Pisma dveh slovenskih učiteljev. Na Zelenem polji, kvalerni teden. Dragi moj! ,,Ljuba moja Iiišica, naj boljša hišica", rekel je polž od svoje hiše. Kaj ne veš, da zadovoljaost večkrat prebiva pod slam- nalo kočo, kakor v kraljevi palači. Berž ko ne, se uni vasčani boje, da učenik ne bode več zadovoljen, ako mu lepo hiso narede; tedaj vidiš, da tako ravnajo le iz premile skerbi do nioža, kteri odgaja njih mladost!! Pa kaj čpmo, kar še ni, bode pa sčasoma. — Drugič hočpš zvediti, kaj se to pravi po keršanskih načelih živeti. Sveto pismo govori: ,,Pravični živi' iz vpre". Hudpga se varuje in dobro dela, ker ga njegova vpra tako uči in niu naklada to dolžnost. Glpj, to so ti kersčanske načpla! — Pošteno so živeli tudi nekteri pagani; koliko lepše bi pa še bilo njih življenje, ko bi bili kersčansko vero poznali; njih življenje nam le to spričuje, da je Bog vsakemu človekn v serce zapisal postavo, ktero je pollej Mojzesu v sv. zapovedih razodel, in ktcro je božji sin poteni bolj na tanko razlagal. Tudi lppe djanje se šlišijo od protestantov, ali teinu se ni čuditi, sej so kristijani, iu kar imajo dobrega na sebi, je od kalolicisnia, iz ktprega so se odločili; ali brez žive vere se človek tudi dobrcga hitro naveliča. ,,Učenost in vednost gre svojo pot naprej, in ne praša za kpršanstvo, pa ga iudi naravnost ne zamptuje". — Da učenost in vednost napreduje, to jpprav, da bi Ie zmironi napredovala, ali kar eden terdi, drugi overže, sistema sistemo podira, kje je tedaj resnica? Je pa tudi kriva učenost, ktera pod prptvezo modrosti razodeto resnico naskakujejo, ker s plitvo painptjo no more vspni rečeni do dna priti. Xatvora, cel svpt to so odperte bukve, kterih človek po vseh straneli ne zna brati. Kedar bo človek zadosti prebrisan, bo v natvori ravno to najdel zaznamovano, kar bere v razodeti božji besedi. Vrisoke učenosti pa ni treba vsakenm človeku, tega Bog ne tirja; ali živa vera ta je potrebna; tedaj naj ubogi človek verjame razodeti božji besedi; Bog, večna resnica, je po svoji niilosti sam človpku pot pokazal, po kteri naj hodi, da pride do svojpga nanipna. Ker pa večna resaica ne more goljufati, ne zmotiti se, tako se pa goljufa in nioti tisti človek, ktpri božji besedi noče verjeti. Tedaj za človeka ni druge rešivne poti, kakor ravno v katoliški cerkvi, ker se v nji po zgodovinski poti zamore spričati, da oznanuje božje razodenje. Katoliska cerkev pa na ravnost lirja, da človek pokaže svojo vero v djanji , da jO; če je treba, s besedo spriča, in da rabi pripouiočke, kteri so mu nasvetovani. To se pa potlej ne pravi svelohliniti se, anipak po veri in iz vpre živeti. Pravil si mi tudi v poslednjpm listu, da mnogo časopisov berpš, da sicer vspga ne verjameš, kar tani bpreš, da si se pa vendar le navzel nekoliko njih duha. To tudi drugače ne morp biti. S kakoršnirai ljudmi (tpdaj s kakoršnimi spisi) se pajdašiš, takšen bodeš sčasoma. Mislim pa, da ti le ene baže časopise bpreš, zato si se navzel njih duha. Ko bi pa ti drugačne liste, postavim cerkvene ali katoliško pisane liste bral, bi spoznal zvijačo in hudobnost poprej iinpnovanih. Praviš, nekaj mora vender le biti pri tem, sicer bi ne pisali. Da povem ti, ne samo nekaj, prav veliko je na teh spisih, nekaj peklenskpga je v teh pisarijah. Laži, kaj pravim laži, gerdo nesramno obrekovanja trosijo po svetu. Da pa drugi listi to njih nesramno laž odkrivajo, to jih ne briga; njih čitatelji tega ne bodo brali; in če so prisiljeni, da prekličpjo, se že znajo tako nedolžne narediti, kakor tele, ki je kapns pojedel. Praviš, da si Renanove bukve bral in ti je dopadla gladkotekoča beseda. Lej ga no ! kdor muhe lovi, jini ne bo nastavljal pelina. Da si Renana bral, si mi povedal, — da si pa bral ktero njega zavračavnih knj'g? kojih imamo na zbiranje, tega nisi povedal. In vendar si dolžan tih knjig eno prebrati in preduhtati. Glej, Renanjev peklpnskem zmislu pravo zadel. On je dobro vedil, da iz med tisuč njegovih čitateljev komaj eden je evangeliste prpbral, in da prav oziroma le malo takih, kteri bodo zmnožni spodbiti njegove domišljene dokaze točko za točko. On je tedaj svoj namen dosegpl in svoje plačilo prejel, kakor Judež Iškariot. Le to ti ne vem povedati, kpdaj se bo šel na verbo obpšat! Praviš, da ti bukvp, ki so lepo pisane, dopadajo; ali preniisli, Ijudje pri spisih sami sebi isčejo hvale in časti, veliko pa tudi vsakdanji kruhek, v sv. pismu pa je gola resnica, zato da bi jo spoznali in se po nji ravnali. Ker so človeške misli in činenja obernjene le na časno ali še celo na pregrešno , se dobe zmirom taki pisavci, ki za gotovi denar bukve pišpjo, kakoršne Ijudje radi bero, ne onienivši tistih, kteri to iz hudobije delajo. Ce boš ti v spisih resnice iskal, najdel jo boš; če pa Ie iz zgolj zabave bereš, bi bilo pa res bolje, da bi nabasal tobaka in ga kadil gori in doli po sobi. Z Bogom! Tvoj Svetoslav.