Poročila ameriških listov o kitajskem bojkotu ameriškega blaga so vznemirljiva, ker kažejo globoko kitajsko sovraštvo do tujcev. Japonski vpliv se vedno bolj širi. Kitajski podkralji nastavljajo po nov.h šolah za deklice in dečke izobražene japonske učiteljice. Na japonskih vseučiliščih in šolah je nad 4000 kitajskih dijakov in dijakinj. Dober poznavalec kitaiskih razmer T. F. Millard pa priobčuje v „Scribners Maga-zine" velezanimiv članek, v katerem trdi, da bo kmalu konec trgovinskih koncesij za tujce na Kitajskem Začetkoma so dajalPKi-tajci male koncesije, a zdaj ko so izpoznali nevarnost takih koncesij, pa dajejo vedno manj vredne koncesije in izrabljajo evropske velevlasti drugo proti drugi. Japonci vplivajo po angleškem vzorcu s časopisi na Kitajce. Nič manj, kakor 26 kitajskih časopisov izdajajo Japonci. Spretno pisani uvodni članki hujskajo Kitajce proti inozemstvu in osobito proti Nemčiji. Maroška konferenca. Včeraj so vložili Nemci maroški konferenci načrt o ustanovitvi marošlre banke. Tudi francoski zastopniki so vložili posebni nji nemški častnik moral pobrati svoja šila in kopita in ostaviti lepo Kitajsko. — V Tsinanfu sta delovala na vojaški šoli dose-daj dva nemška oficirja. Jeden izmed njiju je Avstrijec; a predno je dobil službo, je moral nemškemu konzulu obljubiti, da bo zvesto služil nemškim interesom! V par tednih bode njima triletni službeni rok potekel. Podkralj pa je častnikoma že namignil, da ne misli več ponoviti pogodbe ž njima. Namestila ju bodeta dva Japonca. Kar se tiče mesta Tsingtav, se mora priznati, da v lepoti in praktični vravnavi luke vedno napreduje. Neprestano rastejo nove hiše iz tal. Regulacija cest je vzorna. Na gričih zadaj za mestom je zasajeno gosto smrečje in borovje, ki bo v par letih gotovo glavna privlačna sila za tujce. — To jesen spustili so v morje velikansko ladjenico, v kateri je mogoče popraviti največje bojne ladije. stala je tri milijone mark. Pravijo, da je to sedaj največja ladje-nica iz železa na svetu. načrt o ustanovitvi državne banke v Maroku. Angleško časopisje sodi, da se bo ma roška konferenca razšla brez uspeha. .Agence Hivas' priobčuje izjavo nekega španskega državnika, da nameravajo prepustiti rešitev maroškega vprašanja kongresu v Hiagu. Grof Tattenbach je izjavil : Vojska med Nemci in Francozi bi dobila odmev na celem svetu. V Nemčiji jo ne želi nihče Grof upa na častno rešitev nastalih sporov. Vojska med Bolgarijo in Turčijo. »Tribune" poroča iz Soluna: Turška vlada je trdno prepričana, da je neizogibna vojska med Bolgarije in Turčijo. Turki delajo že jako obširne priprave za vojsko. Konzistorij. V včerajšnjem tajnem konzistoriju je imenoval sv. oče 19 francoskih in drugih škofov, med njimi tudi novega goriškega nadškofa msgr. dr. S e d e j a. Navzoči so bili le kardinali. Papež je nagovoril kardinale. Ponovil je kratko v encikliki z 11. t m. navedene dokaze in slovesno grajal ter obsodil pred kardindskim kolegijem francoski zakon o ločitvi cerkve od države. Ta zakon žali Boga in je nasproten božjim ureditvam cerkve. Za apostolsko stolico, episkopat, duhovščino in francoske katoličane pa po-menja veliko žalitev in krši tudi zaradi pre-lomitve konkordata mednarodno pravo. Papež je zopet pozval francoske katoličane, naj branijo vero in naj upajo na boliše čase Napete razmere med Rusijo in Kitajsko. Berolinski listi priobčujejo iz Peter-burga poročila, da je po mnenju peter bur-ških diplomatov mogoča vojska med Kitaj sko in Rusijo. Rusija je prisilila Kitajcs s pravico močnejšega, da so izpolnili ruske želje, in se ni ozirala na sklenjene pogodbe. Kitajska se hoče zdaj maščevati za to. Pekinško vlado podpirajo javno Japonci, na tihem pa Angleži. »Novosti" poročajo iz Ir-kutska, da je dal general Rennenkampf za preti čifuškega gubernatorja zaradi velike zlorabe uradne moči. Odvedli so ga v vojaško taborišče. Po ruskih mestih so našli velike zaloge orožja in streliva. StalersKe novice. š Visoka starost. V župniji Sv. Andtaža v Slov. goricah je umrl v torek, dne 13. februarja t. I, starosta tamošnjih župljanov, 98'etni starček Martin R a j š p , po domače Samperlič vSlabšini. Rajni je bil rojen leta 1808 ter vedno trd nega zdravja do konca svojih dni. Naj v miru počiva! š Veselica. V nedeljo, dne 25. februarja, po litamjah priredi »Katoliško slo vensko izobraževalno društvo" v Nazarjih veselico s petjem in igro »Zamujeni vlak". Cisti dobiček je namenjen za razširjenje društvene knjižnice. K obilni udeležbi vabi odbor. š Pretresljiv prizor doživeli so, kakor se ti^fa pise iz Artič, dne 20 t. mes. popoldne okoli 4. uri. Svatba se je obhajala v poišteni kmečki hiši Jožefa Režman v Artičah. Veliko veselje je vladalo na gostiji, toda v trenutku se je izpremenilo v veliko žalost. Hišni gospodar, nevestin oče, gre, da bi veselje še z enim strelom povzdignil, ter zažge možnarček, a tako neprevidno, da mu strel v levo roko in v lice puhne. Oj gorje! Kakšna izprememba! To je bila debela kaplja grenkobe v kelih veselja Odpeljali so ga v breško bolnico. Daj Bog, da bi ob oči ne prišel. š Volitve v Šoštanju razveljavljene. Z velikim zadovoljstvom kon štatirajo nemški listi, da so zadnje volitve v trgu Šoštanj razveljavljene, da je slovenski občinski zastop razpuščen in da bode Bojno brodovje pa je tako, da ni vredno govoriti o njem. Par križark starega tipa in nekoliko torpednih ladij, to je vse, kar re prezentira nemško mogočnost v azijskih vodah. Zato pa tukajšnji nemški listi tudi vedno tarnajo, da naj vlada vendar bolj gleda na moč bojnega brodevja v Tsing-tavu. Ker je mesto s suhega prav slabo utrjeno in bojna eskadra v tako žalostnem stanju, bi bil Tsingtav v par urah v sovražnikovih rokah. Zatorej pomoč, dokler ni še prepozno ! A do sedaj je bilo vse obupno jadikovanje le — glas vpijočega v puščavi. Nemška vlada troši milijone, dobiček pa leze večji del le v japonske in kitajske žepe; kajti trgovina je večinoma v njih rokah. Do sedaj se je uvažalo največ japonskega blaga, nemškega pa razmeroma najmanj. Resnica oči kolje. Zato bodo nemški listi o teh neuspehih svoje ponesrečene po-itike na Kitajskem trdovratno molčali. pri prihodnjih volitvah pod vodstvom političnega komisarja Zoffila gotovo zmagala nemška stranka. £a danes hočemo navesti vse „nemške" volivce drugega razreda po volitvi od dne 16 junija 1904 in 15 junija 1905, da bode tudi slovenska javnost izvedela, kaki možje veljajo v očeh nemškega časnikarja kot tlačeni rojeni Nemci. V drugem razredu oddali so takrat za nemške kandidate glasore: Josip Werbnigg, trgovec (bode sedaj volil celo dvakrat v istem razredu!), Filip Gande, penzijoniran pek v Šoštanju, doma iz Stranic pri Konjicah (bo tudi volil dvakrat'), Adolf O el, trgovec (njegov oče je pripotoval iz Kranjskega) — ta bode volil za sebe in za svojo me-seca maja 1 905 umrlo soprogo!! — Orel Beti, miti Adoifa Orel, rojena Kranjica, Franc Demsher, c. k r. okrajni tajnik v Novem mestu, za svojo ženo rojeno Orel, Ed Schmid, knjigovodja v tovarni Franc Woscbnagg & sinovi, ki plačuje šele od zadnje volitve toliko davka, da pride v drugi razred, Magdalena Stuller, poprej trgovka, sedaj v Gradcu, njen mož je agent zavarovalnice »Dunav" v Gradcu. Pavel Mak, črevljar in po milosti Govedičevi cerkveni ključar, Leop. Waldl, rojen Bavarec, toda edini res pristni Nemec, Matija Brišaik, zadnjega popolnoma slovenskega odbora namestnik, o katerem hudobai jeziki govore, da je neka zlata ura napravila vez med njim in voditeljem nemške stranke in ki ne 2na niti besedice nemški; krona vseh teh »nemških" volivcev pa je — Govedič! Od naštetih volivcev so prišli kar trije brez predrugačenja zemljiške knjige v volivni imenik, kjer se do začetka leta 1 9 0 5 n a h a j a 1 i n i s o, in je to edina zasluga davčvega nadzornika Oplustila! Zaradi njegovih zaslug v prid nemški stranki v Šoštanju jc vložil rajni poslanec Ž čkar pred letom dve interpelaciji, kateri pa visoko finančno ministrstvo dosedaj kense-kventno prezira! š Porotne obravnave v Mariboru. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen kočar Janez Črnko v dveletno težko ječo, ker je Plahi*yievo pisarno oziroma ptujsko mestno hranilnico osleparil za 1000 kron. — Radi detomora je bila obsojena na tri leta težke ječe dekla Apoloni ja C u č e k š Umrla je v Braslovčah podpolkov-nikeva vdova Mina Bien pl. G u 1 -d e n a u , stara 63 let. — V C?lju je umrla vdova okr. načelnika, Mar. Wagner, stara 84 let. š Poročil se je g. Jakob Jančar, asistent južne železnice na Zidanem mostu, z gospico Marico Hlebec v Sevnici. Dnevne novice. Volitve v trgovsko in obrt. zbornico so bite včeraj ob 3. uri popo-ludne končane. Skrutinij še vedno traja. Obrtniško trgovski volivni odbor je oddal skupno 3292 glasovnic. Nemci so v vseh razredih imeli lastne kandidate. Čudne razmere na srednjih šolah. Na c. kr. II. drž. gimnaziji se je sistemiziralo novo mesto za prirodopisca. Na celem zavodu pa je le 16 prirodepisnih ur, karje za dosedanjega prirodopisca premalo. Nasprotno pa je 42 ur matematike in fizike, a zato samo 1 učna moč. Novo mesto bi torej moralo biti za matematiko in fiziko, a ne za prirodopisca, kateremu sta bila mat. in fiz. le postranski študij! Saj imamo 4 izkušane slov. matematičarje, trije ne dobe niti suplenture. Krivično je tudi razpisanje mest za realko. Zahteva se 1 profesor za nemščino, dva za nemščino in francoščino, tako, da bo za nemščino, francoščino in laščino z dosedanjimi skupaj 6 profesorjev, ur pa je 56 nemških, 33 francoskih in 11 laških, skupaj ravno 100, torej na 1 profesorja 16*/, ure. Nasprotno pa je za 35 slovenskih ur (kot obli-gaten in prost predmet) samo 1 profesor, istotako za 52 ur geografije in zgodovine tudi samo en profesor. Za zgodovino in slovenščino bi torej bolj trebalo novih dtfiai-tivnih mest, razpišejo pa se 3 za nemščino in francoščino! Namen je prozoren! Naj se nastavljajo na naših srednjih šolah učitelji s primernimi študijami brez vseh drugih ozi-rov samo po potrebi in po pedagoških principih ! Poslanec dr. Žitnik je že toliko okreval, da se je mogel včeraj udeležiti seje po danske zbornice in proračunskega od-I seka. — Kdor se sramuje materinskega jezika, se navadno osmeši. Kdor ima čas ta priliko opazovati spričevala v delavskih knjigah obrtniških pomočnikov, kakor 11. pr. poslovodji oskrbovalnih sprejetišč, ta je že marsikatero imenitno spričevalo čital in dabil prepriča nje, da stoji splošna omika po največ nem-škutarskih obrtnikov na jako nizki stopinji. Evo dokazov! Nek mojster-krojač je napisal svojemu pomočniku sledečo spričevalo v knjižic*: „bestecdicke, das vorderezaigter, als ksel beim mir 2, jare trei uad fleissig in Vetwandungg gvest hot auh bei meine Frau das kštfi gut und bromt verichted als Djmenscbejderinu. Unkund deesen meine un-ter Schrift N N. — Ntk pomočnik je hotel od župana potno dovoljenje in ker je bil „tajč", je pisal: H ^bkehrte her Burke mei-ster! Bii'e Mein Arbeitr Buch zu Verseen Jostf Schescbg. — Prodana nevesta. V Nabre-ž6 50 658 - 663 — 536-75 537-75 26*0 - 2674 - 63« — 537 — 275 — 277 — 663 - 667 — 16B-— 160 — 11-35 11-39 1910 19'13 23-60 23-55 23 98 24-06 117325 117 525 95 65 95 83 252 — 253-— 484 6.- Spominjajte se »Družbe sv, Cirila in Metoda" Garnitura za spalno In jedilno sobo v renesančnem slogu popolnoma nova, nerabljena se ceno proda radi premeščenja. Več v Flo-rijanski ulici 24, I. nadstropje od 12—2 ure popoludne. 354 3-3 = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov < 411 3-1 g|d j-95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec tustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, t par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujčgo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. 410 3-1 Naznanilo. Podpisani odbor zn prireditev Troisiema veritable, graud bal musque internatio-iia I v proslavo iooletnice prvega francoskega karnevalu v Ljubljani, naznanja stem slavnemu občinstvu, da se bode dni 24. in 25. t. 111. streljalo na ljubljanskem gradu s topovi in sicer se bode oddalo dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne 20 strelov, dne 23. t. ra. ob 6. uri zjutraj 20 strelov in ob 4. uri pop. 20 strelov v znak zbirališča velikega korzn. Odbor za prireditev III. veritable, g ni 11 d bal tnasque international. Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodno kavarno". - -°- 408 Od nedelje 18. februarja do uštele sobote 24. februarja 1906: JAPONSKA dežela čudes. * & K * * * * * Zahvala. B Podpisanec se tem potom najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu za izkazano mu naklonjenost v eno in pol letni dobi kot poslovodju I. kranjske a odlikovane tovarne klavirjev R. Warbinek. Priporoča se tudi še nadalje za naklonjenost njegovemu novemu podjetju ter beleži z odličnim spoštovanjem v « trgovec s klavirji in glasbili, lastnik I. kranjskega reklamnega podjetja 406 1-1 * & * 8 & * * * A w * v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6. g g ft Slovenci k Slovencu! liova otvoritev! V Ljubljani, v Selenburgovih ulicah štev. 6. Velika zaloga klavirjev In jlasbil. Novi klavirji od 200 gld. naprej. - Novi klavirji od 4 gld. naprej v najem. Gosli, citre, Kitare, harmonike, strune In druge potrebščine. Ubiranje in popravljanje klavirjev. "V. K. J^TT^I«^. 407 3—1 predtiskarijo S tem si dovoljujem cenj. odjemalcem vljudno javiti, da sem z današnjim dnem uvedel v svoji modni trgovini modnega in perilnega blaga ter konfekcije na najnovejši zistem. ™ Direktna zveza z eno prvih avstrijskih tovarn za to stroko mi omogoča, da bom cenj. odjemalcem mogel vedno postreči z najnovejšimi monograml ter izpeljavami. Zunanja naročila točno in ceno. A. Vivod - Mozetič 204 5—3 trgovina modnega, perilnega ter konfekcijskega blaga Stari trg št. 21, Ljubljana. Wlinka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, čuj me, kar zapovem, Kupuj testenine, ki meni dišč, A to so ljubljanske, zapomni si že. Reci trgovcu, naj ti druzih ne vsiljuje On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeljuje, No, če ne bi imel ljubljansko blago Izrazi mu željo in preskrbel ti je bo. 278 10-3 Gospodinja. Ravnokar došlo berolinski in pariški modeli Največja izbera kostumov za dame, kril, raglan in bluz po čudovito nizkih cenah. Tako tudi največja izbera konfekcije za gospode Angleško skladišče oblek O. Bernatovic 343 6-5 Ljubljana, Mestni trg 5. 3291 72 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000 - Zamentava ln ek«bomptuJei Doje predujme no vrednoHtne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje (reika proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Kakompt ln Inkaaao menlo. >Ji JL< Bonn naročila. >Jtt Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.