Shranli Smo jih v bančah Shranli smo jih v bančah Slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini Contributo lessicale alla conoscenza dell’abbigliamento in val Canale Izdali in založili / Edito e pubblicato da Avtor / Autore Aktivno sodelovanje / Con la partecipazione attiva Uredili / A cura di Koordinacija / Coordinamento Recenzija / Recensione Prevod v italijanščino / Traduzione in lingua italiana Prevod v nemščino in slovaropisna redakcija / Traduzione in lingua tedesca e redazione del vocabolario Predmete in oblačila so posodili / Hanno prestato oggetti e abiti Fotografije / Fotografie Oblikovanje preloma / Impaginazione Tisk / Stampa Tudi s finančno podporo / E anche con il contributo finanziario S.K.S. Planika Kanalska dolina Slori aTS od me-je inštitut za slovenski jezik Frana ramovša ZrC SaZU istituto per la lingua slovena “Fran ramovš” CRS ASSA Karmen Kenda-jež maria moschitz nataša Gliha Komac, Karmen Kenda-jež nataša Gliha Komac, rudi bartaloth vera Smole, Peter Weiss robert Grošelj, matej Šekli andrejka Žejn maria moschitz, Cornelia Tišal, družina Krajnc Fotografski arhiv raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2003–2007 / archivio fotografico dello stage di ricerca val Canale 2003–2007 matevž Smole, rudi bartaloth milojka Žalik huzjan Tipografia tarvisiana Tarvisio Progetto od me-je ob. 2 azione 4.2.5 intervento 1 besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZrCola (http://ZrCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SaZU v ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Per la stesura del testo e stato utilizzato il sistema dei caratteri ZrCola (http://ZrCola.zrc-sazu.si), elaborato da Peter Weiss al Centro di ricerche scientifiche dell’accademia slovena delle scienze e delle arti di ljubljana (http://www.zrc-sazu.si). © 2007, S.K.S. Planika Kanalska dolina CiP - Kataložni zapis o publikaciji narodna in študijska knjižnica Trst biblioteca nazionale slovena e degli studi Trieste 391(450.365=163.6) KEnDa-jež, Karmen Shranli smo jih v bančah : Prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenzadell’abbigliamento in val Canale / . avtor, autore Karmen Kenda-jež .. aktivno sodelovanje, con val Kenda-ježla partecipazione attiva di maria moschitz .. prevod v italijanščino, traduzione in lingua italiana robert Grošelj, matej Šekli .. prevod v nemščino in slovaropisna redakcija, traduzione in lingua tedesca e redazione del vocabolario andrejka Žejn]. -Ukve : S.K.S. Planika Kanalska dolina .. s. l.] : Slori : aTS od me-je .. ljubljana : inštitut za slovenski jezik Frana ramovša ZrC SaZU, 2007 3099372 Shranli Smo jih v bančah SlovarSKi PriSPEvEK K PoZnavanjU oblačilnE KUlTUrE v KanalSKi Dolini ConTribUTo lESSiCalE alla ConoSCEnZa DEll’abbiGliamEnTo in val CanalE UKvE – ljUbljana 2007 Kazalo / indice Predgovor / Premessa ..............................................................................................................................7 oblačila naših dedkov in babic ...............................................................................................................9 narečno .......................................................................................................................................9 Knjižno .....................................................................................................................................10 i vestiti dei nostri nonni ........................................................................................................................11 Slovar oblačilnega izrazja ......................................................................................................................17 Uvod .........................................................................................................................................17 Gradivo .....................................................................................................................................18 Geslo .........................................................................................................................................18 označevalniki ............................................................................................................................20 Kratice in krajšave ....................................................................................................................21 Znaki in simboli ........................................................................................................................22 Dizionario del lessico dell’abbigliamento .............................................................................................23 introduzione ..............................................................................................................................23 materiale ...................................................................................................................................24 Sezione lemmatica ....................................................................................................................24 Qualificatori ..............................................................................................................................26 Sigle e abbreviazioni .................................................................................................................27 Segni e simboli ..........................................................................................................................28 literatura / bibliografia .........................................................................................................................29 Slovar / Dizionario / Wörterbuch...........................................................................................................31 Knjižnoslovensko-narečni seznam / Elenco sloveno standard – sloveno dialettale / Schriftslowenisch-slowenischdialektaler index ........................................................................61 italijansko-slovenskonarečni seznam / Elenco italiano – sloveno dialettale / italienisch-dialektalslowenischer index ...................................................................................64 nemško-slovensko narečni seznam / Elenco tedesco – sloveno dialettale / Deutsch-dialektalslowenischer index .......................................................................................69 Predgovor / PremeSSa Oblačila naših dedkOv in babic Pripoveduje Maria Moschitz1 narečnO ná.š. pr..đniki ní.sa m..l. ka.jse gwa.ntu – sa m..l. . pa.r gwa.ntu za .sa.k đe.n . p. t. li.pe gwá.nte za svet gu.đ. Se spu.n.m, d. . nađí.l’.x sa b'l. 'w.sč.s fa.jn abli.č.n.. mó.štwa sa m..l. nawa.đno 't.mno sí.be al 'pa pwá.be gwá.nte, bi.. sr..šče, krava.t., lá.jb.č, zwá.ta ú.ra, či.t.ca, k sa ja nasí.l. u žo.kč.. Za ta bli.če nađí.le sa p. m..l. č.r. g'want, t.. j. b'w. za sbe.tga j..žafa, za blika nu.č. Tu.đ. n. bi.n.xt. . p. na ž..g. sa mó.štwa nasí.l. č.r. g'want. Ž..ne u sta.r.x ca.jt.x sa pa m..l. d..je či.kl’e, šlaba.nče, z'wa t..sne u pá.s., znó.tra sa bl.. p.rší.wane fi.špompá.nt.ne,2 xa.ft.če, drú.karje, žnu.re, x'k., d. sa 'w.xk. p'ro. f..st zav..zal. . pa x'k., đ. sa zglé.đl. w'se ž..ne šlo..k. Ka.če šl.ba.nče sa m..l. šr..če maš..tne, b.'sak kra.g.č, đbi. w.rste kn..fu. Kn..fe sa bl.. z'wa fa.jn, ka.če sa bl.. pazwač..ne, ka.če sa se f..jst sví.tl., ka.če sa bl.. .. št..fam pakri.te, ka.ka 'bart še na m.š..tn.x . pa na kra.g.č. sa bl.. kn..f. . pa ku. . ku. aku.l. špí.c.ne. má.ma m. je prá.bwa, đ. p.r sta.r.x ca.jt.x sa m..l. tu.đ. n..še. Ta.()ž..n’.ne ...ne sa na gwá.b. nasí.l. na z'wa lí.pa a..ba, č.rna . p. zwá.ta, ta l..đ.k đ..čle sa pa m..l. ro.žnasta a..ba. Tu.đ. mí.đ.r je bi.. ro.žn.st al pa zwa.t. či.kl’a je b'wa đ..ga, nag.r..na u pá.s., nawa.dno rú.se ba.rbe. .ú.rt.x je bi.. ro.žn.st, bí.le ba.rbe. Ó.lšp.t, t.. je plu.z.ca, je bi.. tu.đ. bí.., je 'mo. šr..če raká.be š..()pi.c.ln.. . p. k t..t. n..š. sa ž..ne nasí.le štrí.kane s..kne, b.s..če đ. kali.n. abu.le sa ní.šče či..l’e al pa ští.f.ne z žnu.r.. U Ú.kv.x sa pa m..le ž..ne mi.đ.r s kn..f., zab..z.n z na zwá.ta žnu.ra. na rá.mne s. dja.l. ro.žn.st faca'lat s fro.nzn.. Pa mó.štwa Ú.kb.x sa m..l. tu.đ. n..ša – l..đraste xwá.če, d..je bí.le ga.če, ..naste štú..fe, b.s..če či..l’e z žnu.r., . žá.mat. lá.jb.č, sr..šče . pa p.đ. lá.jfč. sa m..l. faca'lat. U ná.š. xí.š. . Ža.b.c.x je b'w. ka.js. pwá.ca pat stri.xa. m..ja sta.ra má.t. . p. m..j. s'tar ..ča sa đja.l. pađ stri.xa ta sta.re kó.stne, šu.blá.đ.ne, psí.xe, .a.nče, t..f., kú.fre . pa nó.t.r s. naruná.l. t. sta.re rači., 'kor ní.sa b.č nu.cal., . pa rači., 'kor sa š.. nu.cal.. Št..f ađ t. sta.r.x gwa.ntu j. bi.. z'wa đ..b.r. S..kne, ká.pe, pul..varje sa ž..ne same. štrí.kale. . pa ..()sa.č. xí.š. je bi.. k..rwat . pa ž..ne sa same. pré.đle ..na. P.r sta.r.x ca.jt.x sa l’.đi. sja.l. pré.ja . pa tká.l. . pa m..j m..žnarju s'tar ..ča je nare.đu s pré.ja ta đama.če rjú.še . p. á.ntše. K s. b'wa j.s mi.kna, sma 'še m..l. p.r xí.š. t.te á.ntše . pa se spu.n.m, da sma j.x nu.cal. . pa đa sa bl.. z'wa m..čne . pa rú.faste. Ka.js. rači. sa ná.š. pr..đniki xrá.nl.. Fa.jn zruná.na je b'wa 'w.ščas u k..stn. ta ži.đana . pa šti.kana k.rstna .rjú.xca . pa ta xe.kl’ana ađ..jca. . pa s t..ta.()đ..jca je sta.ra má.ma pakri.wa tu.đ. j.rb.s, 'đ.r je n..swa ž..gnat jađi. u cí.rku za b'lika nu.č. . pa xrá.nl. sa tu.đ. krá.nc. ađ nab..ste, k je bi.. nare.đ z u.ska, sbí.ča ađ ta p.rbga sb..đga.()bxají.w., t. đama.če .rjú.še, p..le šti.kane rjú.še za na pa.rne, bwači.lce .. špi.c.n. . pa z monogra.m.m, 'kor sa ští.kale đ..čle, pri.k sa se žaní.le. . pa xrá.nl. sa štrí.kane s..kne, ta đama.če á.ntše, fi.rgo.nče, p..le p.rtí.če, đ..k.če,  S posnetka radijske oddaje Tam, kjer teče bistra Bela, ki je bila predvajana na radiu Trst A 28. oktobra 2006. Transkribiral Matej Šekli. Fišponpantelj, enkratnica namesto fišpaler, fišpaner ‘opornica iz ribje kosti’, prim. slovarsko gradivo. kape.rđ..kne. . pa xrá.nl. sa tu.đ. ta ..naste . pa ta ži.đaste facalí.te, p..le ta.š.če, a..be, .mar..le, šlaba.nče. . pa s ca.jt., k je pri.šwa dru.ga m..da, sa ž..ne pranare.đl. ta šru.če . pa ta đ..je či.kl’e . pa s t..t. št..fam sa nare.đl. gwá.nte z. tr..če, k 'ix j. b'wu 'w.sčas ka.js.. ná.š. pr..dniki ni.sa m..l. . xka.j gwa.ntu, ka.k.r ma.ma mi., pa ab..đ. g'want, kor mi. n..sma nc.., ni. x'k. đ..b.r . pa fa.jn nare.t, ka.k.r ti.st. .đ na 'bart! knjižnO naši predniki niso imeli veliko oblek, so imeli par oblačil za vsak dan in lepe obleke za praz­ nike. Se spomnim, da so bili za praznike vedno lepo oblečeni. moški so imeli navadno temno sive ali modre obleke, belo srajco, kravato, telovnik, zlato uro, verižico, ki so jo nosili v žepu. Za velike praznike pa so imeli črno obleko, to je bilo za svetega jožefa, za veliko noč. Tudi za božič in za žegnanje so moški nosili črno obleko. Ženske v starih časih pa so imele dolga krila, šlabanke, zelo tesne v pasu, znotraj so bile prišite ribje kosti, zaponke, pritiskači, trakovi, tako da so lahko prav močno zavezale, in pa tako, da so bile vse ženske videti vitke. nekatere šlabanke so imele široke manšete, visok ovratnik, dve vrsti gumbov. Gumbi so bili zelo lepi, nekateri so bili pozlačeni, nekateri so se zelo svetili, nekateri so bili oblečeni v blago, včasih so bili gumbi celo na manšetah in na ovratniku, okoli in okoli pa čipke. mama mi je pravila, da so imeli v starih časih tudi noše. Poročene ženske so na glavi nosile zelo lepe avbe, črne in zlate, neporočena dekleta pa so imela rožaste avbe. Tudi životec je bil rožast ali zlat. Krilo je bilo dolgo, nabrano v pasu, nava­dno rjave barve. Predpasnik je bil rožast, bele barve. ošpetelj, to je bluza, je bil tudi bel, je imel široke rokave s čipkami. in k tej noši so ženske nosile pletene nogavice, visoke do kolen. obule so nizke čevlje ali pa škorenjce z vezalkami. v Ukvah pa so imele ženske životec z gumbi, prevezanimi z zlato vrvico. čez rame so dale rožasto ruto z resami. Tudi moški v Ukvah so imeli nošo, usnjene hlače, dolge bele spodnje hlače, volnene nogavice, visoke čevlje z vezalkami in žameten telovnik, srajco, pod telovnikom pa so imeli ruto. v naši hiši v Žabnicah je bilo veliko prostora na podstrešju. moja stara mati in moj stari oče so dali pod streho stare omare, predalnike, psihe, skrinje, tofelj,3 kovčke, noter pa so naložili sta­re stvari, ki jih niso več rabili, in stvari, ki so jih še rabili. blago starih oblek je bilo zelo dobro. nogavice, kape, puloverje so ženske same pletle. in v vsaki hiši je bil kolovrat in ženske so same predle volno. v starih časih so ljudje sejali lan in tkali, moj mežnarjev stari oče je naredil iz lanu domače rjuhe in brisače. Ko sem bila jaz majhna, smo še imeli pri hiši te brisače in se spomnim, da smo jih uporabljali in da so bile zelo močne in grobe. veliko stvari so hranili naši predniki. v omari sta bili vedno lepo zloženi svilena in vezena krstna rjuhica in kvačkana odejica. in s to odejico je stara mama pokrila tudi jerbas, kadar je nesla blagoslovit jedi v cerkev za veliko noč. hranili pa so tudi venec od neveste, ki je bil narejen iz voska, svečo od prvega svetega obhajila, doma narejene rjuhe, potem vezene rjuhe za na pare, prevleke za blazine s čipkami in pa z monogramom, kar so vezla dekleta, preden so se poročila. hranili so pletene nogavice, doma narejene brisače, zavese, potem prte, prtičke, pregrinjala. hranili so tudi volnene in pa svilene rute, potem torbice, avbe, dežnike, šlabanke. Sčasoma pa, ko je prišla druga moda, so ženske predelale ta široka in dolga krila in iz tega blaga so naredile obleke za otroke, ki jih je bilo vedno veliko. naši predniki niso imeli toliko oblek, kot jih imamo mi, pa nobena obleka, kar jih mi nosimo danes, ni tako dobra in dobro narejena kakor tiste od včasih.  Nizek dolg predalnik z dvema predaloma, v katerih sta bili (pomožni) ležišči. Oblačila Naših dedkOv iN babic / i vestiti dei NOstri NONNi i veStiti dei noStri nonni Raccontato da Maria Moschitz4 i nostri antenati non avevano tanti vestiti: avevano qualche vestito per l’uso quotidiano e alcuni bei vestiti per le feste. mi ricordo che la domenica erano vestiti sempre bene. Gli uomini indossavano di solito un vestito di colore grigio scuro o blu, camicia bianca, cravatta, gile, orologio d’oro e portavano una catenina in tasca. Per le feste piu importanti, per esempio per la festa di San Giuseppe o per Pasqua, indossavano un vestito nero, cosi pure a natale e per la sagra paesana. Una volta le donne portavano gonne lunghe e šlabanke (giacche da donna, n.d.t.), molto strette in vita, con stecche di balena cucite all’interno, fermagli, bottoni a pressione e nastri per poterle tirare strette, perché tutte sembrassero magre. alcune šlabanke avevano polsini larghi, colletto alto e due file di bottoni. i bottoni erano confezionati bene, alcuni placcati d’oro, luccicanti, altri avvolti di stoffa. alle volte i bottoni erano cuciti sui polsini e sul colletto, con pizzi attorno. la mia mamma raccontava che una volta si portavano anche i costumi tradizionali. le donne sposate indossavano cuffie molto belle, nere e d’oro, le donne non sposate portava­no invece cuffie con motivi floreali. anche il corpetto era coperto di motivi floreali o era d’oro. la gonna era lunga, pieghettata in vita, di solito di colore grigio. il grembiule era bianco o con stampa a fiori. anche l’ošpetelj, cioe la camicetta, era bianco, con maniche larghe e pizzi ai polsini. Con questo costume le donne portavano i calzini al ginoc­chio, lavorati ai ferri. le donne indossavano scarpe basse o stivaletti con lacci. ad Ugovizza le donne portavano il corpetto con bottoni, allacciato da un cordoncino dorato. Sulle spalle invece portavano uno scialle a fiori con frange. anche gli uomini di Ugovizza aveva­no un proprio costume tradizionale: pantaloni di cuoio, lunghe mutande bianche, calzini di lana, scarpe alte con lacci e gile di velluto, camicia ed uno scialle sotto il gile. Nella nostra casa a camporosso c’era molto spazio in soffitta. Mia nonna e mio nonno ci sistemavano armadi vecchi, cassettoni, comodini, cassepanche, tofelj e valigie, dentro invece mettevano cose vecchie, delle quali non avevano piu bisogno, e cose che utilizzavano ancora. il tessuto dei vestiti che non si portavano piu era di buona qualita. Le donne lavoravano a maglia e confezionavano calzini, berretti, maglioni. Ogni casa aveva un proprio arcolaio e le donne filavano la lana da sole. Un tempo la gente coltivava il lino e lo tesseva. mio nonno mežnar produceva in casa len­zuola e asciugamani. Quando ero piccola, a casa utilizzavamo ancora questi asciugamani e mi ricordo che erano grezzi, ruvidi. i nostri antenati conservavano molti di questi oggetti. nell’armadio si trovavano il lenzuolino da battesimo in seta ricamato e la copertina fatta ad uncinetto, sempre piegati e sistemati in modo preciso. Con questa copertina la nonna copriva anche la cesta, nella quale portava il cibo a farlo benedire dal prete per Pasqua. Si conservavano anche la corona nuziale di cera, la candela della Prima Comunione, lenzuola fatte in casa, tova­glie ricamate che venivano usate per i funerali, federe per cuscini con pizzi, con monogramma ri­camato, tutto quello che facevano le ragazze prima di sposarsi. C’erano calzini lavorati a maglia, asciugamani che si facevano in casa, tende, poi tovaglie, tovaglioli, coperte, copriletto, fazzoletti e scialli di lana, di seta, borsette, cuffie, ombrelli, šlabanke.  Parte della trasmissione Tam, kjer teče bistra Bela, trasmessa da radio trieste a il 28 ottobre 2006. tra­scrizione fonetica eseguita da Matej šekli.  Tofelj, cassettone basso e lungo, con due cassetti che potevano servire da letti (ausiliari). Col tempo la moda cambio, le donne presero quelle gonne lunghe, larghe e ne fecero vestiti per bambini, che furono sempre in tanti. i nostri antenati non avevano tanti vestiti come noi oggigiorno, pero i vestiti che indossiamo oggi noi non sono di tale qualita e non sono fatti cosi bene come lo erano gli abiti di quei tempi. Za ta bliče nedele sa pa moštwa meli č.rn gwant, to j. bw. za sbetga Jož.fa, za blika nu.č. Tudi na vi.naxti m pa n. žegn sa moštva nasili č.rn gwant. Za velike praznike pa so moški imeli črno obleko, to je bilo za svetega Jožefa, za veliko noč. Tudi za božič in za žegnanje so moški nosili črno obleko. Per le feste piu importanti, per esempio per la festa di San Giuseppe o per Pasqua, gli uomini indossavano un vestito nero, cosi pure a Na­tale e per la sagra paesana. Žene u star.h cajt.h sa pa mele doje čiklje, šlabanče, tiste prou ta stare jakne. V starih časih so imele ženske dolga krila, šlabanke, tiste prav stare jakne. Una volta le donne indossavano gonne lunghe, šlabanke, quelle vecchie giacche. Oblačila Naših dedkOv iN babic / i vestiti dei NOstri NONNi Šlabanče sa ble zwa te­sne u pasu, znotra sa ble p.ršiwane fišpompantlne, haftlče, drukarje, žnure, hk., d. sa w.hko prow fejst zave­zali m pa hk., d. sa zgledle vse žene šlonk. Šlabanke so bile zelo te­sne v pasu, znotraj so bile prišite ribje kosti, zaponke, pritiskači, trakovi, tako da so lahko prav močno zaveza­le, in pa tako, da so bile vse ženske videti vitke. Šlabanka (giacca da donna) era molto stretta in vita, con stecche di balena cucite al- l’interno, fermagli, bottoni a pressione e nastri per poterla tirare stretta, perché le don­ne sembrassero piu magre. Na mašetnah sa bli ku n ku aku.li špiclni. Na manšetah so bile okoli in okoli čipke. I polsini con pizzi attorno. Knofi sa bli zwa fajn, kači sa bli pazwačeni, kači sa se fejst sbi.tli, kači so bli z. štofam pakriti. Gumbi so bili zelo lepi, neka­teri so bili pozlačeni, nekate­ri so se zelo svetili, nekateri so bili oblečeni v blago. I bottoni erano confezionati bene, alcuni placcati d’oro, luccicanti, altri avvolti di stoffa. Ta oženjene žene sa na gwa­bi nasile na zwa li.pa avba, č.rna m pa zwata. Poročene ženske so na glavi nosile zelo lepo avbo, črno in zlato. Le donne sposate indossava­no cuffie molto belle, nere e d’oro. Ta led.k dečle sa pa meli rožnasta avba. Neporočena dekleta pa so imela rožasto avbo. Le donne non sposate porta­vano invece cuffie con motivi floreali. Je še moja strina je to nasiwa, jes se še spun.m, k je šwa u ci.rku s totm facaletam. Še moja teta je to nosila, se še spomnim, kako je šla v cer­kev s to ruto. Mia zia lo portava ancora, mi ricordo come andava in chiesa con questo fazzoletto. Oblačila Naših dedkOv iN babic / i vestiti dei NOstri NONNi P.r star.h cajt.h sa lj.di sjali preja m pa tkali m pa moj Mežnarju star oča je naredu s preja ta damače rjuše m p. antše. V starih časih so ljudje sejali lan in tkali, moj Mežnarjev stari oče je naredil iz lanu domače rjuhe in brisače. Un tempo la gente coltivava il lino e lo tesseva. Mio nonno Mežnar produceva in casa lenzuola e asciugamani. Rjuha ma notre monogram Cecilja Martinc, to j bwa stara mati od mojga moža. Na rjuhi je monogram Cecilija Martinc, to je bila stara mati mojega moža. Sulle lenzuola e ricamato il monogramma di Cecilija Martinc, la nonna di mio marito. Bontšonar so djali na mi.r, na sti.na. Tole je p. swowenj.m našribano. Bontšonar so dali na zid, na steno. Tole je napisano po slovensko. Il bontšonar si appendeva al muro, alla parete. Questo e scritto in sloveno. Mama so kvartali, potle so preli, potle pa vsaka špica u roče m pa dewat štumfe. Mama so česali volno, potem pa predli, potem pa vsaka pletilke v roke pa delat noga­vice. Mamma cardava, poi filava, dopo invece ogni donna – gli aghi in mano e fare la calza! SlOvar Oblačilnega izrazja Uvod 0 Slovar prinaša izsledke raziskave slovenskega narečnega oblačilnega izrazja v Kanalski dolini. Ta poteka že od leta 2003, ko se je na raziskovalnem taboru pod okriljem SKS Planika Kanalska dolina skupina raziskovalcev iz različnih raziskovalnih ustanov6 začela ukvarjati z razčlembo oblačilne kulture ob pripravljanju razstave Oblačila naših dedkov in babic (naborjet, 2003).7 Pobudo zanjo je dala maria moschitz, ki je prispevala glavnino razstavljenih oblačil in bila ves čas tudi glavna informantka. od začetka pa vse do julija 2006, ko je bila na novo postavljena in dopolnjena zbirka oblačil predstavljena na Trbižu,8 je pri delu sodelovala vrsta domačink: Elisabetta Sima in maria moschitz iz Žabnic, rosalia Zelloth, Stefania Wedam, natalina Degli Uomini in Tecla Wedam iz ovčje vasi, lucia mischkot iz Ukev ter Giuseppina Prescheren iz naborjeta. Posodile so oblačila in druge razstavne predmete, sodelovale kot informantke ali po­magale pri prevajanju izrazja v jezike Kanalske doline. Po njihovi zaslugi smo lahko zastavljeno tudi uresničili. naše slovaropisno delo se je torej začelo s popisovanjem izrazja za posamezne kose ohranje­nih oblačil. nastal je pretežno imenski, s slikovnim in zvočnim gradivom9 opremljen seznam, ki smo ga uporabili pri izdelavi štirijezičnih (narečnih in knjižnih slovenskih, italijanskih, nemških in furlanskih) napisov za razstavo. izhodiščno zbirko smo potem na vsakoletnih taborih, pa tudi z vmesnim individualnim terenskim delom, dopolnjevali do današnje oblike z vodenimi pogovori o oblačilih, njihovi izdelavi ter o načinu oblačenja nekdaj in danes. Zgradba izrazijskega slovarja še danes odraža prvotno neposredno povezavo med popisanim besedjem in ohranjeno predmetnostjo.. tako je npr. nabor izrazja za ženska oblačila in njihove dele veliko bogatejši kot za moška. Tudi v Kanalski dolini namreč tako kot v bližnji Zilji in ratečah (makarovič 1991: 54) med ohranjenimi oblačili prevladujejo ženska. najstarejša, v glavnem so izvirala iz Žabnic in ovčje vasi (podrobnejše raziskave oblačilnega izrazja v Ukvah so predvidene za naslednja leta), so bila last generacije, rojene sredi 19. stoletja. večinoma so se ohranila pražnja oblačila, informantke pa navajajo, da so imeli v prvi polovici 20. stoletja moški eno pražnjo obleko za poroko, večje praznike in pogreb, otroci pa nedeljsko obleko za k maši (in za večje praznike) ter popoldansko nedeljsko obleko. raznovrstnost ohranjenih oblačil 6 Filozofska fakulteta v ljubljani (Oddelek za splošno in primerjalno jezikoslovje: Nataša komac, zdaj asistentka na Fakulteti za družbene vede v ljubljani; Oddelek za slovenistiko: vera smole; Oddelek za slavistiko:Matejšekli);ZnanstvenoraziskovalnicentersaZU(dialektološkasekcijainštitutazasloven-skijezikFranaramovša):karmenkenda-Jež,verasmole;Zrs koper (inštitutzajezikoslovneštudije): karin Marc bratina; podiplomska študentka dialektologije in lektorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v bratislavi na slovaškem saša Poklač; absolventa Peter Jurgec (zdaj raziskovalec na Univerziv tromsoju na Norveškem) in andrejka Žejn (zdaj sodelavka projekta tezaver slovenskega ljudskega jezika na koroškem v avstrijskem Gradcu) ter študentka razrednega pouka tanja šturm.  razstavaje bila odprta5. julija 2003,jeseni istegaletaje potovala v špeter, od 28. februarjado 30.aprila 200 pa je bila del razstave Čarobna nit: Ljudska noša Slovencev od Trsta do Kanalske doline v trbižu. 8 razstava z naslovom Shranli smo jih v bančah na srečanju La nostra terra diversa – Naša drugačna zemlja, posvečenemu slovenskemu jeziku in kulturi. t a zbirka je trenutno postavljena v prostorih sks Planika na železniški postaji boscoverde pri trbižu.  sprva oprem­ sprva je bilo zvočno gradivo izpisano samo iz posnetkov pogovorov z Mario Moschitz, zato ni oprem­ljeno s podatki o viru. in poimenovanj zanje – od delov ljudske noše do meščanskih klobučkov – priča o razpetosti med zavezanostjo izročilu10 in odprtostjo za novo, ki je bila posledica neprestanih medkulturnih stikov na tem območju, med ljudsko obrtjo in načrtnim izobraževanjem na tečajih krojenja in šivanja, med vaškim in mestnim. ohranilo se je tudi nekaj temeljnega izrazja s področja pride-lave lanu in izdelave volne, saj je Kanalska dolina spadala med glavna območja lanarstva in ovčereje (prim. SEl: 277.. GDZS 1970: 390) na slovenskem etničnem ozemlju. Zaenkrat pa še nismo naleteli na ostanke tkalskega izrazja, čeprav se je tkalstvo po pričevanjih na tem področju ohranilo do srede 20. stoletja (Domenig 2004: 23). 1 gradivo. Slovar je nastal na podlagi približno 1400 zvočnih izsečkov, ki smo jih izrezali iz približno 16 ur posnetkov vodenih pogovorov z informantkami Mario Moschitz (r. 1956), tabor 2003, 2004, 2006, terensko delo 25. 3. 2004, 8. 9. 2007, 22. 9. 2007), Elisabetto Sima (tabor 2003, terensko delo 25. 3. 2004), Stefanio Wedam (terensko delo 25. 3. 2004), Teclo Wedam (tabor 2003) in Mario Moschitz (r. 1934, terensko delo 22. 9. 2007).11 izsečki zajemajo vse pojavitve v slovar zajetih besed skupaj z morebitnim sobesedilom. v geslovnik, ki obsega 568 iztočnic, so bile poleg izrazja pritegnjene tudi sopojavnice, besede, ki se najpogosteje pojavljajo v sobesedilu (prim. advent, cmiken, pogreb). 2 geslo je sestavljeno iz geselske glave ter oblikovnega, razlagalno-ponazarjalnega in doku­mentarnega razdelka. nekatera gesla so opremljena s komentarji (prim. dendelj) in vodilka­mi (prim. jakna, janka, jopa). meje med sestavnimi deli gesla so tudi grafično označene (gl. seznam znakov in simbolov). Slovar je trijezičen,12 z ustreznicami v knjižnem slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Dodani so še obrnjeni knjižnoslovensko-, nemško-in italijan­sko-slovenskonarečni seznam besed, ki omogočajo iskanje izrazja v katerem koli izmed treh jezikov. 2.1 Geselska glava obsega iztočnico z neprvimi osnovnimi slovarskimi oblikami in slovničnimi podatki. iztočnica je dvojna, knjižna in narečna. Slovar je nastal z izpisom iz (posnetega) korpu­sa besedil – gre torej za slovar konkordančnega tipa –, zato so v geslih dosledno zabeležene samo tiste besedne oblike, ki se pojavljajo v gradivu. Ker vsa gesla nimajo narečnih iztočnic, so besed­novrstni podatki pripisani poknjiženi iztočnici. njihov način zapisa je usklajen z načinom zapisa osnovnih podatkov v SP 2001: 213–214 – (1) samostalnik (m, ž, s).. (2) pridevnik (brez podatka o besedni vrsti, na katero kažeta dve neprvi slovarski obliki – bel -a -o).. (3) glagol (dov., nedov., dov. in nedov.), (4) prislov (prisl.).. (5) povedkovnik (povdk.). Poknjižena iztočnica deloma izkazuje tudi podatke o sistemskih lastnostih besed – z onaglasitvijo in navajanjem neprvih osnovnih slo­varskih oblik pri pregibnih besednih vrstah.13 če ne gre za gradivo iz izhodiščne zbirke, je desno od narečne iztočnice naveden vir (podatek o kraju – ž, Ov, U, prim. 4.1 – in kratica informantke – prim. 4.2). Za poknjižene iztočnice se nismo odločili le iz tehničnih razlogov, zaradi preprostejšega razvrščanja po abecedi, lažjega medsebojnega povezovanja gesel in lažjega iskanja po ges­lovniku, ampak tudi zato, ker le tako lahko omogočimo enakovredno združevanje tistih besed iz govorov posameznih vasi, ki se med sabo ločijo samo po različnih glasovnih uresničitvah (prim. facolet). na ta način je besedje bolj dostopno tudi nenarečnim uporabnikom slovarja. 2.1.1 Poknjiženje iztočnic. Pri poknjiževanju je bilo (tudi zaradi primerljivosti s koroškim, zlasti 0 kanalska kanalskadolina je del nekoč enovitega področja, ki ga je med drugim povezovalo skupno ziljsko narečje innakateremsejeljudskanoša izrednodolgoohranila.takoMarijaMakarovič (1991: 137)pravi,da»je Zilja oziroma nekatere vasi pri Zilji poleg rateč v Zgornji savski dolini [...] eno redkih območij, kjer se je predvsem starejša ženska noša ohranila nepretrgoma, vse do danes«.  informantkam se zahvaljujemo za potrpežljivost pri podrobnem pretresanju besed in njihovih pomenov terzavesčas,kisonamganaklonile.dragocenostinjihovegapričevanjasezavedamožedanes,sčasoma pa se bo samo večala. 2 Žal je slovar ostal brez prevedkov v furlanščino. Načrtujemo jih za razširjeno elektronsko obliko slovar­ ja.  Prim. thesaurus 1982a: 7–8. slOvar OblačilNeGa iZraZJa / diZiONariO del lessicO dell’ abbiGliaMeNtO ziljskim gradivom) upoštevano izročilo narečnega slovaropisja, ki izhaja iz zasnove koroškega Tezavra (liSvK 1980: 123.. Thesaurus 1982: 33–34.. Weiss 1998: 19). vsaka narečna beseda je načeloma poknjižena tako, kakor bi se po glasovnorazvojnih pravilih glasila v knjižnem jeziku, pri besedah, katerih etimološke ustreznice v knjižnem jeziku res obstajajo, pa je upoštevan tudi njihov način zapisa v katerem izmed temeljnih slovarskih del knjižnega jezika (Pleteršnik, SSKj, SP). Tvorjenke s pripono -ič14 iz besed tipa krempelj -na in šolen -lna so poknjižene po vzorcu tvor­jenk (zlasti na -ec) v knjižnem jeziku (po vzorcu krempelj, krempeljc, krempeljček oz. šolenc, šolenček tako mandeljc kot monteljč, foltenč).15 2.1.2 Posebnosti pri določanju slovarskih lastnosti besede 2.1.2.1 Slovnični podatki o spolu (m, ž) samostalnika zanesljivo veljajo samo za ednino. Sa­mostalniki srednjega spola so prešli bodisi med samostalnike ženskega bodisi moškega spola (prim. logar 1973: 43.. 1996: 128.. Kenda-jež 2005: 102). Pri ujemanju po spolu pa pri rabi množinskih oblik v narečju naletimo na zapletena in nestabilna razmerja, pri čemer lahko govo­rimo o dveh težnjah: (1) Pri govorjenju o več ženskih osebah med osebkom (ž mn) in povedkom (osebnimi glagol­skimi oblikami, m mn) navadno ni pričakovanega ujemanja po spolu: t..t g'w.nt sa m..l. má.t.re, đ.r sa đaji.l. (poknjiženo: tot gvant so imeli matere, kadar so dojili) (2) Samostalniki moškega spola v množini pogosto izkazujejo ženski spol: t..te sa .'se ži.đaste facal..te (poknjiženo: tote so vse židaste facolete) tu.kale sa gwá.nte (tukajle so gvante) t..te kn..fe sa ma.. 'b.l di.wane.. št..faste kn..fe : kn..f. sa tu.đ št..fast. (tote knofe so malo bolj delane.. štofaste knofe : knofi so tudi štofasti) Te spremembe vplivajo tudi na spreminjanje oz. zlivanje sklanjatvenih vzorcev, prim. rodilnik množine -ov : -.: ka.js. kn..fu : ka.js knu.f (kajsi knofov : kajsi knof).. ška.rje, ška.rju (škarjev), orodnik množine -i : -ami: ž.nu.r., ž.nu.ram. (z žnuri : z žnurami), z ro.ž., z ro.žm. (z roži : z rožmi). 2.1.2.2 Ker narečje ne pozna samostalnikov srednjega spola, so pridevniške oblike, opremljene s slovničnim podatkom s, povedkovniki. 2.2 Oblikovni razdelek. v oblikovnem razdelku (med širokokotnimi oklepaji) so zbrane vse v posnetem gradivu izpričane pregibne oblike besede (ter njihove glasovne različice). S podatki o viru so opremljene v enakem obsegu kot narečne iztočnice. 2.3 Razlagalno-ponazarjalni razdelek 2.3.1 Razlage. izhodiščne slovenske razlage so nastale ob vzporejanju s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, Slovenskim etnološkim leksikonom (SEl) in gradivom etnoloških razprav z Zilje in rateč (makarovič 1988, 1991). literatura, ki je bila uporabljena pri oblikovanju itali­janskih in nemških prevedkov, je navedena v seznamu literature. narečna beseda je razložena (a) s knjižno ustreznico (z morebitno zamejevalno pomensko razlago) ali pa (b) s polno pomen­sko razlago, kadar v knjižnem jeziku take ustreznice ni. Pri manjšalnicah so razlage večinoma posredne (panteljč). če je pomen besede izpričan samo za govor ene vasi, stoji pred razlago podatek o kraju (janka, lastriš). 2.3.2 Ponazarjalno gradivo. vsakokratni pomenski razlagi navadno sledi ponazarjalno gradivo.  sodeč po objavljenem gradivu v tezavru (thesaurus 1982–), je med koroškimi narečji izredna tvornost in živost pripone na -ič posebnost ziljskega narečja, še zlasti govorov v kanalski dolini.  Sicer pa je taka tudi praksa pri Tezavru (prim. npr. gesla firteljc, farfeljči, frakeljč). Zapisano je v slovenski nacionalni transkripciji in opremljeno s podatki o viru – v enakem ob­segu kot drugi narečni navedki. načeloma so bili za ponazoritev uporabljeni samo izsečki s pomensko in skladenjsko značilnim sobesedilom. Gradivo, ki je nastalo ob delu z oblačili, je bilo pogosto brez sobesedila (povedi tipa To je avba). Ponekod je običajnemu ponazarjalnemu gradivu dodana še informantkina razlaga besede/besedne zveze oz. opis poimenovanega pred­meta/dejavnosti, kar grafično ni posebej označeno. 2.3.3 Besednozvezni razdelek. v nekaterih geslih so posebej obravnavani večbesedni izrazi in frazemi. njihovi poknjiženi slovarski obliki in pomenski razlagi prav tako sledi ponazarjalno gradivo. 2.4 Dokumentarni razdelek prinaša podatke o tem, ali so geselske besede izpričane v Pleteršnikovem slovarju, vsezvrstnem slovarju slovenskega jezika s konca 19. stoletja, v Slo­varju slovenskega knjižnega jezika iz druge polovice 20. stoletja in v Tezavru slovenskega ljud­skega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982–). Podobo dopolnjujejo izpisi iz etnološke literature, in sicer za Ziljo in rateče (makarovič 1988, 1991) ter za sámo Kanalsko dolino (Domenig 2004). besede iz glosarja v Domenigovi knjigi so bile upoštevane samo, kadar imajo zvrstni označevalnik (dt: nemški govor iz naborjeta . nem. nar... ds: slovensko narečno . sln. nar... dsC: slovenski žabniški govor . Ž; dsU: slovenski ukovški govor . U, Domenig 2004: 159). 2.5 Komentar vsebuje zanimivejša enciklopedična pojasnila, ki ne spadajo v slovarsko razlago (dendelj). 2.6 Vodilke na koncu gesla opozarjajo na diatopične in diastratične sopomenke ter glasovne in besedotvorne različice v geslu obravnavane besede (ajnpintdekelj, bajbca, co urezati, lastriš). 3 Označevalniki so zaradi omejenega obsega gradiva začasni tako po številu kot po popolnosti označevanih kategorij. Zaradi zapletene večjezičnosti govorcev ziljskega narečja v Kanalski do­lini, pa tudi zaradi tesne prepletenosti jezikov, ki se govorijo na tem območju, ter medjezikovne in medzvrstne izposoje, je včasih brez podatka o pogostnosti rabe oz. na podlagi enkratne po­javitve besede težko zanesljivo trditi, da ta pripada nekemu jeziku ali njegovemu različku in ni rezultat enkratne govorčeve izbire iz večjezičnega repertoarja. 3.1 Zvrstna označevalnika nadn. nadnarečno šol. šolsko informantke so v pogovorih marsikdaj uporabljale tudi nadnarečne jezikovne prvine. Te so kot del jezikovne stvarnosti v Kanalski dolini sprejete v slovar in ustrezno označene. Slovenski standardni jezikovni različek se je v Kanalski dolini širil tudi na šiviljskih (in kuharskih) tečajih, ki so jih prirejale slovenske šolske sestre (Komac 2002: 36). informantka Elisabetta Sima je npr. take tečaje krojenja in šivanja obiskovala od svojega šestega leta. v času njene udeležbe so sestre na tečaju poleg slovenskega uporabljale tudi italijansko izrazje. izrazje, ki po vsej verjetnosti izvira s tega izobraževanja, je opremljeno z označevalnikom šol. 3.2. Pogostnostna označevalnika enkr. enkratnica nov. novejše Kot enkratnice so označene tiste besede, ki so bile sicer izrečene v pogovoru, vendar se je pozne­je izkazalo, da jih informantka običajno ne uporablja za poimenovanje predmetnosti/dejavnosti (fišponpantelj, krona). 3.3. Čustvenostni označevalnik iron. ironično 3.4. Označevalniki iz dokumentarnega razdelka etn. etnologija, etnografija nar. narečno slOvar OblačilNeGa iZraZJa / diZiONariO del lessicO dell’ abbiGliaMeNtO nem. nemško nižje pog. nižje pogovorno obl. oblačilna stroka obrt. obrtništvo pog. pogovorno sln. slovensko star. starinsko zastar. zastarelo 4 Kratice in krajšave 4.1 Krajevni podatki Ž Žabnice U Ukve Ov ovčja vas 4.2 Kratice informantk maria moschitz (1956), Žabnice (v letih 1992–2006 živela v ovčji vasi) eS Elisabetta Sima (1927), Žabnice mm maria moschitz (1934), Žabnice SW Stefania Wedam (1937), Ukve (živi v ovčji vasi) tW Tecla Wedam (1924), ovčja vas Pri informantkah, ki niso stalno živele v istem kraju, je ob kraticah na prvem mestu rojstni kraj, na drugem pa kraj stalnega bivališča (npr. U(Ov)). 4.3 Kratice virov v dokumentarnem razdelku Plet. maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894–1895. SSKj Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5, ljubljana: SaZU – DZS, 1970– 1991. Thes. Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): A- bis B-, 2 (1987): C–dn.. 3 (1992): do–F.. 4 (1994): G–H.. 5 (2007): I–Ka, Wien: ver­lag der Österreichischen akademie der Wissenschaften (Österreichische akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonder­publikation). Dom. raimondo Domenig, Abiti e Costumi – Kleider und Trachten: Itinerario storico attraverso l’abbigliamento della Valcanale, malborghetto: Edi­zione Comune di malborghetto-valbruna, 2004. mak. 1988 marija makarovič, Narodna nošnja Gorenjsko-Rateče: Priručnik za rekon­strukciju noše, Zagreb: Kulturno prosvjetni sabor hrvatske, 1988. mak. 1991 marija makarovič, Zilja, ilustrirala jana Dolenc, ljubljana: Zveza kul­turnih organizacij Slovenije – Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1991 (Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 5). SEl Slovenski etnološki leksikon, ur. angelos baš idr., ljubljana: mladinska knjiga, 2004. 4.4 Slovnični podatki d dajalnik del -l deležnik na -l dol. določilo dv dvojina ed ednina i imenovalnik m mestnik m/m samostalnik moškega spola, moški spol manjš. manjšalnica mn množina nam namenilnik nav. navadno o orodnik povdk. povedkovnik prim primernik prisl. prislov, prislovni r rodilnik s srednji spol vel velelnik ž/ž samostalnik ženskega spola, ženski spol t tožilnik 1 1. oseba 2 2. oseba 3 3. oseba 5 znaki in simboli . uvaja narečno iztočnico oklepa oblikovni razdelek . stoji med ponazarjalnimi primeri . uvaja besednozvezni razdelek . v besednozveznem razdelku stoji med posameznimi besed­ nimi zvezami . uvaja dokumentarni razdelek . uvaja komentar . uvaja vodilke . v seznamih uvaja kazalke k podpomenkam in frazemom |xxx| zamejevalni del razlage ‘xxx’ pomen + v slovarskem delu je enaka iztočnica – v slovarskem delu ni ustrezne iztočnice ~ iztočnici se pomensko ne prekrivata . ničta končnica . glej 1, 2 ... pomen 1, 2 ... 1, 2 ... . v pomenu 1, 2 ... slOvar OblačilNeGaiZraZJa/ diZiONariO dellessicO dell’abbiGliaMeNtO dizionario del leSSico dell’abbigliamento introduzione 0 il dizionario riporta i risultati della ricerca sul lessico sloveno dialettale riguardante l’abbi­gliamento in val Canale. la ricerca ha avuto inizio nel 2003 quando, nell’ambito dello stage organizzato dal Centro culturale sloveno Stella alpina val Canale (SKS Planika), un gruppo di ricercatori di diversi centri di ricerca16 ha cominciato ad analizzare l’abbigliamento tradizionale della val Canale e ad allestirne una mostra – Gli abiti dei nostri nonni e delle nostre nonne (mal­borghetto, 2003).17 la mostra e stata organizzata su proposta della signora maria moschitz che ha inoltre contribuito la maggior parte dei capi d’abbigliamento.. per tutto il tempo della ricerca e stata anche l’informante principale. nel luglio 2006 la collezione dell’abbigliamento ampliata e stata presentata a Tarvisio.18 Dagli inizi fino al luglio 2006 hanno partecipato nella nostra ricerca e nell’allestimento della mostra anche Elisabetta Sima e maria moschitz di Camporosso, rosalia Zelloth, Stefania Wedam, natalina Degli Uomini e Tecla Wedam di valbruna, lucia mischkot di Ugovizza e Giuseppina Prescheren di malborghetto.. le donne del luogo hanno ceduto tem­poraneamente i capi d’abbigliamento ed altri oggetti d’esposizione, hanno collaborato come informanti e ci hanno aiutato nel tradurre i nomi di singoli oggetti nelle lingue della val Canale. Grazie a loro abbiamo potuto realizzare i nostri progetti. all’inizio delle nostre attivita lessicografiche abbiamo registrato nomi di abiti e delle loro parti. in questo modo si e creato un elenco di espressioni prevalentemente sostantivali, accompagnato da materiale audio19 e fotografico, che abbiamo usato nella preparazione di schede informative qua­drilingui (in dialetto sloveno locale, in sloveno standard, italiano, tedesco e friulano) per la mostra. Da allora l’elenco di base e cresciuto – fino allo stato attuale.. durante gli stage successivi e con le ricerche sul campo individuali (conversazioni guidate sugli abiti, sulla loro produzione, sul modo di vestirsi nel passato ed oggi) i ricercatori hanno ampliato, completato il materiale lessicale. la struttura del presente dizionario ancora oggi riflette il legame diretto tra il lessico registrato e la realta, il materiale conservato.. cosi p.es. il lessico dell’abbigliamento femminile (i capi d’abbigliamento e le loro parti) e molto piu ricco rispetto a quello dell’abbigliamento maschile. in val Canale, come anche nella Gailtal e a rateče (makarovič 1991: 54), tra gli oggetti con­ 6 lubiana(dipartimento– Facolt .. di filosofia dell’Universit .. di lubiana(dipartimentodi linguist ica comparata e generale Nataša komac, adesso assistente alla Facolt.. di scienze sociali; dipartimento di slovenistica – vera smole; dipartimento di slavistica – Matej šekli); centro di ricerche scientifiche dell’academia slovena delle scienze e delle arti (istituto per la lingua slovena Fran ramovš) – karmen kenda-Jež, vera smole; cen­tro di ricerche scientifiche di capodistria (istituto per gli studi linguistici) – karin Marc bratina; la stu­dentessa post-laurea in dialettologia e lettrice della lingua slovena a bratislava, slovacchia, saša Poklač;i laureandi Peter Jurgec (adesso ricercatore presso l’Universit.. di tromso, Norvegia) e andrejka Žejn (adesso collaboratrice al progetto Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten a Graz,austria) e la studentessa della Facolt.. di scienze della formazione tanja šturm.  la mostra e stata inaugurata il 5 luglio 2003, nell’autunno dello stesso anno e stata allestita a san Pietro alNatisone,dal28.febbraioal30.aprile2004hainvecefattopartedellamostraIl filo magico: il costume popolare degli Sloveni da Trieste alla Val Canale a Tarvisio. 8 Si tratta della mostra Shranli smo jih v bančah all’incontro La nostra terra diversa – Naša drugačna zemlja, dedicato alla lingua e alla cultura slovena. attualmente la mostra si trova nei locali del centro Planika siti presso la stazione ferroviaria di boscoverde presso tarvisio.  all’inizio e stato trascritto soltanto il materiale audio ottenuto dalle registrazioni delle conversazioni con Maria Moschitz, percio non e accompagnato da indicazioni sulla loro fonte (informante). servati predominano abiti femminili. Gli abiti piu antichi – nella maggior parte provengono da Camporosso e valbruna (una ricerca piu dettagliata sul lessico dell’abbigliamento di Ugovizza e prevista per gli anni successivi) – appartenevano alla generazione nata nella meta dell’ottocento. Si tratta prevalentemente di abiti da festa.. le informanti spiegano che gli uomini nella prima meta del novecento avevano un abito da festa – per il matrimonio, per le feste piu importanti e per i fu­nerali, i bambini avevano invece un abito della domenica (che veniva indossato anche per le feste piu importanti) e un abito da indossare la domenica pomeriggio. la varieta di vestiti conservati e la ricchezza del rispettivo lessico – dalle parti di costumi tradizionali fino a cappellini di moda – parlano della divisone tra l’attaccamento alla tradizione20 e la disponibilita alle novita (certa­mente conseguenza di continui contatti tra varie culture in questa zona), tra l’artigianato tradi­zionale e le conoscenze apprese ai corsi di taglio e cucito, tra il mondo rurale e quello urbano. Si e conservata anche una parte del lessico concernente la coltivazione del lino e la produzione della lana.. val Canale apparteneva infatti alle zone piu importanti per la coltivazione del lino e per l’allevamento di ovini (cfr. SEl: 277.. GDZS 1970: 390) nel territorio etnico sloveno. Per ora non si sono ancora riscontrati i resti del lessico riguardante la tessitura, benché questo artigianato fosse ancora vivo – secondo le testimonianze – nella meta del novecento (Domenig 2004: 23). 1 materiale. il dizionario si basa su circa 1400 segmenti audio ottenuti da 16 ore di registrazio­ni delle conversazioni guidate con informanti Maria Moschitz (n. 1956, stage di ricerca 2003, 2004, 2006, ricerca sul campo 25 mar. 2004, 08 Sett. 2007, 22 Sett. 2007), Elisabetta Sima (stage di ricerca 2003, ricerca sul campo 25 mar. 2004), Stefania Wedam (ricerca sul campo 25 mar. 2004), Tecla Wedam (stage di ricerca 2003) e Maria Moschitz (n. 1934, ricerca sul campo 22 Sett. 2007).21 i segmenti audio comprendono tutte le manifestazioni delle parole incluse nel dizionario, con un eventuale contesto. Compaiono nel lemmario (568 lemmi) anche le parole che piu spesso si trovano nel contesto del lessico di base (cfr. advent, cmiken, pogreb). 2 voce. ogni voce (paragrafo) e divisa in quattro sezioni: s. lemmatica, s. morfologica, s. seman­tico-esemplificativa e s. documentaria. alcune voci includono anche commenti (cfr. dendelj) e rimandi (cfr. jakna, janka, jopa). le sezioni sono graficamente contrassegnate (cfr. Segni e simboli). il dizionario e di carattere trilingue,22 con traduzioni in sloveno standard, in italiano e tedesco. ne fanno parte anche elenchi bilingui (sloveno standard – sloveno dialettale, tedesco – sloveno dialettale, italiano – sloveno dialettale) che permettono la ricerca di lemmi e dei loro traducenti in tutte le lingue menzionate. 2.1 Sezione lemmatica comprende il lemma con le cd. varianti lessicali secondarie e la qualifica grammaticale. il lemma e doppio – si distinguono la variante standard e la variante dialettale. Siccome il dizionario si e formato in base alle trascrizioni di testi registrati (si tratta quasi di un dizionario di concordanze), sono incluse nelle voci soltanto quelle forme di singoli lemmi che si possono riscontrare nel corpus delle registrazioni. Dato che non tutte le voci contengono lemmi dialettali, la qualifica grammaticale e attribuita sempre alla variante standard. la struttura della sezione lemmatica (cfr. SP 2001: 213–214) – (1) sostantivo (m, ž, s).. (2) aggettivo (senza la qua­lifica grammaticale.. la parte del discorso e evidente grazie alle due forme lessicali secondarie /forme di flessione/ – bel -a -o).. (3) verbo (dov., nedov., dov. in nedov.).. (4) avverbio (prisl.).. (5) com­plemento predicativo (povdk.). la variante standard consente in parte di stabilire le caratteristiche grammaticali della parola – con l’accentazione e con le cd. forme lessicali secondarie nel caso 20 Nel passatoval canale faceva parte di un territoriouniforme – tra l’altro anche grazie al dialetto comune (quellodellaGailtal),doveilcostumetradizionalesieconservatoperunperiodoassailungo.MarijaMa­karovič (1991: 137) p.es. afferma che la Gailtal ovvero alcuni paesi della Gailtal, accanto a rateče nella carniolasuperioreoccidentale,[...]sianounodeipochiterritoridoveilcostumetradizionale(soprattutto quello delle donne piu anziane) si e conservato in modo continuo fino ad oggi. 2 ringraziamo ringraziamo le informanti per la loro disponibilit .. e per la loro pazien za durante il vaglio minuzioso di singole parole e dei loro significati. Gi.. oggi ci rendiamo conto della preziosit.. delle loro testimonianze, che col tempo – ne siamo sicuri – crescera. 22 il cd­ il dizionario purtroppo non comprende traduzioni friulane, che sono previste per la versione in cd­rOM. slOvar OblačilNeGa iZraZJa / diZiONariO del lessicO dell’ abbiGliaMeNtO delle parti del discorso variabili.23 Se il materiale non proviene dal corpus di base, la sua fonte e indicata a destra del lemma dialettale (l’indicazione della localita – ž, ov, U, cfr. 4.1.. l’indicazio­ne dell’informante – cfr. 4.2). la decisione per lemmi nella forma standardizzata (variante standard) non si basa esclusiva­mente su ragioni di carattere technico – la possibilita di disporre lemmi in ordine alfabetico, di mettere in relazione voci diverse e di rendere piu facile la ricerca nel lemmario.. tale decisione ci ha permesso infatti di associare parole di parlate diverse che rappresentano solo diverse rea­lizzazioni fonetiche dello stesso lemma (cfr. facolet). in questo modo il lessico (e il dizionario) diventa piu accessibile agli utenti non dialettali. 2.1.1 Variante standard del lemma. nella standardizzazione di lemmi si e tenuto conto (ai fini della loro comparabilita con il materiale dialettale carniziano, soprattutto quello della Gailtal) dei risultati della lessicografia dialettale legata alla concezione del Thesaurus carniziano (liSvK 1980: 123.. Thesaurus 1982: 33–34.. Weiss 1998: 19). ogni parola dialettale e standardizzata seguendo le regole della fonetica storica che valgono per lo sloveno standard.. nel caso delle parole che hanno i loro equivalenti etimologici nello sloveno standard, abbiamo tenuto conto anche delle loro forme grafiche, presenti nelle opere lessicografiche di base della lingua standard slovena (Pleteršnik, SSKj, SP). le formazioni con il suffisso -ič24 da parole di base krempelj -na, šolen -lna sono standardizzate secondo il modello delle formazioni (soprattutto con il suffisso -ec) dello sloveno standard: se-condo il modello di suffissati krempelj, krempeljc, krempeljček ovvero šolenc, šolenček si hanno forme del tipo mandeljc, ed anche monteljč, foltenč.25 2.1.2 Particolarita delle caratteristiche lessicali 2.1.2.1 le indicazioni del genere grammaticale (m, ž) del sostantivo valgono in modo sicuro solo per il singolare. i sostantivi di genere neutro sono diventati maschili o femminili (cfr. logar 1973: 43.. 1996: 128.. Kenda-jež 2005: 102). l’accordo di genere, nel caso delle forme sostanti­vali al plurale, e molto complesso e instabile.. sono evidenti pero due tendenze principali: (1) nel caso di piu persone di genere femminile normalmente non c’e accordo di ge­nere fra soggetto (ž mn) e predicato (forme verbali finite, m mn): t..t g'w.nt sa m..l. má.t.re, đ.r sa đaji.l. (forma standardizzata: tot gvant so imeli matere, kadar so dojili) (2) i sostantivi di genere maschile sono spesso femminili al plurale: t..te sa .'se ži.đaste facal..te (forma standardizzata: tote so vse židaste facolete) tu.kale sa gwá.nte (tukajle so gvante) t..te kn..fe sa ma.. 'b.l di.wane.. št..faste kn..fe : kn..f. sa tu.đ št..fast. (tote knofe so malo bolj delane.. štofaste knofe : knofi so tudi štofasti) Questi cambiamenti causano trasformazioni, fusioni di diversi paradigmi flessionali, cfr. il geni­tivo plurale: -ov : -.: ka.js. kn..fu : ka.js knu.f (kajsi knofov : kajsi knof).. lo strumentale plura­le: -i : -ami: ž.nu.r., ž.nu.ram. (z žnuri : z žnurami), z ro.ž., z ro.žm. (z roži : z rožmi). 2.1.2.2 Siccome il dialetto non conosce sostantivi di genere neutro, la qualifica grammaticale s indica sempre complemento predicativo. 2.2 Sezione morfologica. la sezione morfologica (fra parentesi angolari) comprende tutte le forme flessionali di una parola (con le varianti fonetiche) che si trovano nel materiale registrato.. sono accompagnate da indicazioni sulla loro fonte (nella stessa misura come lemmi dialettali). 2 cfr. thesaurus 1982a: 7–8. 2 secondo il materiale del thesaurus carniziano (thesaurus 1982–) la produttivit.. del suffisso -ič e una delle caratteristiche del dialetto della Gailtal, soprattutto delle parlate in val canale. 2 tale pratica e presente anche nel thesaurus (cfr. p.es. voci firteljc, farfeljči, frakeljč). 2.3 Sezione semantico-esemplificativa 2.3.1 Definizioni. nella redazione delle definizioni del significato slovene si e tenuto conto del­le definizioni e del materiale nello Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKj), nello Sloven-ski etnološki leksikon (SEl) e nelle pubblicazioni etnologiche riguardanti la Gailtal e rateče (makarovič 1988, 1991). la letteratura usata per la scelta di traducenti italiani e tedeschi op­portuni si trova nella bibliografia. la definizione della parola dialettale e composta (a) della va­riante standard del lemma (con un’eventuale spiegazione del significato delimitativa) o (b) della spiegazione del significato completa, quando il lemma non e conosciuto nella lingua standard. i diminutivi sono normalmente definiti in modo indiretto (panteljč). Quando solo una parlata della val Canale conferma il significato della parola, quest’ultimo viene sempre preceduto dal­l’indicazione della localita (janka, lastriš). 2.3.2 Materiale esemplificativo. ogni definizione del significato e seguita da materiale esempli­ficativo. le citazioni si trovano nella trascrizione (fonetica) nazionale slovena e sono accompa­gnate da indicazioni sulla loro fonte (nella stessa misura come lemmi dialettali). normalmente abbiamo citato soltanto quelle parti delle registrazioni che dimostrano contesto semantico e sin­tattico tipico del lemma. Spesso pero il materiale testuale, registrato durante l’analisi dell’abbi­gliamento, e senza contesto (p.es. frasi del tipo To je avba – Questa e una cuffia). in alcune voci le citazioni sono accompagnate da spiegazioni del significato di parole/locuzioni da parte del­l’informante.. tali descrizioni di fenomeni della realta extralinguistica (legata all’abbigliamento) non sono contrassegnate graficamente. 2.3.3 Sezione sintattica. in alcune voci si discutono anche locuzioni ed espressioni idiomatiche. in tal caso la voce e composta anche di una sezione sintattica che include la variante standard della locuzione/espressione idiomatica, la definizione del significato e il materiale esemplificativo. 2.4 Sezione documentaria contiene dati sulla presenza di ogni vocabolo nel dizionario di Pleteršnik, il dizionario integrale della lingua slovena pubblicato alla fine dell’ottocento (Plet.), nel dizionario della lingua slovena standard pubblicato nella seconda meta del novecento (SSKj) e nel Thesaurus (1982–), il tesoro della lingua slovena popolare in Carinzia. il materiale delle pubblicazioni etnologiche riguardanti la Gailtal, rateče (makarovič 1988, 1991) e val Cana­le (Domenig 2004) rende completo il quadro documentario. abbiamo preso in considerazione parole del glossario nel libro di Domenig, soltanto se accompagnate da qualificatori di stile (dt: parlata tedesca di malborghetto . nem. nar... ds: sloveno dialettale . sln. nar... dsC: parlata slovena di Camporosso . Ž; dsU: parlata slovena di Ugovizza . U, Domenig 2004: 159). 2.5 Commenti rappresentano informazioni enciclopediche piu interessanti che non fanno parte della spiegazione del significato (dendelj). 2.6 Rimandi alla fine della voce indicano sinonimi diatopici e diastratici, varianti fonetiche e altre formazioni del lemma trattato nella voce (ajnpintdekelj, bajbca, co urezati, lastriš). 3 Qualificatori. il numero e la tipologia di qualificatori e soltanto temporanea – per la quantita limitata del materiale. il plurilinguismo complesso della val Canale, l’intrecciarsi di varie lingue in questa zona, i prestiti linguistici di origine diversa non permettono talvolta – soprattutto nel caso di hapax legomena e di parole, la frequenza delle quali non e del tutto stabilita – di attribuire una parola ad una lingua precisa o alla sua varieta. in alcuni casi il parlante puo scegliere una parola anche casualmente dal suo repertorio plurilingue. 3.1 Qualificatori di stile nadn. sovradialettale šol. scolastico, scuola le informanti hanno spesso usato elementi linguistici sovradialettali nelle conversazioni. Questi fanno parte della realta linguistica in val Canale. la varieta standard dello sloveno si poteva apprendere tra l’altro anche tramite corsi di taglio e cucito (e corsi culinari), organizzati dalle suore slovene (Komac 2002: 36). la nostra informante Elisabetta Sima aveva frequentato corsi slOvar OblačilNeGa iZraZJa / diZiONariO del lessicO dell’ abbiGliaMeNtO di questo tipo da quando aveva 6 anni. le suore hanno – secondo la sua testimonianza – usato lessico sloveno e quello italiano. il lessico sloveno che quasi di sicuro proviene da suddetti corsi, e contrassegnato da qualificatore šol. 3.2. Qualificatori di frequenza enkr. hapax legomenon nov. moderno Come hapax legomena abbiamo segnalato parole sentite e registrate durante le conversazioni, anche se le informanti normalmente non le usano per designare certi fenomeni (oggetti) della realta extralinguistica, legata all’abbigliamento (fišponpantelj, krona). 3.3. Qualificatore di carattere emotivo iron. ironico, ironicamente 3.4. Qualificatori della sezione documentaria etn. etnologia, etnografia nar. dialettale nem. tedesco nižje pog. colloquiale basso obl. abbigliamento obrt. artigianato pog. colloquiale sln. sloveno star. antiquato zastar. arcaico 4 Sigle e abbreviazioni 4.1 Indicazioni delle localita Ž Žabnice/Camporosso U Ukve/Ugovizza Ov ovčja vas/valbruna 4.2 Indicazioni delle informanti maria moschitz (1956), Camporosso (tra il 1992 e il 2006 residente a valbruna) eS Elisabetta Sima (1927), Camporosso mm maria moschitz (1934), Camporosso SW Stefania Wedam (1937), Ugovizza (residente a valbruna) tW Tecla Wedam (1924), valbruna l’indicazione dell’informante che non e vissuta per tutto il tempo nella stessa localita, e seguita prima dall’indicazione del luogo nativo e poi da quella del luogo del domicilio (p.es. U(Ov)). 4.3 Abbreviazioni delle fonti nella sezione documentaria Plet. maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2 (a–o, P–Ž), ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894–1895. SSKj Slovar slovenskega knjižnega jezika, ljubljana: SaZU – DZS, 1970–1991. Thes. Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): A-bis B-, 2 (1987): C–dn.. 3 (1992): do–F.. 4 (1994): G–H.. 5 (2007): I–Ka, Wien: verlag der Österreichischen akademie der Wissenschaften (Österreichische akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Dom. raimondo Domenig, Abiti e Costumi – Kleider und Trachten: Itinerario sto­rico attraverso l’abbigliamento della Valcanale, malborghetto: Edizione Co­mune di malborghetto-valbruna, 2004. mak. 1988 marija makarovič, Narodna nošnja Gorenjsko-Rateče: Priručnik za rekon­strukciju noše, Zagreb: Kulturno prosvjetni sabor hrvatske, 1988. mak. 1991 marija makarovič, Zilja, illustrato da jana Dolenc, ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije – Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1991 (Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 5). SEl Slovenski etnološki leksikon, ed. angelos baš et al., ljubljana: mladinska knjiga, 2004. 4.4 Qualifica grammaticale d dativo del -l participio passato in -l dol. complemento dv duale ed singolare i nominativo m locativo m/m sostantivo maschile, genere maschile manjš. diminutivo mn plurale nam supino nav. normalmente o strumentale povdk. complemento predicativo prim comparativo prisl. avverbio, avverbiale r genitivo s neutro vel imperativo ž/ž sostantivo femminile, genere femminile t accusativo 1 1a persona 2 2a persona 3 3a persona 5 Segni e simboli . introduce il lemma dialettale contrassegna la sezione morfologica . delimita citazioni esemplificative . introduce la sezione sintattica . nella sezione sintattica delimita singoli sintagmi, locuzioni . introduce la sezione documentaria . introduce il commento . introduce rimandi . introduce rimandi a significati accessori, a espressioni idiomatiche |xxx| spiegazione del significato delimitativa ‘xxx’ significato + lemma corrispondente e compreso nel dizionario – lemma corrispondente non e compreso nel dizionario ~ lemmi non coincidono semanticamente . desinenza zero . vedi 1, 2 ... significato 1, 2 ... 1, 2 ... . nel significato 1, 2 ... literatUra / bibliografia Debenjak 2003 = Doris, božidar in/e Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar: elek­tronska izdaja na plošči CD-ROM, 2., prenovljena izdaja / edizione aggiornata, ljubljana: DZS, 2003. Elektronski vir / versione in CD-rom.] Debenjak 2003a = Doris, božidar in/e Primož Debenjak, Veliki slovensko-nemški slovar: elek­tronska izdaja na plošči CD-ROM, 2., prenovljena izdaja / edizione aggiornata, ljubljana: DZS, 2003. Elektronski vir / versione in CD-rom.] Domenig 2004 = raimondo Domenig, Abiti e Costumi – Kleider und Trachten: Itinerario stori­co attraverso l’abbigliamento della Valcanale, malborghetto: Edizione Comune di malbor­ghetto-valbruna, 2004. Duden 2006 = Duden – Deutsches Universalwörterbuch Office-Bibliothek für Win/Mac OS X/Li­nux, 6., prenovljena in razširjena izdaja / edizione aggiornata ed ampliata, mannheim: biblio­graphisches institut & F. a. brockhaus aG, 2006. Elektronski vir / versione in CD-rom.] GDZS 1970 = Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog 1 – Agrarno gospodarstvo, ljubljana: SaZU, inštitut za zgodovino – DZS, 1970. Karničar 1990 = ludwig Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/ Obirsko, Wien: verlag der Österreichischen akademie der Wissenschaften (Philosophisch­historische Klasse, Sitzungsberichte, 551. band), 1990. Kenda-jež 2005 = Karmen Kenda-jež, Fonološki opis govora ovčje vasi = Descrizione fonolo­gica della parlata di valbruna, Ovčja vas in njena slovenska govorica = Valbruna e la sua parlata slovena, Ukve: SKS Planika Kanalska dolina – ljubljana: inštitut za slovenski jezik Frana ramovša – Založba ZrC, ZrC SaZU, 2005. Komac 2002 = nataša Komac, Na meji med jeziki in kulturami: Širjenje slovenskega jezika v Ka­nalski dolini, Kanalska dolina: Slovenski raziskovalni inštitut – Slovensko kulturno središče Planika – ljubljana: inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. Koschier 1966 = Franz Koschier, Die rosentaler Tracht im Spiegel der slowenischen mundart, Carinthia 1, št./n. 156/1–4, 1966, str./pp. 140–146. logar 1973 = Tine logar, Slovenska koroška narečja v avstriji, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 9, 1973, str./pp. 29–44. logar 1996 = Tine logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur./ed. Karmen Ken­da-jež, ljubljana: ZrC SaZU – inštitut za slovenski jezik Frana ramovša, 1996. liSvK = Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzli­ches und Allgemeines, ur./ed. Stanislaus hafner – Erich Prunč, Graz: institut für Slawistik der Universität Graz, 1980 (Slowenistische Forschungsberichte 1). makarovič 1991 = marija makarovič, Zilja, ilustrirala / illustrato da jana Dolenc, ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije – Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1991 (Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 5). makarovič 1992 = marija makarovič, Die slowenische Volkstracht in Wort und Bild: Das Gail­tal, ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije – Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1992. rebmann 1989 = Gerhard rebmann, Bekleidungs-Wörterbuch (Deutsch-Englisch-Französisch-Italienisch), berlin: Schiele & Schön, 1989. SP 2001 = Slovenski pravopis, ur./ed. jože Toporišič, ljubljana: Založba ZrC – ZrC SaZU, 2001. Šlenc 2001 = Veliki italijansko-slovenski slovar, ljubljana: DZS, 2001. Šlenc 2006 = Veliki slovensko-italijanski slovar, ljubljana: DZS, 2006. Thesaurus 1982– = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): A- bis B-, 2 (1987): C–dn.. 3 (1992): do–F.. 4 (1994): G–H.. 5 (2007): I–Ka, Wien: verlag der Öster­reichischen akademie der Wissenschaften (Österreichische akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1982a = Schlüssel zum »Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten«, ur./ed. Stanislaus hafner – Erich Prunč, Wien: verlag der Österreichischen akademie der Wis­senschaften, 1982 (Österreichische akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek (A–H), ljubljana: ZrC SaZU, 1998 (Slovarji). Zingarelli 1999 = Lo Zingarelli: Vocabolario della lingua italiana, ur./ed. miro Dogliotti – luigi rosello, bologna: Zanichelli, 1999. Slovar / dizionario / WörterbUch a b advent in advént -a m . ađ'bent, ađb..nt advent – Avvento – Advent: za ađ'vent sa nasí.l. t..pu faca'lat] . +, Thes. + ajnfoh -. -. . á.jnfox, a.jnfox <> navaden, preprost – semplice – einfach: kú.f.r je pa bi.. nawa.d., á.jnfox . á.jnfox či.kl’a . t..ta ni. fu.trana, je 'ki a.jnfox nepodložena – non foderata – nicht gefüttert . –, Thes. anfohten . . navaden ajnpintdekelj -na m . ajn'pint...k. ž-mm <> krstna odejica – copertina da battesimo – Taufdecke: za k.rst sa đja.l. ajn'pintđ..k. . –, Thes. –, mak. ajnpindek.lčku (1991: 105) . . krstna odejica (odejica), portin­fant antha -e ž . á.ntxa brisača – asciugamano – Hand­tuch: ta nawa.đna á.ntxa . p.rte.ne á.ntše] . ští.kana á.ntxa . á.ntxa z. monogra.m.m . –, Thes. – (hanteh), Dom. nem. nar. ho:n­tuach (170) . . brisnica arančast -a -o . ara.nč.st, .ra.nč.st oranžen |rdečkasto rumen| – di colore arancione |giallo rossiccio| – oran­gen |rotgelb| . –, Thes. – avba -e ž . a..ba 1 glavi tesno prilegajoča se kapa – cuffia |co­pricapo aderente al capo| – Haube |Kappe/ Kopfbedeckung, die eng am Kopf anliegt|: t..pwa a..ba za pazí.m. . a..ba u š'p.k 2 avba |pokrivalo ljudske noše| – cuffia |co­pricapo del costume tradizionale| – Haube |zur Tracht passende Kopfbedeckung|: fa.jn a..be, č.rne . pa zwá.te zá.đe . Plet. 1, SSKj 1 ‘glavi se prilegajoče žensko pokri­valo’ 2 etn. ‘žensko pokrivalo gorenjske ljud­ske noše z okroglim oglavjem in bogato ve­zenino na čelu’, Thes. –, Dom. U auba (162) . . havba, 2 . kapa avbica -e ž . a..bca, a..fca 1 ka­pica – cuffietta – kleine Kappe: na mi.kna a..bca . a..bca ta ma.wa . a..bca za tr..če 2 manjšalnica od avba 2 – dim. di avba 2 ‘cuffia’ – Dem. zu avba 2 ‘haube’ . Plet. – , SSKj ~, Thes. – . . havbica ažur -a m . ažu.r ažur – orlo a giorno – Ajourstickerei: t..ta á.ntxa] je 'ki má.. đi.w.na.()žu.r . Plet. –, SSKj obrt., Thes. – bajbca -e ž . ba.jbca in ba.jfca Ž-es <> babica |del zapenca|– occhiello – Öse |beim Haftel|: ma.nđ.c . pa ba.jfca . –, Thes. – (baba, babica, bajbika) . . vajbca banka -e ž . ba..ka skrinja za shranjevanje obleke – cassapanca |per ve­stiti| – Truhe zur Aufbewahrung der Klei­dung: ba..ka je b'wa cí.wa fa.jn nama.wana . Plet. –, SSKj –, Thes. +, mak. ~ (1991: 114) . . kufer barba -e ž . ba.rba barva – colore – Far-be: rú.sa ba.rba ž-mm . al sa pa t..l. đbi. ba.rb. .. sa mu.rl. ta 'p.rb ta bi.wa pré.st. . pa pó.le ta č.rna . pa pó.le đbi. u'k.p . pa je pri.šwa tu.đ. sí.wa 'w.n U(Ov)-sw . –, Thes. – barbati -am nedov. . barvati – colorare – färben: sma ba.rbal. z ar..xav. bi.j. ...] .. ma. 'to je pri.šwa rú.sa ba.rba 'w.n ž-mm . –, Thes. – bata -e ž . vata – ovatta – Watte: t..ta.()đ..jca sa đja.l. ba.ta no.t.r . Plet. – , SSKj pog., Thes. – bek zatepsti bek -tepem dov. . proč vreči – buttare via – wegwer­fen: na bi.m, tu. j.x je b..k zat..pu . .či.sa b..k zat..pl. . –, Thes. – . dejati bek, za­tepsti beksljati -am nedov. . ...ksl’at., b..ksl’at <1ed b..ksl’.m, 3ed v..ksl’a Ž-es, del -l m ed b..ksl’u, ž ed b..ksl’.wa> 1 menjati |dati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste| – cambiare |mettere una cosa al posto di un’altra dello stesso tipo| – wechseln |etw. durch etw. anderes derselben Art ersetzen|: ba..be v..ksl’a Ž-es 2 preoblačiti |oblačiti v drugo oblačilo| – cambiare vestito – um­ziehen |die Kleidung wechseln|: . pa ni. bwo trí.ba b..ksl’at 'j.x 'w.sčas . –, Thes. bekslati 1 bel -a -o . bi.. bel – bianco – weiß: bi.. sr..šče . ta bi.wa plu.zna . +, Thes. + blačilec . oblačilec blágo -a m . bú.go blago |tkani­na| – stoffa |tessuto| – Stoff |Gewebe|: đ..b.r bú.go . bú.go za mađró.cne . Plet. blag. ~, SSKj +, Thes. +, Dom. nem. nar. Sto:f (169), Tuach ‘panno, panno di lana’ (170) . . štof blek bléka m . b'lak, b'läk ž-mm zaplata – pezza, toppa – Flic­ken: s. b'läk đi. go.r ž-mm . –, Thes. +, mak. + (1991: 136) blekič -a m . ble.k.č ž-mm <> manjšalnica od blek – dim. di blek ‘pezza, toppa’ – Dem. zu blek ‘Flicken’: ja., ku n ble.k.č, . ta.k cví.k. ž-mm . –, Thes. – bleščeti se -i se (3. os.) nedov. . bleščati se – splendere, lucci­care – glitzern: je se x'k. bl.šč..w. 'kak.r .. 'kak.r ti.ste facal..te . Plet. bl.ščáti, bl.ščiti, SSKj bleščáti (se), Thes. – . . glic­rati (se) bluznica -e ž . blu.z.ca Ž-es <> bluzica – blusa, camicetta – Bluse . –, Thes. – . . pluznica bontšonar -ja m . bo.ntš..nar izvezen stenski prt – pan­nello da muro in tessuto (ricamato) – be­sticktes Tuch um die Wand zu schonen: bo.ntš..nar] sa đja.l. na mi.r, na stí.na .. t..le je p. swow..n’.m našri.bano . ta sta.ra č..k.n’a je .'se to. fa.jn zr..z.wa tá.če kó.šče, .'se cu. p.rší.w.wa . pa pó.le tá.če bo.ntš..n.rje nare.đwa . –, Thes. – bovd -a m . guba – piega – Falte: sa nare.đl. đwa. tri. b...đa sp..đa, . pa zg..ra j b'w. pó.le bal šró.ko U(Ov)-sw . –, Thes. – . . folten brisnica -e ž . brisača – asciugamano – Handtuch: bri.s.ce sa tu.đ m..le špí.ce spó.đa U(Ov)-sw . –, Thes. – . . antha brokat -a m . b.oka.t, b.uka.t Ž-es šol. brokat – broccato – Bro­kat . Plet. –, SSKj +, Thes. – buntrč -a m . bu.nt.rč bobek |krogličast vzorec belih bombažnih pletenih dokolenk za tradicio­nalno nošo| – (piccola) pallina, figura di calzettoni di cotone lavorati ai ferri, che fanno parte del costume tradizionale – Stoff­kügelchen |rundes Anhängsel der weißen baumwollenen Trachtenkniestrumpfen| . –, Thes. –, mak. čvopč., popac. (1991: 18, 38), pucki (1988: 58, 71), SEl nogavice z bobki (366) burtah -a m . bú.rtax, bú.rt.x U(Ov)-sw 1 predpasnik – grembiule – Schürze: na zna.m đ..wat. z bú.rtaxam . . ži.đast bú.rtax . l..đrast bú.rtax U(Ov)-sw . .sa.čem gwá.nt. ...] je 'bi. bú..tax cu. . pa faca'lat ž-es . šu.star je 'mo. bú..tax ...] . tí.šl’ar je 'mo. bú..tax ž-es . 'đ.r sa xru.šče š'l. p'let al pa p.rst đađa.jat ...] al pa 'đ.r sa jx kapá.l. ...] sa đ'ra pó.le đja.l n s'tar bú.rtax aku.l. U(Ov)-sw 2 delovna halja – camice da lavoro – Arbeitskittel: mu.j si.n g're . štá.wa, ma. ti.st bú..tax z .aka.wam. ž-es 3 šolska halja – divisa da scuola – Schuluniform: sa m..l. ...] bú.rtaše č.rne . pa tu.kale . kra.g.č bi.. aku.l. . –, Thes. 1, mak. 1 (1988, 1991), Dom. U burt.x, nem. nar. Schirzn, Khlaidarschirzn (169) c cegan -a -o . nabran |drobno naguban| – a pieghe, pieghettato |arricciato| – gefaltet |fein gefaltet|: ci.g.na či.kl’a . fi.rgo.nče sa ci.gane . nabrá.nu b.r ci.ganu . –, Thes. – . . nabran, nagrban cegati -am nedov. ci.gat. . <1ed ci.gam> nabi­rati |delati gube| – pieghettare |arricciare| – gefalten |Falten machen|: ta. št..f, 'jes ga x'k.le ci.gam ma.., x'k.le ga paté.gn. u'k.p . –, Thes. – cir -a m . ci.r okras – ornamento, decorazione – Schmuck: tu. je za ci.r . –, Thes. + cmiken -kna -o . pre­majhen – troppo piccolo – zu klein: pó.le ka.l je b'wo ma.l c'miknu, s mu.ru ma...().n sp.sti.t. ž-mm . –, Thes. cemajhen co prišivan co -a -o . prišit – cucito – angenäht: 'tot ko.šč je cu. p.rší.wan . –, Thes. – . . dol prišivan co prišivati co -am dov. . prišiti – cucire (insieme) – annähen – nähen, schneidern: špí.c.ne sa cu. p.rší.wal. . –, Thes. – . . dol prišivati co prištepati co -am dov. . sešiti s šivalnim strojem – cu­cire (insieme) a macchina, aggiuntare – mit der Nähmaschine nähen . –, Thes. – . . prištepati co urezati co urežem dov. . ureza­ti – tagliare – zuschneiden: ta p.ru sa cu..()r..zal., pó.le sa nah..ftal., pó.le s mu.ru p.rmí.rt. ž-mm . –, Thes. – . . ure­zati co zavezati co -vežem dov. . cu. zavé.zat. <1ed cu. zavé.ž.., cu. zavé.z.. (?), del -l m mn cu. zavé.zal.> zavezati |narediti vozel| – legare |annodare| – zusammenbinden |zu einem Knoten schlingen|: sa cu. zavé.zal. . –, Thes. – . . zavezati cokelšu -. m . čevelj z lesenim podplatom – scarpa con suole in legno – Schuh mit Holzsohle: pozi.m. sa m..l. 'tote 'cok.šu. ...], ne c..kle, či..l’e, sp..đa j b'w. les..no . pa zg..ra sa m..l. pó.le l..đ.r U(Ov)-sw . –, Thes. coklač cokla -e ž . c..kwa ž-mm cokla – zoccolo – Holzschuh: na c..kwa je me pá.đwa . sa m..l. 'ki c..kle, 'ni b'lo či..l’u ž-mm .. pa tu.đ. za 'j.t. . t..n, na 'ki . štá.wa .. za'to k c..kle sa sami. nare.đl. . u štá.l. bi.m, đa sa nasi.l. c..kle, ja., u štá.l. . . pa ti.sta je š'wa . ve.s tu.đ. s cu.kl. . je šu. s cu.kl. .. s ta šta.l.m. cu.kl. Ž-es . c..kl. sa b'le pó.le za pal..te, pa ti.ste .či.sma 'v.č m..l., pó. smo m..l. 'ki šk.rp..ce U(Ov)-sw . c..kle sa b'le] z l.sa. sp..đa . pa 'w.n ...] st..sane, 'na .. . pa pó.le sa m..le .. ma.. p..te nare.đl. .. . pa pó.le sa m..l. l..đ.r či.s ž-mm . +, Thes. +, mak. + (1988: 89, 1991: 67, 93), Dom. U cókle, nem. nar. Zokhl (169) colet . facolet cota -e ž . cunja – strac­ cio – Stofflappen, Stofffetzen, Fetzen: sa mé.l. 'ki c..te .. maga.ri j b'wa ka.ka rjú.xa, stá.ra st.rgana .. s ti.st. sa pó.le nare.đl. planí.ce .. za ž..ne U(Ov)-sw . Plet. +, SSKj nar., Thes. + . . cunja 1, fecen 1 cozek -zka -o . có.z.k <> preozek – troppo stretto – zu eng: có.z.k kr..g. . –, Thes. – cunja -e ž . 1 cunja – straccio – Stofflappen, Stofffetzen, Fetzen: m..rš pa tu. pabrí.sat. s ti.sta ta sta.ra cú.n’a ž-mm . cú.n’e . pa xa..g.rl. 2 nav. mn. obujek – pezza da piedi – Fußlappe: mó.štwa sa m..l. . stá.r.x ca.jt.x nam..stu s..kne cú.n’e . Plet. 1, SSKj 1 nar., Thes. 1 . 1 . cota, fecen 2 . fecen, šufecen cvikelj -na m . cví.k. Ž-es, ž-mm <> všitek – pin­ce, ripresa – Abnäher: ma.š no.t.r zaší.wan ta.k cví.k. no.tre ž-mm . cví.k. je t.., đ. đi.š no.t.r r..čma .. ja., ku n ble.k.č, . ta.k cví.k. ž-mm . –, Thes. – cvirnast -a -o . cví.rnast <ž imn cví.rnaste> bombažen – di cotone – Baumwoll-: cví.rnast p.rt.č . cví.rnaste štú..fe/s..kne . –, Thes. ~ . . od niti (nit), pavelnast cviteh -? m . cvi.t.x U(Ov)-sw <> svitek |pripra­va za prenašanje bremen na glavi| – coron­cina, copricapo a nido usato per portare le ceste sulla testa – Tragring |der ringförmi­ge Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etw. tragen zu können|: cvi.t.x . pa ..rbas U(Ov)-sw . –, Thes. –, mak. + (1991: 15) . . cvitrah cvitrah -a m . cví.trax, cví.tr.x <> svitek |pri­prava za prenašanje bremen na glavi| – co­roncina, copricapo a nido usato per portare le ceste sulla testa – Tragring |der ringför­mige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etw. tragen zu können| . –, Thes. – . . cviteh č čabata -e ž . doma narejena copata – pantofola fat­ta in casa – hausgemachter Hausschuh: sa čabá.te ší.wale ž-es . –, Thes. – čafeder -dra m . obrabljen, ponošen čevelj – scarpa vecchia, usata – abgetragener Schuh: . đe.n je .'se t..te č.f..đre .zé.wa pa j.x je b..k zat..pwa . –, Thes. –, mak. rmn čerflov (1991: 16) četnica . ketnica čevelj -vlja m . čevelj – scarpa – Schuh: ta li.pš. či..l’e ž-mm . gro.b či..l’e ž-mm . b.s..če/ní.šče/ta ni.šče či..l’e . špí.kaste či..l’e . či..l’e sma m..l. ...] 'ki za . nađi.. Ž-es . Plet. čr.v.l, SSKj +, Thes. črevelj, mak. črevelj (1991), Dom. U čj.ul, nisče č.ulje, čiulje z pant.lni, nem. nar. Schuah (168) čevljar -ja m . č..l’a.r <> nadn. čevljar – calzo­laio – Schuster: ..ča ađ m..jga stá.rga ..č. je 'bi. č..l’a.r . Plet. čr.vljar, SSKj +, Thes. črevljar . . šostar čevljič -a m . či...č čeveljček – scarpetta – Schühchen: . 'mik. či...č . Plet. čr.v.lc, SSKj čeveljc, Thes. – čiklja . kiklja čita . kita čopič -a m . čó.p.č čopek |po­vezan šop niti za okras| – ciuffo, ciocca |mazzetto di fili per decorazione| – Bündel |zusammengebundene Fäden als Schmuck|: p.r špí.c.n.x spó.đa kaka 'bart sa b'l. čó.pče . Plet. čopič ~, SSKj ~, Thes. –, mak. ~ (1991: 18), Dom. U čiufe, nem. nar. Tschopf (168) črn -a -o . č.r. črn – nero – schwarz: č.rno . pa rú.so . sa m..l. č.rne gwá.nte . ta č..ne bú..tax, ta bi.wa plu.zna ž-es . ta č.rne facal..te] sa m..l. 'b.ĺ za pag'räb . +, Thes. + črnel -a -o . rdeč – rosso – rot: mó.ja strí.na j š'wa k ađv..ntu 'w.sčas.()ti.st. facal..tam …] ta č.rn. pa ta č.rni.l. . Plet. 2 črn.ł, črmn.ł (črnjel), SSKj –, Thes. črnjel, mak. črnieu (1991: 49) d daljnjava -e ž . đ..lnawa ž-mm dolžina – lunghezza – Länge: al xó.č.š . p.rt.č al pa 'kej narđi.t., 'm.rš đ..lnawa zmí.rt., 'kak je đ..x ž-mm . –, Thes. + dan dnu m . đe.n dan – giorno – Tag . za vsak dan vsakdanji – quotidiano – für den Alltag: faca'lat] za sa.k đe.n . za dan dneven |ki se nosi podne­vi| – da giorno |che viene indossato durante il giorno| – während des Tages zu tragen: sr..jšče j bi.. 'ki za đe.n . +, Thes. + debel -éla -o . đ'bo. ž-mm <ž ied đb..wa, ta đb..wa, imn ta đb..le, tmn đb..le, s ied đb..w.> debel – grosso – dick: ađ..ja je b'wa ma.. 'b.l đb..wa . +, Thes. + dečla -e ž . dekle – ragazza – Mädchen: ta l..đ.k đ..čle sa pa m..l. ro.žnasta a..ba . +, Thes. + dejati bek dem bek dov. . <1ed đi.m b..k, del -l ž mn đja.le b..k> proč vreči – buttare via – wegwerfen: ž..ne sa .'se đja.le b..k . –, Thes. – . bek zatepsti, zatepsti dejati gor dem gor dov. . <1ed đi.m go.r, del -l m mn đja.l. go.r, ž ed đja. go.r> nadeti si – vestirsi – anziehen: đi.m go.r na đru.ga či.kl’a] . 'jes .kl.. ni.s. đja. go.r bú.rtax . đ.r sa se žaní.l., sa đja.le go.r t..te rakaví.ce . –, Thes. + dekelč -a m . đ..k.č prtiček – centrino – Tischtuch: sa m..l. na mí.r. tu.đ. đ..k.če U(Ov)-sw . . 'xekl’.n đ..k.č Ž-es . đ..k.č za na wá.mpa U(Ov)-sw . –, Thes. – . . salveta delan -a -o . (z ročnim delom) okrašen – decorato (a mano) – (in Hand­arbeit) verziert: đi.wane maš..tne . t..tla rjú.xa, t..ta je đi.w.na . t..te kn..fe sa ma.. 'b.l di.wane, ni.sa nawa.đne . Plet. ~ (d.lati), SSKj ~ (délati), Thes. – dendelj -na m . di.nđ. dirndl, ku­pljeno žensko oblačilo, izdelano po vzoru vzhodnoalpske nemške noše – abito da don­na, confezionato secondo il modello del co­stume tradizionale alpino (delle parti occi­dentali della Germania) – Dirndl, gekauftes Kleid nach den Muster der deutschen Tracht in der Ostalpen: za ž..g. ma.ja sk'ra .s.. di.nd.ne . đi.nđ. je .. sp..đa je plu.z.ca, pó.le je zw.rxa mi.đ.r . pa či.kl’a . pa bú.rtax . Plet. –, SSKj dírndl, Thes. –, mak. ‘kmečka obleka’ (1991: 34, 45), SEl dirndl (90) . Tako oblačilo ženske nosijo ob istih priložnostih kot bolj tradicionalno nošo. navadno so jih kupovali v avstrijskem beljaku. / Questo tipo di abito veniva indossato dalle donne per le stesse occasioni come il costume tradizio­nale del luogo. normalmente veniva comprato a villach (beljak). / Dirndl werden aus gleichen anlässen wie die traditionelle Tracht getragen. normalerweise werden sie in villach in Österrei­ch gekauft. . . dendeljkostim dendeljkostim -a m . đi.nđ.kusti.m Ž-es dirndl, kupljeno žensko oblačilo, izdelano po vzoru vzhodnoalpske nemške noše – abito da donna, confezionato secondo il modello del costume tradizionale alpino (delle parti occidentali della Germa­nia) – Dirndl, gekauftes Kleid nach den Mu­ster der deutschen Tracht in der Ostalpen: bú..tax za đi.nd.kusti.m Ž-es . –, Thes. – . . dendelj dol pasti dol padem dov. . <3ed 'đo. pá.đe, del -l s ed 'đo. pá.đw.> s prisl. dol. pasti |biti tak, da se lepo prilega| – cadere bene, calzare fazon bene – fallen |schön anliegend|: je fa.jn 'đo. pá.đw. . –, Thes. ~ . . dolta pasti dol prišivan dol -a -o . prišit – cucito – angenäht . –, Thes. – dol prišivati dol -am dov. . 'đo. p.rší.wat. prišiti – cucire (insieme) – annähen: sp..đa .. sa] či.kl’a nax..ftal. . pa pó.le sa 'đo. p.rší.wal. . –, Thes. – dol prištepan dol -a -o . prišit s šivalnim strojem – cucito a macchi­na, aggiuntato – mit der Nähmaschine an­genäht . –, Thes. – dol stati dol stojim nedov. . prilegati se – cadere bene, calzare bene – anliegen: je fa.jn 'đo. stá.w. ...] ni. x'k. 'w.n št.rl..w. . –, Thes. – dolg -a -o . d..x, đ...x Ž-es, ž-mm dolg – lungo – lang: đ..ga či.kl’a Ž-es . gwa.nt.c je 'bi. ma.. 'b.ĺ d..x, đa je pakri.. tu.đ. srá.jcl. . ta đo..je pelari.ne . đ..je ga.te U(Ov)-sw . +, Thes. + dolta pasti dolta padem dov. . s prisl. dol. pasti |biti tak, da se lepo prilega| – cadere bene, calzare bene – fallen |schön anliegend| . – . . dol pasti dolta spustiti dolta -im dov. . 'đo.ta sp.sti.t. podaljšati |narediti kaj (bolj) dol­go| – allungare |fare piu lungo| – verlängern |etw. lang/länger machen|: sa 'đo.ta spu.stl., đa je b'lo 'b.l d...go ž-es . –, Thes. – . . dolta šlogati dolta šlogati dolta -am dov. in nedov. . podaljšati |narediti kaj (bolj) dolgo| – allungare |fare piu lungo| – verlän­gern |etw. lang/länger machen|: má.ma je m. je 'đo.ta šl..gawa ...] za'to k je b'w. krá.tko . –, Thes. – . . dolta spustiti domač -a -o . ki je domače izdelave – fatto in casa – hausge­macht: ta dama.č. št..f . ta đamá.ča 'n.t ž-es . ta đama.če rjú.še . Plet. ~, SSKj +, Thes. + . . kupljen dopelt -. -. . đó.p.t <> dvojen – doppio – dop­pelt: đó.p.t ši.rn’.wa ž-mm . –, Thes. topelt . . dopeltov, topelt dopeltov -a -o . <ž Tmn đó.p.towe Ov-tw> dvojen – doppio – doppelt: đó.p.towe či.kl’e Ov-tw . –, Thes. – . . dopelt, topelt drukar -ja m . đ.ú.ka. Ž-es pritiskač – bottone a pressio­ne, bottone automatico – Druckknopf . –, Thes. – držati -im nedov. . . držati vodo biti nepremočljiv – essere impermea­bile – wasserdicht sein: ti.st pwá.š.č] je pó.le đ..ržu tu.đ. w..đa, ni. š'w. sku.s ž-mm . +, Thes. + durhsihtik -. -. . đu.rx'sixtik <> prozoren – trasparente, diafano – durchsichtig . –, Thes. – e ering -a m . e.ri.g <> poročni prstan – fede, anello di matrimonio – Ehering . –, Thes. + f facolet -éta m . faca'lat, U ca'lat in ca'l.t U(Ov)-sw ruta – fazzoletto da capo – Kopftuch: s'tar/ t..pu/p'wo./ru.s/ži.đast/..nast faca'lat . p.rt.n ca'l.t U(Ov)-sw . ta č.rne/ta ..naste/ta nawa.dne/ži.đaste facal..te . faca'lat za sve.t gu.đ/za sa.k đe.n/za nađi../za ađv..nt . faca'lat z. ró.žm., ž.i.đe . –, Thes. –, Dom. sln. nar. gida žida?], cal.t (164), clet, facnet.l (170), nem. nar. Tiachl, Kho:pftiachl (164), Tiachl, Ko:pftuach (170) . v prvi polovici 20. stoletja je k ženski pražnji obleki domačink spadala pod brado zavezana ruta. / nella prima meta del novecento il fazzoletto annodato sotto il mento faceva parte dell’abito da festa femmi­nile indossato da donne del luogo. / in der ersten hälfte des 20. jahrhunderts gehörte zur Festk­leidung der Einheimischen auch das unter dem Kinn gebundene Kopftuch. facoletič -a m . facali.t.č, facal..t.č <> okra­sni robček – fazzoletto da tasca elegante – Einstecktuch: u ž..kč. sa m..l. facali.t.č . –, Thes. – fajn -. -. . fa.jn boljši, izbran – migliore, speciale, elegante – besser, ausgewählt: za . cí.rku sa m..l. 'w.sč.s ta fa.jn g'want . ta fa.jn či..l’e . fa.jn št..f ž-es . –, Thes. + fazon -a m . fazo.n ž-mm <> fazona |ovratniški del moškega oblačila| – colletto |dell’abito maschile| –Kragenteil bei einer Männerklei­dung: 'w.n ađri.zan fazo.n ž-mm . Plet. –, SSKj fazóna, Thes. ~ . . frson fecen -cna m . f..c. 1 cunja – straccio – Fetzen: kwađra.t.ste f..cne] 2 obujek – pezza da piedi – Fußlap­pe . –, Thes. –, mak. 2 tmn fecne (1991: 35, 40) . . cunja, 1 . cota, 2 . šufecen feder -dra m . pero |pri pticah| – penna |degli uccelli| – Feder |Gefieder der Vögel|: f..đre a. ku.r ...], p'ro. ta 'm.xče, sa đja.l. no.t.r . –, Thes. +, Dom. nem. nar. Fe: da (161) . . muna fidranje -a m . fi.đran’e U(Ov)-sw, fi.dran’e, fi.đ..n’e Ž-es koruzno ličkanje – paglia di granoturco – Maisstroh: madró.cne s fi.đran’.m . fi.đran’e ...], ti.zga sa pó.le 'p.č dvi. tri. bá.rte na l..ta đja.l. na so.nce . pa pašpri.cali z wadó. .. . pa đa j se pašu.šw. . pa 'po sa.()b.rní.l., . pa đa je 'bi. su.x, 'po sa đja.l s'pet u swa.m.ca 'not.r U(Ov)-sw . –, Thes. – firgonk -a m . fi.rgo..k, fi..go..k Ž-es zavesa – tenda, tendina – Vorhang: ští.kan fi.rgo..k] . –, Thes. firhank firtelj -na m . četrt, četrtina – quarto – Viertel: tri. fi.rt.ne . –, Thes. + firtkati -am dov. . končati – rifinire, confeziona­re – anfertigen: tu.ka sa zače.l. . pa ni.sa fí.rtkal. .. sa ki t..le naré.đl. . pa tu.kale je še za narđí.t. . 'no, . pa pó.le s mu.ru še.()na 'bart p.rmí.rt. . pa pó.le đ. je fí.rtkawa šwi.l’a], pa sa .'se paší.wal. . pa naré.đl. ž-mm . –, Thes. – fišpaler -ja m . ribja kost |opornica| – stecche di balena – Fischgrät |Versteifung| . –, Thes. – . . fišpaner, fišponpantelj, špica1 2 fišpaner -ja m . ribja kost |opornica| – stec­che di balena – Fischgrät |Versteifung|: 'fišpa.n.rj. t.. sa t..t. ani., t..t., kor ma.ja . mi.đrax no.tr. Ž-mm . –, Thes. – . . fišpaler, fišponpantelj, špica1 2 fišponpantelj -na m . enkr. ribja kost |opornica| – stecche di bale­na – Fischgrät |Versteifung|: znó.tra sa bl.. p.rší.wane fi.špompá.nt.ne . –, Thes. – . . fišpaler, fišpaner, špica1 2 flašter -tra m . fwá.št.r kos (česa) – pezzo – Stück: . št..fast fwá.št.r . –, Thes. – . . kraj foliš -. -. . lažen, ponarejen – falso, falsato – falsch, verfälscht . –, Thes. – folštih -a m . fo.lšti.x <> ploščati vbod – punto piatto – Plattstich, Flachstich . –, Thes. – folten -tna m . fó.lt. guba – piega – Falte: či.kl’a] 'ki z nam fó.ltnam . či.kl’a na fó.ltne . –, Thes. + . . bovd foltenč -a m . fo.lt.č gubica – dim. di fOlten ‘piega’ – Fält­chen: ja.kna .. t..ta ja fa.jn đi.wana, 'eko, tu.kale sa fo.lt.če . –, Thes. – . . foltič foltenšos -a m . fo.lt.š..s <> nabrano krilo – gonna a pieghe – Faltenrock: fo.lt.š..s je na či.kl’a, ka ma. p..kno fó.ltnu . –, Thes. – foltič -a m . fó.lt.č (?) <> gubica – dim. di fOlten ‘piega’ – Fältchen: mi.k. fó.lt.č . –, Thes. – . . foltenč foter -tra m . fu.t.r pod­loga – fodera – Kleiderfutter: ma. fu.t.r sp..đa . –, Thes. + . podlaka, unterca, un­terfoter fotran -a -o . fu.tran <ž ied fu.trana, fu.tr.na, s ied fu.trano> podložen – foderato – ge­füttert: fu.tran la.jb.č] . ja.kna tu.đ. je fu.trana . –, Thes. – . . podfotran fronza -e ž . ov, U resa – frangia – Franse . –, Thes. +, mak. (1991) . fronzen fronzen -zna m . ž fró.nz. resa – frangia – Franse: faca'lat s fro.nzn. . –, Thes. – . . fronza frson -a m . f..so.n ž-es <> fazona |ovratniški del moškega oblačila| – colletto |dell’abito maschile| –Kragenteil bei einer Männerklei­dung . –, Thes. – . . fazon frtrogati -am nedov. . f.rtró.gat. <1ed f.rtró.gam> prenašati – sopportare – ver­tragen (können) : pe'ro bú.rtax .. bú.rtax na mo.r. 'jes f.rtró.gat., na vi.m, zako.j . –, Thes. – g gače gač ž mn. . ž, ov ga.če moške spodnje hlače – mutande da uomo – Herren­ haftelj unterhose: mó.štva sa m..l. ga.če . ..naste ga.če . đ..je bí.le ga.če . ta 'w.xče ga.če . Plet. + (g.ča), SSKj –, Thes. –, Dom. sln. nar. hvaš., nem. nar. Untaho:sn, Gateho:sn (171) . . gate gate gat ž mn. . U ga.te moške spodnje hlače – mutande da uomo – Herren­unterhose: đ..je ga.te U(Ov)-sw . Plet. +, SSKj nižje pog., Thes. –, Dom. U gate, sln. nar. hvaš., nem. nar. Untaho:sn, Gateho:sn (171) . . gače glicrati in glicrati se -am (se) nedov. . <3ed (se) glí.cra, del -l s ed glí.craw.> bleščati se – splendere, luccicare – glitzern: t..t. faca'lat] má.. glí.cra . –, Thes. – . bleščeti se glih -. -. . enak – uguale – gleich: 'to je nag.rban ta gli.x št..f . Plet. +, SSKj –, Thes. + glot -a m . glo.t ž-mm <> klot – tela per foderare – Kloth . –, Thes. – god -a m . gu.đ . sveti god s'vet gu.đ večji cerkveni praznik |žegnanje, božič, sveto rešnje telo, sv. Jožef| – gior­no festivo, festa liturgica |sagra, Natale, Corpus Domini, San Giuseppe| – größerer kirchlicher Feiertag |Kirchtag, Weihnach­ten, Fronleichnam, St. Josef|: bi.naxt. je tu.đ. s'vet gu.đ . g'want] za ta blí.če s'vet gu.đe ž-es . Plet. +, SSKj ~, Thes. pl ‘Fei­ertag’, mak. + (1991: 36, 115, 121) gojzar -ja m . gojzar – scarpone da montagna – Berg­schuh: g..jz.rje sa nasí.l., k sa š'li ši. fo.rat . za . nađi.. sa ble n..ve 'hojz..je Ž-es . Plet. –, SSKj +, Thes. gojsarar goren -rna m . gó.r. suka­nec za vezenje – filato cucirino – Garn zum Sticken: sa m..l. gó.r. za ští.kat. U(Ov)-sw . –, Thes. gorn, Dom. nem. nar. Go:rn ‘filo’ (161) . . nit gorenji -a -o . ta gari.n’. <> zgornji – sopr(a)-, superiore – ober-: ta gari.n’. ko.s ađ đi.nđ.na . Plet. +, SSKj zastar., Thes. + gorta šlogati gorta -am nedov. . gó.rta šl..gat. <3ed gó.rta šl..ga> skrajšati |narediti kaj (bolj) kratko| – accorciare |fare piu corto| – kürzen |etw. kürzer machen| . –, Thes. – grif grífa m . g'r.f ročaj – manico, maniglia – Griff: .mar..wa j m..wa g'r.f . Plet. –, SSKj –, Thes. + grob -. -. . gro.b grob |ki ni dokončno izdelan, obde­ lan| – ruvido |non ben rifinito, confeziona­to| – grob |ungenau hergestellt, bearbeitet|: či..l’e] sa ma.. b.l gro.b . ta g.o.b 'n.t ž­es . +, Thes. + grolica -e ž . koral­da, kroglica |del nakita| – perlina – Hals­kettenperle: p..rte] maga.r sa bl.. ...] s ta.č.m. gro.lci napra..l’ane al pa t'ku .. . pa ti.stu sa pó.le 'gor naší.wal. ž-mm . Plet. +, SSKj –, Thes. + . . koralda guma -e ž . gu.ma ž-es 1 guma – gomma – Gummi 2 elastika – ela­stico – Gummiband: u pa.s. sa đja.l gu.ma nó.t.. ž-es . Plet. 1 gumi, SSKj 1, Thes. – . . gumi, lastriš gumi -ja m . ž gu.mi elastika – elastico – Gummiband: gu.mi sa đa.l. aku.l. . Plet. ~, SSKj ~, Thes. ~ . . guma 2, lastriš gumljast -a -o . gumi­jast – di gomma – aus Gummi: sa đja.l. gú.ml’aste pá.nt.ne . Plet. gúmast, SSKj gúmast, Thes. – . . gumnast gumnast -a -o . gú.mnast Ž-mm <> gumijast – di gomma – aus Gummi: gú.mnast pá.nt. Ž­mm . Plet. gúmast, SSKj gúmast, Thes. – . . gumljast gvant gvánta m . g'want, g'w.nt ob­leka – abito, vestito – Bekleidung: tu.kale sa gwá.nte . g'want ađ m..je sta.re má.t.re . pađ gwá.nt.m je m..a t..ta spu.đn’a či.kl’a . t..t g'want sa đ..w.l. p'ro..().Ža.b.cax . ..nast g'want . ó.xcitn. g'want Ž-es . ta fa.jn g'want za nađi.. . g'want za .sa.k de.n . cel gvant enodelna obleka – vestito di un solo pezzo – einteilige Kleidung: ci.. g'want ž-es . Plet. –, SSKj nižje pog., Thes. +, mak. + (1991), Dom. U gu.nt, nem. nar. Gwo:nt, manjš. Gwantl (162) . . klad, obleka gvantec -tca m . gwa.nt.c manjšalnica od gvant – dim. di gvant ‘abito, vestito’ – Dem. zu gvant ‘bekleidung’: má.ma za blika nu.č je m. 'w.sč.s kú.pwa .. . gwa.nt.c . pa n..be či..l’e . gwa.nt.c je 'bi. ma.. 'b.l d..x, đa je pakri.. tu.đ. srá.jcl. . –, Thes. + . . kladič h haftelj -na m . xá.ft. zapenec – chiusura a gancetto – Haftel (beim Kleid) . –, Thes. haftel hafteljč -a m . manjšalnica od haftelj – dim. di haftelj ‘chiusura a gancetto’ – Dem. zu haftelj ‘haftel’ . –, Thes. – hakeljč -a m . xa.k.č kaveljček – piccolo gancio – kleiner Haken: xa.k.če . pa đrú.k.rje . –, Thes. +, mak. tmn ak.lče (1991: 40) hangrli -lna m . xa..g.rl. ku­hinjska krpa – strofinaccio da cucina – Geschirrtuch: xa..g.rl. j 'bi. ta su.š. . s xa..g.rnam sma pabrí.sal. . –, Thes. – . . kširfecen havba -e ž . xa..ba Ž-es 1 glavi tesno prilegajoča se kapa – cuffia |coprica­po aderente al capo| – Haube |Kappe/Kopf­bedeckung, die eng am Kopf anliegt| 2 avba |pokrivalo ljudske noše| – cuffia |coprica­po del costume tradizionale| – Haube |zur Tracht passende Kopfbedeckung|: č..na xa..ba Ž-es . Plet. –, SSKj nar., Thes. 2, Dom. nem. nar. haubn (162) . . avba, 2 . kapa havbica -e ž . xa..bca Ž-es <> 1 kapica – cuf­fietta – kleine Kappe: k..stna xa..bca Ž-es 2 manjšalnica od havba 2 – dim. di havba 2 ‘cuf­fia’ – Dem. zu havba 2 ‘haube’ . –, Thes. – . . avbica hekljan -a -o . xe.kl’an, 'xekl’.n Ž-es <ž imn xe.kl’ane, s ied xe.kl’ano> kvačkan – lavo­rato all’uncinetto – gehäkelt: ci.. xe.kl’an . pa ađ ní.t. nare.đ . –, Thes. – hekljati -am nedov. . xe.kl’at. <1ed xe.kl’.m U(Ov)-sw, 3mn xe.kl’aja, del -l m ed xe.kl’u U(Ov)-sw, m mn xe.kl’.l., xe.kl’al. U(Ov)-sw, ž ed xe.kl’.wa, mn 'xekl’ale Ž-es> kvačkati – lavorare all’uncinetto – häkeln: t..le sa xe.kl’.l. đ..ma . –, Thes. – helter1 -? m . x..lt.r <> obešalnik – attacca­panni – Kleiderbügel: đi.m go.r na x..lt.r g'want . pó.le ga.()bi.s. u kó.st. . –, Thes. – . . klajderhelter helter2 -? m . x..lt.r <> nedrček – reggiseno – Büstenhalter . –, Thes. –, Dom. nem. nar. Pu:snho:lta (160) . . unterlajbelj henkar -ja m . x...ka. Ž-es <> zankica za obešanje – gancio per appendere (gancio appendiabiti) – Aufhänger an der Kleidung . –, Thes. –, mak. ‘ogrinjalka’ (1991: 91) hin -. -. povdk. . uničen, poškodovan od rabe – rovinato dall’uso – ausgeleiert: ta sta.re či..l’e] pó.le, ku sa b'le že maga.r xi.n .. p.rst prí.đ. ži. 'w.n glé.đu U(Ov)-sw . –, Thes. + hlače hlač ž mn. . xwá.če hlače – pantaloni – Hose: sa xwá.če sp..blí.kl. ž-es . č.rne xwá.če U(Ov)-sw . d...je xwá.če ž-mm . .á.saste xwá.če ž-es . spodnje hlače 1 dolge spodnje hlače – mutandoni, mutande lunghe – lan­ge Unterhose 2 hlačke – mutande da don­na – Damenunterhose: ž..jnske] spu.đn’e xwá.če . +, Thes. +, mak. + (1991), Dom. U huače, nem. nar. ho:sn, spodnje hlače 1 Un­taho:sn (163) hlačnica -e ž . xwa.č.ca ž-mm hlačnica – calzone |ognuna delle due parti dei calzoni che ricoprono le gambe| – Hosenröhre: j. pa b'wa 'ki na xwa.č.ca b.k ž-mm . +, Thes. + i irhast -a -o . irhast |iz irhovine|, ž-mm platnen?] – di (pelle di) ca­moscio, ž-mm di lino?] – rauchledern, ž­mm linnen?]: ti.ste xwá.če] s p.rta sa m..l. pri.đ, ti.ste sa b'le pa jí.rxaste ž-mm . Plet. ‘rauchledern’, SSKj +, Thes. ‘rauchledern’, Mak. ž imn jirhaste (1991: 59) . . prten? j jakna -e ž . ja.kna jakna |žensko vrhnje oblačilo| – giacca |capo dell’abbigliamento femminile| – Damen-Jacke: 'ki ja.kna ma.m . ja.kna . pa či.kl’a . fu.trana ja.kna . Plet. –, SSKj +, Thes. +, Dom. nem. nar. jakhn ‘giacca’ (163) . . janka 1, jopa 2 jaknica -e ž . ja.k.ca <> manjšalnica od jakna – dim. di jakna ‘giacca’ – Dem. zu jakna ‘Da­men-jacke’: či.kl’a . pa ja.k.ca ...], 'to je tu. gwa.nt.c . –, Thes. – jama -e ž . já.ma luknja – buco – Loch: na vi.m, zako.j ma đ..k.č] já.ma . sri.đ. . Plet. +, SSKj ~, Thes. +, mak. ‘sušilnica za lan’, ‘odprtina za glavo’ (1991: 7, 103) jamica -e ž . já.mca <> luknjica – buchino – kleines Loch . Plet. +, SSKj ~, Thes. +, Mak. tmn jamice (1991: 17) klad janka -e ž . ov ja..ka, U já..ka U(Ov)-sw <> 1 ov jakna |žensko vrhnje oblačilo| – giacca |capo dell’abbigliamento femminile| – Da­men-Jacke 2 U suknjič – giacca, giacchetta – Sakko: č.rna já..ka, č.rne xwá.če, bi.. sr..jšče U(Ov)-sw . Plet. ~, SSKj 2 zastar., Thes. 2, mak. ~ (večinoma ‘krilo ali cela ženska obleka’, 1991), Dom. U janká ‘giac­ca’ (163) . . jakna, jopa 2 jerbas -a m . j.rbas, j.rb.s jer­bas – cesta – runder, aus Ruten geflochte­ner Korb, der auf dem Kopf getragen wird: u sv..ta .. prađ b'lika načjo., sa m..l. ž..ne j.rbas na gwá.b. . +, Thes. – jopa -e ž . j..pa U(Ov)-sw 1 ž suknjič – giac­ca, giacchetta – Sakko: mó.štwa ma.ja pa j..pa ...], na ja.kna 2 Ov jakna |žensko vrhnje oblačilo| – giacca |capo dell’abbigliamento femminile| – Damen-Jacke 3 jopica – giac­chetta a maglia – Strickjacke: štrí.kal. sa ...] j..pe U(Ov)-sw . Plet. 3, SSKj ~, Thes. 1, mak. ~ (‘šlabanka’?) (1991: 88), Dom. U jópa ‘con significato di maglia.. giacca semplice di loden’ (163, 167) . 1, 2 . janka, jopič, 3 . jopica jopica -e ž . j..pca jopica – giacchetta a maglia – Strickjacke: j..pce sa štrí.kal. . +, Thes. ~ . . jopa 3 jopič -a m . jó.p.č Ž-es <> suknjič – giacca, giacchetta – Sakko: č... jó.p.č ž-es . +, Thes. + . . janka 2, jopa 1 K kalošna -e ž . 1 (visok) delovni čevelj – scarpa da lavoro (alta) – (hoher) Arbeitsschuh: kaló.šne sa tá.če bli.če . pa b.s..če či..l’e 2 galoša – caloscia – Galosche 3 obrabljen, ponošen čevelj – scarpa vecchia, usata – abgetra­gener Schuh: p.r 'nas sa pa r..kl. kaló.šne .. ti.ste či..l’e, kor sa b'l. sk'ra za b..k zat..pst. . –, Thes. 3 kaloš . 3 . čafeder kamašna -e ž . gamaša – ghetta – Gamasche: kamá.šne sa đja.l. či.z g..jz.rje . sa š'li sni.g ša..fl’.t al pa . pwaní.na .. pa đ.rbe pa .. pa s..nu s.a.nam. al pa z w..w.m .. sa nu.cal. kamá.šne U(Ov)-sw . Plet. +, SSKj –, Thes. –, Dom. U kamášne, nem. nar. Kha­maschn (161) kapa -e ž . 1 kapa – berretto, cuffia – Kappe 2 pokrivalo ljudske noše – copricapo del costume tradizionale – zur Tracht passende Kopfbedeckung . +, Thes. +, Dom. U kapa, nem. nar. Kophn ‘cap­puccio’ (163), mizn o Kapl (166) ‘berretto’ . . avba, havba kapucen -cna m . kapú.c. ž-mm <> kapuca – cappuccio – Kapuze . –, Thes. kapucna, Dom. U kapuc.n, nem. nar. Khapuzn ‘cappuc­cio, copricapo femminile’ (162) kasteljč -a m . ka.st.č U(Ov)-sw stebriček |prvina pri kvačkanju| – punto alto – Kästchen |Element beim Ha­cken| . –, Thes. – ketnica -e ž . č..t.ca, či.t.ca 1 verižica |manjšalnica od ketna| – catenina |dim. di ketna ‘catena’| – Kett­chen |Dem. zu ketna ‘Kette’|: ú.ra š či.t.ca 2 verižica |okrasni predmet za okrog vratu| – catenina |sottile catena che si porta come ornamento al collo| – Halskette: k..t.rca je mu.rwa 'w.sč.s n..k. đá.t. .. pri.đ je đá.wa zwá.ta č..t.ca, p.r k.rst. . Plet. 1 k.tinica, SSKj –, Dom. nem. nar. Khetn (164) kiklja -e ž . či.kl’a 1 krilo – gonna – Rock: sa nu.cal. či.kl’e . ..nasta št.á.jf.sta či.kl’a Ž-es . či.kl’e ta šru.če . đ..ga či.kl’a Ž-es . nabrá.na či.kl’a Ž-mm . či.kl’a na fó.ltne . ta spodnja kiklja spodnje krilo – sottoveste – Unterrock: na ži.đasta ta spu.đn’a či.kl’a 2 otroška srajčica – camicia da bambino – Kinderhemdchen . Plet. k.kla ‘Weiber­rock’, SSKj 1 kíkla, mak. + (1991), Dom. U čiklja, nem. nar. rokh (167), Khitl ‘casacca, gonnella’ (164) . . 1 . unterkikelj kikljica -e ž . či.k.ca Ž-es, Ž-mm krilce, manjšalnica od kiklja – gon­nellina, dim. di kiklja ‘gonna’ – Dem. zu ki­klja ‘rock’: či.k.ca iz fo.ltn. Ž-mm . Plet. –, SSKj kíklica, mak. ‘otroško scela krojeno oblačilo’ (1991: 103), rateška kiklca ‘krilo z modrcem iz vzorčastega bombažnega blaga’ (1988: 60, 93) kita -e ž . čí.ta kita |lasje| – trec­cia |capelli| – Zopf |Haare|: sa nare.đl. čí.te . + klad -a m . klá.đ, kla.đ U(Ov)-sw <> oble­ka – abito, vestito – Kleidung: klá.đ . pa bú.rt.x U(Ov)-sw . . kla.đ je 'bi. za nađ..l’a, . pa pó.le za ci.wa nađ..l’a je 'bi. an đrú.j. U(Ov)-sw . –, Dom. nem. nar. Khla:dl ‘in dialetto tedesco capo femminile’ (164) . . gvant, obleka kladič -a m . klá.đ.č 1 oblekica – dim. di klad ‘abito, vesti­to’ – Dem. zu klad ‘bekleidung’: pali.t. klá.đ.č ž-mm 2 enodelno otroško oblačilo – abito da bambino, vestitino – Kinderkleidung . – . . gvantec klajderhelter -ja m . klá.jđ.rx..lt.r <> obešalnik – attaccapanni – Kleiderbügel . – . . helter1 klapniti -em dov. . <3ed kla.pne, 3mn kla.pneja> klopniti |slišno udariti ob tla| – battere per terra facendo rumore – klappern: či..l’e kla.pneja . – klobučič -a m . kw..bč.č, kwobú.č.č ž-es <> klobuček – cappellino – Hütchen: 'jes z đase.tm. li.t. s. ži. m..wa m..j kwobú.č.č ž-es . bi.. kw..bč.č . – klobuk -a m . kw..b.k klobuk – cappello – Hut: ma.ma je pa .á.đa kw..b.k nasi.wa ž-es . stá:re kwabú:če . +, mak. kvob.k (1991: 68, 96), Dom. U kuob.k, nem. nar. huat (163) klopotati -am nedov. . <3mn kl.pta.ja> klopo­tati |slišno udarjati ob tla| – battere per ter­ra facendo rumore – klappern: či..l’e, đ.r đi.waja ramu.š, kl.pta.ja . + kneštrimf -? m . kni.št'ri.f <> dokolenka – calzettone – Kniestrumpf . – knof knófa m . k'naf 1 gumb – bottone – Knopf: t..ta já.kna] ma ka.js. kn..fu/ka.js knu.f . tu.ka sa m..l. đwa. tri. kn..fa U(Ov)-sw . kn..f. pađuli.čan. ž-es . kn..f. sa tu.đ št..fast. 2 vozel – nodo – Knoten: zab..ž.š . pa narđi.š k'naf . sa k'naf p.í.đi na.e.đl. Ž-es . Plet. 1, SSKj 1 nižje pog., Dom. 1 nem. nar. Khnopf (164) knofič -a m . kno.f.č gumbek – bottoncino – Knöpfchen: mi.kne kno.fče . –, mak. knof.č (1991: 38) knopfloh -a m . k'nopfl..x gumbnica – occhiello, bottoniera – Knopf­loch . – . . knopflohar knopflohar -ja m . gumbnica – occhiello, botto­niera – Knopfloch . – . . knopfloh kocen -cna m . kó.c. volnena odeja – coperta – Wolldecke: kó.c. je pa ci.. ađ ..ne . – . . odeja kola -e ž . kú.wa ž-mm vreteno |del kolovrata| – fuso, rocchetto |parte dell’arcolaio| – Spindel |beim Spinn­rad|: s. pó.le napr..j gó.nu t..ta kú.wa ž-mm . Plet. –, SSKj ~ kolovrat . korvat kopa -e m . k..pa figa, svitek |na tilniku ali temenu zviti lasje/kita| – crocchia – Haarknoten: k..pa narđo. . čí.te al pa k..pa . Plet. 2. kópa ~, SSKj –, Dom. nem. nar. Khno:tn koperdeken -kna m . kape.rđ..k. posteljno pregrinjalo – co­priletto – Tagesdecke: kape.rđ..k., kor se đi. na p..stu . – koralda -e ž . kara..đa koral­da – corallo – Koralle . + . . grolica korvat -a m . k...wat ž-es , k..rw.t U(Ov)-sw kolovrat – filatoio, arcolaio – Spinnrad: sa pré.đle s k..rwatam ž-mm . mu.rš gani.t. k..rwat U(Ov)-sw . –, mak. + (1991: 10), Dom. nem. nar. Schpinro:d, Schpinradl (19), Spinro:d, manjš. Spinradl (169) kos -a m . ko.s <> del (oblačila) – capo (d’abbigliamento) – (Kleidungs)stück: ta gari.n’. ko.s ađ đí.nđ.na . + kosič -a m . ko.šč 1 košček – pezzetto – Stückchen: s'tara má.t. ađ mó.jga mó.ža je zr..zawa kó.šče ađ št..fa . pa j.x je p.ršt..pawa cu. . pa pó.le je nare.đwa p..št.r . me..ka še .. . ko.šč 2 manjšalnica od kOs – dim. di kOs ‘capo (d’abbigliamento) – Dem. zu kOs ‘(Kleidungs)stück’: klá.đ.č je 'ki n ko.šč . Plet. +, SSKj ~ kosten -tna m . omara |za shranjevanje oblačil| – armadio |per ve­stiti| – Kleiderschrank . – , Dom. nem. nar. henkhho.stn (78) kosten -a -o . kast..n ž-es koščen – osseo, di osso – knöchern, aus Knochen: kast..n '.ož.k'.anc ž-es . Plet. +, SSKj zastar. . . koščen kostim -a m . kusti.m 1 noša – costume – Tracht 2 kostim |žensko oblačilo| – tailleur |abito da donna| – Ko­stüm |Damenbekleidung aus Rock und Ja­cke|: ja.kna . pa či.kl’a sa tu. r..kl. kusti.m ž-mm . Plet. –, SSKj 2, mak. 2 (1991: 91), Dom. U kostin (100, 164), nem. nar. Khostim ‘vestito tipico di una certa epoca o di una fascia sociale del passato’ (164) . 1 . noša, troht kvadratast koščen -a -o . kaš'čan koščen – osseo, di osso – knöchern, aus Knochen: kaš'čan 'rož.k'ranc . + . . kosten koža -e ž . koža – pelle – Haut: sa m..l. .. ađ žbí.ne ci.le k..že ž-mm . + krageljč -a m . kra.g.č, k.a.g.č Ž-es ovratnik pri ženskem oblačilu – collet­to dell’abito femminile – Kragen an einer Damenkleidung: an bi.. kra.g.č . st.rgan kra.g.č . b.'sak kra.g.č . ži.dast kra.g.č za s'vet .u.đ . kra.g.č za tr..če, k sa š'l. . šu.wa . – . . kragenč kragen -gna m . krá.g. U(Ov)-sw 1 vrat – collo – Hals: sa đja.l. faca'lat] aku krá.gna 2 U(Ov)-sw ovratnik – colletto – Kra­gen: bi.. krá.g. U(Ov)-sw . –, mak. 2 red brez kragna (1991: 44) . 2 . krogen kragenč -a m . krá.g.č <> ovratnik pri ženskem oblačilu – colletto dell’abito femminile – Kragen an einer Damenkleidung: špí.k.st krá.g.č . –, mak. ‘ovratnik moške srajce’ (1991: 55) . . krageljč kraj krája m . k'rej <> kos, del česa – pezzo, parte di qualcosa – Stück, ein Teil eines Ganzen: . k'rej je 'bi. xwá.č.ca ž-mm . tu. je fi..go..k .. ta gari.n’. k'rej . Plet. ~, SSKj ~ . . flašter krajceljštih -a m . krá.jc.šti.x <> križni vbod – punto a croce – Kreuzstich . – . . krajcštih krajcštih -a m . krá.jcšti.x ž-mm <> križni vbod – punto a croce – Kreuzstich . – . . krajceljštih krancelj -na m . k.á.nc. Ž-es poročni venček – piccola corona, coroncina nuziale – Brautkranz: krá.nc. ađ nab..ste je bi.. nare.đ z u.ska . Plet. –, SSKj nižje pog., mak. + (1991), Dom. nem. nar. mirtnkhro:nz (166) . . krona 2 kratek -tka -o . krá.đ.k kratek – corto – kurz: krá.šče xwá.če ž-mm . s..kne sa pa bl.. 'b.l krá.tče . + kravatelj -na m . krava.t. U(Ov)-sw kravata – cravatta – Krawatte: krawa.t. je tu.đ 'bi. č.r. U(Ov)-sw . –, mak. + (1991: 58), Dom. U kravatl, nem. nar. Khra­wa:tn (165) kreželj -na m . k...ž. Ž-es naborek – volant, ruche – Rüsche: a., tu. je nab.á.no, vi.te, tu. je 'tak k...ž. Ž­es . Plet. + (kr.z.lj), SSKj –, mak. krežl ~ (1991: 36), krj.ž.l (49) ‘vrsta ženskega ov­ratnika, naborek’ križast -a -o . karirast |ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno križajočih se črt| – scozzese, a quadretti |tessuto scozzese| – kariert |mit kreuzenden Streifen versehen| . + krogel . okrogel krogen -gna m . kr..g. <> ovratnik – colletto – Kragen: p.r j..p. je kr..g. . có.z.k kr..g. . –, Dom. nem. nar. Khro:gn ‘colletto’ (164) . . kragen 2 krona -e ž . kr..na 1 venček – corona – Kränzchen, Kranz: nawa.đnu sma m..l. na mi.kna kr..na x'k.le z ro.žm. .. . pa p..le sví.ča 2 enkr. poročni venček – pic-cola corona nuziale – Brautkranz: t.. sa đja.l., đ.r sa se žaní.l., sa đja.l. na gwá.wa .. t..le .. na kr..na . za o.xcit ž..na je m..wa kr..na . pa mo.. je pa 'mo. pú.š. . Plet. ~, SSKj ~ . . krancelj krsten -tna -o . krsten – da battesimo – Tauf-: k.rstna.()đ..jca . k.rstn. đ..k.č . k..stna xa..bca ž-es . + kširfecen -cna m . kši.rf..c. ž-mm <> kuhinjs­ka krpa – strofinaccio da cucina – Geschirr­tuch . – . . hangrli kufer -fra m . kú.f.r skrinja – cassapanca – Truhe: t..le s. tu.đ.()abí.wa, u kú.fr. . kú.f.r ...] ni x'k. fa.jn ka.k.r ba..ka . Plet. ~, SSKj ~ . . banka kunstan -a -o . iz umet­nega materiala – di materiale artificiale – aus künstlichem Material: tu. ni. t'ku pro.. ta 'ext, tu. je ...] ku.nstanu Ž-es . – kupiti -im dov. . ku.pt. <3mn ku.pja ž-mm, del -l ž ed kú.pwa, m mn ku.pl. U(Ov)-sw> kupiti – comprare – kaufen: je kú.pwa št..f . ja., maga.r. k v'lič. nó.č., đa sa 'kej ku.pl. nam n..bga .. al pa k vi.naxt. U(Ov)-sw . + . . noter kupiti kupljen -a -o . kupljen |ki ni domače izdelave| – comprato |non fatto in casa| – gekauft |nicht hausgemacht|: t.. sa sami. đ..wal. .. t.. ni kú.pl’.no . Plet. + (kúpiti), SSKj + (kupíti) . . domač kvadratast -a -o . <ž ied kwađra.t.sta, itmn kwadra.t.ste, s ied kwadra.tast.> 1 kvadratast – quadrato – quadratförmig: kwađra.t.ste f..cne] 2 kockast |z vzorcem v obliki kvadratov| – a quadretti – gewürfelt |mit einem Würfelmuster| . Plet. –, SSKj + kvarta -e ž . kwá.rta U(Ov)-sw <> gradaše |pri­prava za česanje volne| – scardasso, cardo – Wollkamm aus Draht . Plet. –, SSKj ~, mak. ahl(j)e (1988: 55, 1991: 8), drzovec (1991: 8), Dom. nem. nar. Khatatschn (19, 164) kvartati -am . k.á.rtat Ov-tw gradašati |česati volno z gradašami| – car-dare – Wolle kardäschen am Wollkamm: 'đ.r sa kwá.rtal., sa đja.l. ma.. bí.wa . pa ma.. č.rna, . pa j. že pri.šwa sí.wa 'w.n U(Ov)-sw . –, mak. ahlati, drzati (1991: 8), Dom. nem. nar. khatatschn (19, 164) l lahek -hka -o . 'w.x.k ž-es <ž ied 'w.xka, imn'w.xče> lahek |z razmeroma majhno težo| – leggero |con un peso relativamente ridotto| – leicht |mit relativ wenig Gewicht|: kó.c. je pa 'b.l 'w.x.k . 'w.xka plu.z.ca . 'w.xče či.ul’e . 'b.l 'w.x.k št..f] ž-es . + lajbič -a m . lá.jb.č telovnik – gile – Weste: u la.jfč. je 'bi. žo.k.č . . žá.mat. lá.jb.č . Plet. +, SSKj nižje pog., mak. ‘suknjič, jopič’, Dom. U laibc (165), nem. nar. laibl (162, 165) . . pruštah lajfer -ja m . lá.jf.r <> tekač |preproga| – gui­da, passatoia – Läufer |Teppich|: đi.ma ...()..jža t..t lá.jf.r, k je d..x . – las -a m . las – capello – Haar: 'jes.(). m..a 'w.sč.s krá.tče wase. . + lastriš -a m . ov la.striš, lá.striš Ov-tw, lá.st.rš U(Ov)-sw <> elastika – elastico – Gummiband . – . . guma 2, gumi leder -dra m . usnje – pelle, cuoio – Leder: s ti.st. l..đram ta dbe.l. . pa ta 't.šč. .. pó.le sa r..kl. .. tu. sa ta gro.b či..l’e b'l. .. ti.st. je b'w. za .. za . 'bašk . –, Dom. nem. nar. leda (165) lederhozen -. m mn. . l..đ.rx.... irhaste hlače – pantaloni di pelle, di cuoio – Lederhose: l..đ.rx.... za tr..če . bi.m, đa ka.č. se me.l. tu.đ. l..đ.rx.... ...] ti.ste sa ta..ral. ci.. pal..t. . – ledrast -a -o . l..đrast <ž iTmn l..đraste, s ied l..đrast.> usnjen – di pelle, di cuoio – le­dern: l..đrast pa.s . l..đrast bú.rtax U(ov-sw) . l..đraste xwá.če . – leht prisl. . li.xt <> svetlo – chiaro, luminoso – licht, hell: li.xt zal..n. . – lice -a s . . na lice na lice |na izdelano, prednjo stran| – sul diritto (del tes­suto) – auf der rechten Seite: dvi. na li.ce . pa đvi. naro.b. . + loden -dna m . l..đn ž-mm loden |tkanina| – loden |tessuto| – Lodenstoff: z l..đna je b'wa 'w.sčas .. pelari.na . Plet. –, SSKj + lodnast -a -o . l..đnast <ž Tmn l..đn.ste U(Ov)­sw> lodnast – di loden – Loden-: l..đnast št..f . l..đnast pwá.š.č ž-mm . l..đn.ste xwá.če] U(Ov)-sw . Plet. –, SSKj + lompenširem -rma m . 'lomp.ší... Ž-es <> senčnik |na svetilki| – paralume – Lampen­schirm . – lopuča -e ž . wapú.ča ž-mm <> lopatasto orod­je za tolčenje lanenega semena iz glavic – attrezzo a forma di vanga adoperato per togliere i semi di lino dalle capsule – Stö­ßel zum Herausklopfen des Leinsamens: je b'wa na wapú.ča, rá.jtam ...] . pa s ti.sta sa pó.le tlí.kl. ja pré.ja], pó.le sa ja pré.đl. . pa pó.le sa t.ká.l. ž-mm . Plet. +, SSKj –, mak. uapučo (1988: 55), Dom. nem. nar. Schlegl ‘mazza usata nell’operazione di separazione del seme dal gambo del lino o della canapa’ (20, 168) lošen -šna m . ló.š. <> jezik pri čevlju – ma­scherina, spunterbo – Lasche: p.r či..l’ax je ló.š., ka.r je u srí.đ nó.tr. ž-mm . – m mandeljc -a m . ma.nd.c <> kaveljček |del zapenca| – gancetto – Haken |beim Haftel|: ma.nd.c . pa ba.jfca . Plet. –, SSKj ~ mašen -šna m . má.š. pentlja – fiocco – Masche: zv..ž.š má.š., al.., 'po pa žo.ja 'đo.ta 'bi.s. ž-mm . –, mak. ted na mašno (1991: 44) mašenč -a m . ma.š.č <> pentljica – fiocchet­to – kleine Masche . –, mak. oed mašnco (1991: 8) mašetna -e ž . manšeta – pol­sino – Manschette: đi.wane] maš..tne . – nabrati mašinj -a m . maši.ń, maši.n (šivalni) stroj – macchina da cucire – Nähmaschine: sa pakri.l. maši.n . bi.m, đa ma.ja še maši.n, k sa đ..wal. či..l’e . đ.r ni. maši.n’a, 'po mo.rš 'p.č na ró.ka ší.wat. U(Ov)-sw . –, Dom. U stroi, nem. nar. na:maschin (166) medaljica -e ž . m.dá.lca <> svetinjica – san­tino – Gedenkmünze: m.dá.lca ađ uša.ršče mari.je . – meder -dra m . ž mi.đ.r životec |oblačilo| – corpetto |indumento| – Mieder |Kleidung|: ađ đi.nđ.na .. ta gari:n’. ko.s je 'bi. tu.đ. mi.đ.r . –, Dom. nem. nar. miada (166) . . moder, nedrc medrček -čka m . mi.đ..č.k Ž-es <> manj­šalnica od meder – dim. di meder ‘corpetto’ – Dem. zu meder ‘mieder’ . – mehek -hka -o . mehek – soffice, morbido, tenero – weich: či..l’e] sa bl.. x'k. 'm.xče . + metra -e ž . (šiviljski) meter – metro (da sarto) – Metermaß (Schneiderin): je m..wa m..tra ...], uzé.wa m..ra U(Ov)-sw . – močen -čna -o . <ž ied m..čna ž-mm, tmn m..čne> močen – forte, robusto – stark: b.l je b'wa 'n.t] zasú.kana, b.l je b'wa m..čna ž-mm . á.ntše] sa b'we z'wa m..čne . pa rú.faste . + moda -e ž . mo.đa <> moda – moda – Mode: je pri.šwa dru.ga mo.da . + model -a m . mođe.l nov. 1 vzorec – modello – Mu­ster: sa b'l. .'se ta.če mode.le, mi.kne, blí.če 2 (foto)model, maneken(ka) – fotomodello – Fotomodell, Model, Mannequin: sa b'l. đwi. mode.le . pa sa pro.. ablí.kl. t..te rači. . Plet. +, SSKj 1 . 1 . mušter moder -dra m . mu.đ.. Ž-es <> životec |oblačilo| – corpetto |indumento| – Mieder |Kleidung|: 'to sa b'l. tá.če či.kl’e, đ. sa m..l mu.đ.. cu.le Ž-es . – . . meder, nedrc moderno povedk. . mode.r. <> moderno – mo­derno – modern: t.. je ži. ma.. 'b.l mode.r. . Plet. (mod.rn), SSKj (moderen) modrocen -cna m . žimnica, vzmetnica – materasso – Matratze: na 'bart .či. bwo mađró.cna . mađró.cne s fi.đranj.m . –, Dom. nem. nar. matro:zn (166) monogram -a m . monogra.m, monugra.m U(Ov)-sw monogram – monogramma – Monogramm: rjú.xa] ma. no.tre monogra.m Ceci.l’a ma.rtinc, 'to j bwa sta.ra má.t. ođ m..jga mó.ža . + montelj -na m . mó.nt. plašč – man­tello – Mantel: na.ša ma.ma je tu. m..a še kw..b.k .. đ'.a đ'.a .. k. mó.nt.n. ž-es . 't.šč. mó.nt.n. ž-mm . Plet. ~, SSKj –, mak. mont.l ‘plašč’ (1991: 65, 91), ‘moška delovna halja’ (52), Dom. U puašč, mont.l, nem. nar. mo:ntl (165) monteljč -a m . mó.nt.č <> manjšalnica od mOntelj – dim. di mOntelj ‘mantello’ – Dem. zu mOntelj ‘mantel’: tá.če či...če gó.re, pó.le . ta.k mó.nt.č . – moški -a -o . mó.šč. ž-mm <> moški – da uomo – männlich: mó.šč. št..f ž-mm blago za moška oblačila – tessuto utilizzato per la confezione di abiti da uomo – Stoff für die Herrenkleidung . + moštva -tev m mn . mó.štwa <> več moških, moški – uomini, maschi – Männer: mó.štwa sa m..l. ta o.xcitni g'want . Plet. moštv., SSKj moštvo star. muna -e ž . mú.na U(Ov)-sw <> pero |pri pticah| – penna |degli uccelli| – Feder |Gefieder der Vögel| . Plet. ~, SSKj – . . feder mušter -tra m . mú.št.. ž-es vzorec – modello – Muster: 'jes ma.m še ta sta.re mu.štre .. še . kú.fr. ...] sa đabi.l. ca.jt.že, ađ 'Esterá.jxa sa đabi.l., pó.le še ađ Wa.šk sa m..l., ti.sta ma.ni di fa.ta b.r ko.l. .. puso.đ.r sa đabi.l. t..te mu.štre . –, mak. + (1991: 14) . . model n nabran -a -o . nabra.n U(Ov)-sw nabran |drobno naguban| – a pieghe, pie­ghettato |arricciato| – gefaltet |fein gefaltet|: nabrá.na či.kl’a . nabrá.ne raká.be . nabrá.nu b.r ci.gan. . Plet. (nabráti), SSKj (nabráti) . . cegan, nagrban nabrati -berem dov. . nabrá.t. U(Ov)-sw <> nabrati |drobno nagubati| – pieghettare |arricciare| – gefalten |fein gefalten| . + . cegati naftalina -e ž . naftalin – naftalina – Naphthalin: s. đja.wa ma.. naftali.ne no.t.r, ma.. sm.rdi. . Plet. naftalin, SSKj naftalín nagrban -a -o . nag..ban ž-es <ž ied nag.rb.na, s ied nag.rbano> nabran |drobno naguban| – a pieghe, pieghettato |arricciato| – gefaltet |fein gefaltet|: či.kl’a je b'wa ...] nag.rb.na u pa.s. . 'to je nag..ban ta g'lix št..f ž-es . Plet. ~ (nagŕbati), SSKj ~ (nagŕbati), mak. + (1991: 45, 49) . . cegan, nabran naheftan -a -o . nau­darjen – imbastito – geheftet: . pa pó.le, k je b'wo nax..ftan., sa 'đo. p.rší.wal. ž-mm . – naheftati -am dov. . nax..ftat. naudariti |speti z redkimi vbodi| – imbastire |con ago e filo| – heften |mit Nadeln od. mit locker und in weiten Abständen durch das Gewebe geführten Sti­chen vorläufig zusammenhalten|: ta p.ru sa cu..()r..zal., pó.le sa nah..ftal. ž-mm . – narediti -im narđí.t. dov. . <2ed narđi.š, del -l ž ed nare.đwa, m ed nare.đu, mn naré.đl., nare.đl.> narediti |z delom omogočiti na­stanek česa| – fare, produrre, confezionare – machen |durch Arbeit etw. entstehen las­sen|: ma.ma je m. nare.đwa g'w.nt . t..te á.ntše] sa đ..ma sami. nare.đl. . + narobe prisl. . naro.be, naro.b. <> narobe |na narobni strani| – sul rovescio (del tessuto) – auf der linken Seite: na li.ce . pa naro.be . + našivan -a -o . naší.wan ž-mm <> našit – attac­cato, cucito – genäht, aufgenäht . – našivati -am dov. . naší.wat ž-mm našiti – attaccare, cucire – nähen, aufnähen: p..rte] sa pó.le 'gor naší.wal. ž-mm . Plet. +, SSKj – naštikan -a -o . štikan – ricamato – bestickt: sa m..l. k..j naští.kanu gó.re U(Ov)-sw . – navaden -dna -o . nawa.đ. navaden, vsakdanji – comune, quotidiano – gewöhnlich, alltäg­lich: nawa.đ. g'w.nt . ta nawa.đna á.ntxa . ta nawa.đ. faca'lat . + . . ajnfoh nec -a m . n..c <> mrežica |zelo redka tkanina, okras pri klobuku| – reticella – Netz |sehr dünnes Gewebe, Ziernetz beim Hut|: n..c x'k.le či.z tu.đ. ...] . pa sa m..l. tá.če ču.đne kwabú.če . – nedel -a m . nađi.. praznik – giorno festivo – Feiertag: za nađi.. . pa za .'sak đe.n . za ta bli.če nađí.le sa pa m..l. č.r. g'want . faca'lat za nađi.. . Plet. +, SSKj – nedelja -e ž . nađ..l’a nedel­ja – domenica – Sonntag: za nađ..l’a sma m..l. un g'want . + nedrc -a m . ov, U ni.đ.rc <> životec |oblačilo| – corpetto |indumento| – Mieder |Kleidung| . Plet. –, SSKj ~, mak. + (1991: 38, 49), Dom. U nj.d.c ‘reggipetto, reggiseno’ (160), nj.drc ‘corpetto’ (166), čiklja na nied.rč ‘gonna con corpetto’ (165) . . me­der, moder nit níti ž . 'n.t sukanec – filo – Zwirn: ta đb..wa 'n.t . ta đamá.ča 'n.t . 'tu j b'w. p...kno ni.t pa tli.x U(Ov)-sw . od niti iz bombažne pre­je – di cotone – Baumwoll-: ođ ní.t. nare.đ . Plet. mn, SSKj + . . goren, . . cvirnast, pavelnast nizek -zka -o . nizek – basso – niedrig: ta ni.šče či..l’e] . + noč -i . . velika noč velika noč |praznik Kristusovega vstajenja| – Pasqua – Ostern: blika 'nu.č . maga.r. k v'lič. n..č., đa sa 'kej ku.pl. nam n..bga U(Ov)-sw . + noga -e ž . noga – gamba – Bein . + nohthemd -? m . no.xt'xem. <> spalna srajca – camicia da notte – Nachthemd . –, Dom. U nohthemd, nem. nar. no:hthempt (162) nosíti nósim nedov. . nasi.t. ž-mm <3mn n..sja ž-mm, del -l ž ed nasi.wa, m mn nasí.l.> nositi |imeti kaj kot oblačilo, opravo| – indossa­re – tragen |mit etw. Bestimmtem bekleidet sein, etw. angezogen haben|: 'zej ga ku.pja . gwa.nt.c, pó.le č.z l..ta ga n..sja, pó.le dru.j l..ta že s'pek ma.j . dru.j. ž-mm . je še mó.ja strí.na je t.. nasi.wa, 'jes.()e še spu.n., k je š'wa u cí.rku s t..tam facal..tam . tu. je nasi.wa, k je b'wa mwá.đa . t..te s. 'jes li.te nasi.wa . Plet. ~, SSKj + noša -e ž . n..ša nadn. noša |značilno oblačilo| – costume tradizionale – Tracht: pa tu.ka u.wú.kv.x ma.ja na dru.ga n..ša . pa še z'đej di.ja t..ta n..ša 'gor, ja., tu.đ. m..štwa, na 'ki ž..nstwe . stá..a n..ša ž-es . ná.rodna n..ša . + . . kostim 1, troht noter kupiti noter -im dov. . kupiti – comprare – kaufen: sma š'l. no.t.r kú.p.t s t..šn.m . – . kupiti noter prišivan noter -a -o . no.t.r p..ší.wan ž-es <> všit – cucito (dentro) – eingenäht: po.l je št..f] nag..ban . pa po.l je p.i.šu no.t.. p..ší.wan ž-es . – noter všivati noter -am nedov. . <3ed no.t.r .ší.wa, del -l m mn no.t.r uší.wal. U(Ov)-sw> všivati – cucire (dentro) – hineinnähen, ein­nähen . – noter zašivan noter -a -o . všit – cucito (dentro) – ein­genäht: ma.š no.t.r zaší.wan ta.k cví.k. no.t.r ž-mm . – nov -a -o . nov |ki še ni bil (dolgo) v uporabi| – nuovo |in uso di recente| – neu |noch nicht (lang) ge­braucht|: či..l’e] sa sk'ra n..b. . + nucati -am nedov. . 1 po­trebovati – avere bisogno di, neccessitare di – benötigen: sa nu.cal. št..f 2 z nošenjem obrabljati – logorare, deteriorare col tem­po (indossando) – abtragen, durch häufiges Tragen abnutzen: sa nu.cal. či.kl’e . pa sa pranare.đl. tu.đ. za tr..če . Plet. –, SSKj 1 o oblačilec -lca m . bwači.l.c, bwači.lc ž-es prevleka za blazino – fe­dera – Kissenbezug: bwači.lce, t.. sa b'le mi.kne za ta ma.le tr..če, bli.če, t.. sa đja.l. nó.t.r p..št.r . pa sa pakrí.l. z bwači.lc. . –, Dom. nem. nar. i:bazug (171) oblečen -a -o . oblečen – vestito – angekleidet: . n.đí.l’.x sa b'l. 'w.sč.s fa.jn abli.č.n. . Plet. + (obl.či), SSKj + (obléči) obleči -em dov. . obleči – vestire, vestirsi – an­kleiden: sa se fa.jn ablí.kl. . + obleka -e ž . nadn. (?) obleka – abito, vestito – Kleidung . + . . gvant, klad oblekan -a -o . abl..k.n <ž ied abl..kana, tmn abl..kane, s ied abl..kano> zakrpan – rattoppato, rappezzato – geflickt: je ci.. abl..k.n . spu.đn’e xwá.če] sa že stá.re . pa.()bl..kane . Plet. ~ (obl.kati), SSKj –, mak. oblekano (1991: 136) oblekati -am dov. . za­krpati – rattoppare, rappezzare – flicken: tu.k.le ...] 'men se zđi. je b'wa 'eko na já.mca . pa tu.ka sa ma.. abl..kal. . Plet. ~, SSKj – obuti obujem . obuti – met­tere |le scarpe| – anziehen |Fußbekleidung|: abu.l. sa ní.šče či..l’e . + odeja -e ž . ad..ja odeja – coperta – Decke: mi. jma.ma ko.cne .. pa pri.đ sa m..l. ađ..je p'ro. đb..le . pa 't.šče . đvi. ađ..j. . s t..te ..ne sa đ..wal. a'đ.je ž-es . +, Dom. nem. nar. Dekn ‘coperta da letto’ (161) . . kocen odejica -e ž . ađ..jca U(Ov)-sw odejica – piccola coperta – Deckchen: ađ..jca ...] sa đjá.l. no.t.r u 'w.ž.č .. sp..đa . ta xe.kl’ana ad..jca . krstna odeji­ca krstna odejica – copertina da battesimo – Taufdecke: k.rstna.()đ..jca . + . . . ajn­ pintdekelj, portinfant odpeti -pnem dov. . ađpé.t. ž-mm <> odpeti – aprire, sbottonare – aufknöpfen . + odprt -a -o . <ž ied ađp.rta> odprt |ki ima ve­lik izrez, odprtino| – aperto |con scollatura aperta| – ausgeschnitten |mit einem größeren Ausschnitt versehen|: 'w.xka plu.z.ca, 'b.l ađp.rta . Plet. ~ (odpr.ti), SSKj + (odpréti) odrezati -režem dov. . odrezati – tagliare – abschneiden: gwi.šnu sa nu.cal. št..f, pa sa ađr..zal. . + ogel ogla m . vogel – angolo – Ecke: sa b'l. w ó.gl.x špí.ce U(Ov)-sw . + . . vogel ohcet -i ž . svatba – nozze – Hoch­zeit: bí.le či..l’e] za o.xcit . Plet. –, SSKj pog. ohcetni -a -o . (ta) o.xcitn. ž-es poročni – nuziale – Hochzeits-: o.xcitn. g'w.nt ž-es . o.xcitna ja.kna . – okrogel -gla -o . .kró.gu okrogel – roton­do – rund: ma. .. .kró.gu kra.g.č . kró.gle kn..fe . + olšpet -a m . ó.lšpat, ó.lšp.t <> rokavci |ženska bluza z rokavi| – camicia da donna a ma-niche lunghe – weiße, langärmelige Bluse: ó.lšp.t sa pa b'l. šr..če . pa đó..je plu.zne, sa nasi.l. ta sta.r. . Plet. ošp.t.lj, SSKj ošpetelj, mak. vajšpat (1991: 15, 49) olšpat (33, 70), valšpat (70).. ušpekl (1988: 59, 70, 93), Dom. U ošp.t, olšp.t (160) onast . volnast onhengar -ja m . 'onx...g.r <> obesek – cion­dolo – Anhänger . – onligend -. -. povedk. . o.nli.gent, o.nlí.gen. <> prilegajoče se – che cade, calza bene – anliegend: tu.kale je o.nlí.gen. . pa pó.le je šr..ko . – opasan -a -o . za dojenčka po­vit – avvolto, in fasce – gewickelt: ta ma.l. tr..c. sa b'li 'w.sč.s apa.san. . Plet. ~ (opasáti), SSKj ~ (opásati) oringelj -na m . uhan – orecchino – Ohrring: či..l’e ma. pro.. nobe., / štu..fe pa st.rgane, / zwá.te 'ori..g.ne n..si đek'le . – ozek ozka -o . ozek |ki se tesno prile­ga telesu| – attillato, aderente – eng |direkt am Körper liegend|: đ..ga . pa wó..ka či.kl’a] . + P pantelj -na m . pá.nt. 1 trak |dolg, ozek, tanek kos blaga| – nastro – Band |langer, dünner, schmaler Streifen aus Stoff|: sa m..l. t..t pá.nt., đa sa cu. zavé.zal. . pa đ. je b'w. fa.jn .ó.sko 2 podveza – giarrettiera – Strumpfband: štú..f., k sa đja.l. gú.mnaste pá.nt.ne, đ. sa stá.l. g..r . –, mak. ‘trak pri predpasni­ku’ (1991: 33), ‘vezalke’ (33), ‘trak pri klo­buku’ (52), ‘podveza’ (93, 106), Dom. 1 nem. nar. Po:nt, manjš. Pantl (159), Pantl ‘laccio’ (168), 2 U pant.lne, nem. nar. Schtrumpfpo: nt, Schtrumppantl (169) panteljč -a m . tra­kec, manjšalnica od pantelj – nastrino, dim. di pantelj ‘nastro’ – Bändchen, Dem. zu pantelj ‘band’: ma.š na a..bca . pa x'k.le ma.š .. pá.nt.č, tu.ka zabé.ž.š, đa t. na pá.đe 'đo. . –, mak. ‘okrasek iz usnjenega traku pri ženskih coklah’ (1991: 14, 52) par -a m . pa.r par |skupina dveh enot| – paio – Paar |zwei Dinge, die zusam­mengehören|: s. đabí.wa 'ki n pa.r đ..ma . + pas -a m . pa.s 1 pas – cintura – Gürtel: l..đrast pa.s 2 pas |del trupa| – cintura, vita – Taille: wó.zka u pa.s. . +, mak. + (1991: 60), Dom. 1 sln. nar. pás, nem. nar. Ghirtl (162) pasati -am nedov. . <3ed pá.sa, del -l s ed pá.saw.> prilegati se, pristajati – cadere bene, calz­are bene – passen |Kleidung|: pó.le s mu.ru p.rmí.rt., al pá.saw., č..al je pá.sa., je b'w. p'ro., ča 'ni spá.sa., je mu.rwa s'pek n..ki pr.đjá.t. ž-mm . Plet. ~, SSKj nižje pog. pavelnast -a -o . <ž ied pá...nasta, imn pá...naste ž-mm, s ied pá...nasto> bombažen – di cotone – Baumwoll-: pá...nasta á.ntxa . pá...naste s..kne ž-mm . –, mak. pavolnast (1991: 11) . . cvirnast, od niti (nit) pavmvole -. . pá..mv..le <> bombaž – co­tone – Baumwolle . –, Dom. nem. nar. Pa: mwoln (160) pedalen -lna m . pađá.l. ž-mm <> stopalnik |nožno gonilo pri kolovratu| – pedale |par­te dell’arcolaio che fa attivare il giramento della ruota| – Trittbrett |mit dem Fuß zu be­dienende Vorrichtung, durch die das Spinn­rad in Gang gesetzt wird| . – peglajzen -zna m . 'peglá.jz. <> likalnik – fer­ro da stiro – Bügeleisen . –, Dom. nem. nar. Pi:gleisn (160) pegljati -am nedov. . p..gl’at. likati – stirare – bügeln . – pelerina -e ž . pelari.na, p.lari.na ž-mm pelerina – mantella, mantello – Umhang: mó.štwa sa m..l. ta đ..je pelari.ne z l..đna . Plet. –, SSKj + . . plaščič perla -e ž . biser – perla – Perle: t..tle '.ož.k'.anc] je s p...le Ž-es . Plet. +, SSKj pog. perlinca -e ž . drobna steklena kroglica – pallina di vetro – Kügelchen für Perlenstickerei . – perlmuterst -a -o . biserovinast – di madreper­la – Perlmutt-: 'per.mu.t.rste kn..fe . – perutnica -e ž . paratní.ca U(Ov)-sw <> perut |ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata| – aletta |par­te dell’arcolaio (striscia di legno curva) che provvede la distribuzione regolare del filo sul rocchetto| – Spinnflügel |beim Spinnrad| . Plet. +, SSKj etn. peta -e ž . p..ta peta |zadnji spodnji del obuvala| – tacco – Ab­satz: b.s..če p..te . + pfaf -a m . šivalni stroj znamke Pfaff – macchina da cucire Pfaff – Pfaff­ ponucan Nähmaschine: . pfa.f ma.m . p.r nú.nax sa m..l. pfa.f . pa si.n.er ž-mm . – plastron . plastro.n ž-mm, plast.o.n ž-es <> šol. plastron |okrasni vstavek na sprednji stra­ni ženskih bluz, oblek| – sparato, plastron – Plastron: al je pa n dru.j ko.s tu.ka nó.t.r, je pa plastro.n no.t.r bi.. ž-mm . plast.o.n ...] š.pi.c.nu ž-es . Plet. –, SSKj obl. plaščič -a m . pwá.š.č ogrinja­lo, pelerina – mantello, mantella – Umhang: pwá.š.č je 'bi. pó.le tu.đ., je 'bi. ak . mó.nt., am pa pó.le je b'wa 'kak.r na p.lari.na či.., đa je pó.le, če je 'đ.ž. al pa sni.g bi.., ...] đe jx je wá.ru, 'to j 'bi. pwá.š.č ž-mm . pelari.na al pa pwá.š.č .. ki x'k.le za go.r đja.t., z l..đna . 'naš .. ta.ta j še 'mo. pwá.š.č ž-mm . Plet. ~, SSKj – . . pelerina plav pláva -o . p'wo. mo­der – blu – blau: p'wo. faca'lat] . Plet. +, SSKj pog. plavdruk -a m . pla..đ'ruk <> modra tiskani­na – tessuto stampato blu – Blaudruck: tak št..f za bú.rtax al pa ti.st. pla..đ'ruk ...], kor sa m..l. ...] za bú.rtax, kor je 'bi. 'b.l đ'bo. ž-mm . –, mak. + (1991: 44) plenica -e ž . planí.ca U(Ov)-sw plenica – fascia, pannolino – Windel: sa đa.l planí.ce, pó.le sa jx pa no.t.r zawi.l. cí.le, sa b'l. 'kak.r ne štrú.ce .. 'to j b'wo .'se, r..če . n..je pa .'se ...], bu.šc., 'kak sa se 'kej ađđ.xwá.l. 'tam no.tr. ž-mm . Plet. –, SSKj + plisiran -a -o . plisiran – plissettato – plissiert . Plet. –, SSKj + plišvat -a -o . pli.šw.t ž-es <> žameten – di velluto – samten . – . . žameten pluzna -e ž . plu.zna bluza – camicia – Bluse: na ži.đasta plu.zna . na plu.zna š.pi.c.n. . –, mak. + (1991: 36), Dom. nem. nar. Plu: sn (160) pluznica -e ž . plu.z.ca bluzica – blusa, camicetta – kleine Bluse: 'w.xka plu.z.ca . – . . bluznica pobarbati -am dov. . pobarvati – colorare – färben: je má.ma pwá.w. poba..bala ž-es . + podfotran -a -o . podložen – foderato – gefüttert: tu. je stá..a či.kl’a .. tu.le j pađfu.t.ano, đ. je 'v.l ...] šta.jf b'w. Ž-es . – . . fotran podfotrati -am dov. . <2ed pađfu.traš ž-mm> podložiti – foderare – ausfuttern: 'w.xko t'le pađfu.traš t..te ra.m.ce ž-mm . – podlaka -e ž . ov p..đlaka <> podloga – fo­dera – Futter |bei der Kleidung| . Plet. +, SSKj – . . foter, unterca, unterfoter podplata -e ž . pađpwá.ta podplat |spodnji del obu­vala| – suola |parte della scarpa che pog­gia a terra| – Sohle |die untere Fläche des Schuhs|: ma.ja nawa. pađpwá.ta sp..đa . 't..ka pađpwá.ta . Plet. podplat, SSKj podplat podvihan -a -o . zavi­han – piegato, rimboccato – aufgekrempelt: padbí.xane raká.be . Plet. + (podvíhati), SSKj + (podvíhati) podvlečen -a -o . prevlečen – ricoperto, rivestito – überzogen: pađuli.čan. kn..f. Ž-es . Plet. ~ (podvl.či), SSKj ~ (podvléči) . . pokrit pogreb -éba m . pog'räb po­greb – funerale – Begräbnis: t.. je bw. 'b.l za pag'räb . + pokrit -a -o . prevlečen – rico­perto, rivestito – überzogen: ka.če kn..fe] sa bl.. .. št..fam pakri.te . Plet. ~ (pokríti), SSKj ~ (pokríti) . . podvlečen polšter -tra m . p..št.r blazina – cuscino – Kissen: je nare.dwa p..štre . Plet. +, SSKj –, Dom. nem. nar. Po:lsta (164), Polsta (167) polšterc -a m . p..št.rc <> blazinica, manjšalnica od pOlšter – cuscinetto – kleines Kissen: p..št.rc za ší.wance . Plet. p.łštrc, SSKj – . . polštrič polštrič -a m . p..št.rč bla­zinica, manjšalnica od pOlšter – cuscinetto – kleines Kissen: ma. p..št.rče sp..đa ...] tu.ka sa ba.ta đja.l. no.t.r podložena ra­mena – spallina, imbottitura (alle spalle) – Schulterpolster . – . . polšterc ponedelen -lna -o . prazničen, boljši – di festa, festivo, buono (di vestito) – feiertäglich, besser: panađí..ne či..l’e ž-mm . –, mak. panadjev.n (1991: 34, 36) ponucan -a -o . panu.can ponošen – consumato, logorato (di vestito) – abgetra­gen: t..te faca'lat] je ci.. panu.can ži. . ta li.pe go.jz.rje, 'na ti.ste ta panu.cane . – . . znucan, žlajsik ponucati -am dov. . <2ed panu.c.š, del -l m mn panu.cal.> 1 ponositi – usare, logorare (di vestito) – abtragen (Kleidung): sa 'w.sč.s đ..wal. . pa sa .'se panu.cal. 2 uporabiti – usare, utilizzare – benutzen, (zu einem be­stimmten Zweck) verwenden: ti.ste r..st.ne, al je ma.. ve.č. ...], 'w.xko panu.c.š ...] za ká.če rači. ž-mm . – popegljan -a -o . zlikan – stirato – gebügelt: ma.. fa.jn pop..gl’.nu mu.re 'p.č bi.t. U(Ov)-sw . – porezati -režem dov. . postriči – tagliare – schneiden: má.ma m je 'w.sč.s par..zawa wase.] . + porhanast -a -o . barhantast – di fustagno – aus Barchent . Plet. –, SSKj porhantast nižje pog., Dom. nem. nar. Taiflhaut ‘barhant’ (159, 170) porta -e ž . p...ta Ž-es, ž-mm porta |okrasni trak| – nastro decorativo – Borte |Zierborte|: 'tu sa tá.če p...te g...e ž-es . p..rte sa maga.r. 'b.l šr..če ž-mm . Plet. +, SSKj obrt., mak. ‘okras pri kožuhu’ (1991: 90) . . štrafen, štrajfen, štrifelj portasalveta -e ž . 'portasalvi.ta <> nosilec za prtičke – portasalviette – Serviettenständer . – portinfant -a m . 'po.tin'fant ž-es <> krstna odejica – copertina da battesimo – Taufde­cke . – . . ajnpintdekel, krstna odejica (ode­jica) poskusiti -im dov. . po­meriti, preizkusiti – provare – anprobieren: wana. je r..kwa, đe jx je či..l’e] 'w.sč.s paskú.swa, đ. sa bl.. x'k. 'm.xče . + . . primeriti posušiti se -im se dov. . posušiti se – asciugarsi – trocknen: pré.ja sa đjá.le na smá.ga .. 'to sa đja.l j. x'k.le na bri.. gó.rta . pa đa je se pašu.šwa ž-mm . + pošivati -am dov. . sešiti – cucire (insieme) – nähen, schnei­dern: pa sa w'se paší.wal. . pa naré.đl. ž-mm . – . . co prišivati, prišivati, zašivati potopljan -a -o . potempljan – suolato, risuola­to – besohlt . – potopljati -am dov. . pat..pl’at. <3mn pat..pl’aja, del -l m mn pat..pl’al.> potem­pljati – suolare, risuolare – besohlen: t.. sa pat..pl’al., pa pó.le nči.sa 'b.č nasí.le, t.. je sk'ra n..w. sp..đa . – povoj -a m . povoj |kos tka­nine za povijanje dojenčka| – fascia, fasce – Verband |ein Stück Stoff, um ein Baby zu wickeln| . Plet. +, SSKj nekdaj, mak. pov.j (1991: 102) pozlačen -a -o . pozlačen – dorato – vergoldet: pazwač..ne kn..fe] . Plet. + (pozlatíti), SSKj + (pozlatíti) prati perem nedov. . prá.t. ž-mm prati |odstranjevati umazanijo s tkanine| – lavare – waschen |den Schmutz aus dem Gewebe entfernen|: 'kor je b'w. za prá.t., sa spra.l. ž-mm . + predaj prisl. . prí.đi, prí.đ. <> spredaj – da­vanti – vorne: zá.đej . pa prí.đi . prí.đi je spu.đn’a či.kl’a] tu.đ. ští.kana . – predejati -dem dov. . prađjá.t. ž-mm <> pre­delati |dati ustreznejšo, primernejšo obliko| – riadattare, adattare – umändern: ča 'ni spá.sa., je mu.rwa s'pek n..ki prađjá.t. ž-mm . Plet. ~, SSKj ~ . . prenarediti preftošen -šna m . pri.ft..š. denarnica – portafoglio – Geldtasche, Geld­börse: sa m..l. blí.če pri.ft..šne, sa ađp.rl. 'kak.r ne 'fizarmo.niče . – preja -e ž . pré.ja, p.e.ja ž-es lan – lino – Flachs: p.e.ja se si.je ž-es . Plet. ~, SSKj ~, mak. + (1988: 55), Dom. sln. nar. šmalin, nem. nar. Flo:khs (161) prenarediti -im dov. . predelati (obleko) – riadattare (un abito) – (Kleidung) umarbeiten: sa nu.cal. či.kl’e . pa sa pranare.đl. tu.đ. za tr..če . + . . predejati prerezati -režem dov. . prerezati – tagliare – durchschneiden . + presti predem nedov. . pré.st. U(Ov)-sw presti – filare – spinnen: ž..ne sa same. pré.đle ..na . +, Dom. nem. nar. schpinan (19), spinan (169) primeriti -im dov. . p.rmí.rt. ž-mm pomeriti – provare – anprobieren: 'kal je pá.saw., je b'w. đ..bro, đ.rga.č s mu.ru 'p.č še na 'bart p.rmí.rt. ž-mm . Plet. +, SSKj star. . . poskusiti prišivan -a -o . 1 sešit – cucito – genäht, ge­schneidert: tu. j p.rší.wano 2 prišit – cu­cito – angenäht: znó.tra sa bl.. p.rší.wane fi.špompá.nt.ne . Plet. ~ (prišivati), SSKj rjuha ~ (prišivati), mak. p.ršivani ~ ‘zašiti, za­krpani’ (1991: 136) . . zašivan prišivati -am dov. . p.rší.wat. <1ed p.rší.wam, 3ed p.rší.wa, del -l m mn p.rší.wal., ž ed p.rší.wawa, p.rší.w.wa> 1 sešiti – cucire (insieme) – nähen, schneidern: má.ma je fa.jn p.rší.w.wa, 'jes.(). pa 'ki f..jst cu. đja.wa 2 prišiti – cucire (insieme) – annä­hen: . k'naf .. ga p.rší.wam . Plet. ~, SSKj ~, mak. gl. prišivan . . co prišivati, pošivati, zašivati prištepan -a -o . sešit s šivalnim strojem – cucito a macchina – mit der Nähmaschine genäht: tu.kale je p.ršt..pano . – prištepati -am dov. . p.ršt..pat. sešiti s šivalnim strojem – cu­cire (insieme) a macchina – mit der Näh­maschine nähen: sa z maši.n’.m p.ršt..pal. . – . . co prištepati proš -a m . pr..š broška – spilla – Brosche . –, mak. ‘cenena spon­ka’ (1991: 99), Dom. nem. nar. Pro:sch (160) pŕt -á m . p.rt platno – tela di lino – Linnen: p.rt ...] je 'bi. ta đama.č. št..f . Plet. +, SSKj star., mak. + (1988: 55, 1991: 10), Dom. nem. nar. lain­wo:nt ‘tessuto di lino’ (165) prten -a -o . p.rt.n U(Ov)-sw <ž ied p..te.na ž-es, tmn p.rte.ne> platnen – di lino – lei­nen: t..te á.ntše] sa p.rte.ne, t..te sa đ..ma sami. nare.đl. . p.rt.n ca'l.t . p.rte.ne rjú.še . Plet. +, SSKj star., mak. + (1991: 11, 44) . irhast? pŕtič prtíča m . p.rt.č, p..t.č ž-es prt – tovaglia –Tischtuch: p.rt.č na mí.za se đi. . p.rt.č je za c..ja mí.za U(Ov)-sw . cvi.rnast p.rt.č . Plet. +, SSKj ~, Dom. nem. nar. Tischtuach (170) pruštah -a m . telovnik – gile – Weste . Plet. prúštof, SSKj prúštof ‘suknjič, jopič’, mak. prušteh (1988), pruštah (1991: 41, 52, 61), Dom. U prušt.h (161, 165), SEl (telovnik) . . lajbič pubi krageljč pubi -a m . bubi ovratnik |majhen okrogel ovratnik| – colletto alla paggio |colletto rotondo pic­colo| – Bubikragen |kleiner runder Kragen| . –, Dom. nem. nar. Pubikhro:gn (160) pulover -ja m . pulover – pullover, maglione – Pullover . Plet. –, SSKj + pušelj -na m . pú.š. šopek – mazzetto – Buschen: . pa u.n., kor sa b'l. pawá.đen., sa tu.đ đja.l. pú.š.] go.r, tu.kale na ja.kna . pú.š. ađ ž..nna ž­es . Plet. –, SSKj ~, mak. ~ ‘snopič, snop’ (lanu) (1991: 7), Dom. ž pušl, nem. nar. mirt­npu:sch (166) pušeljč -a m . manjšalnica od pušelj – dim. di pušelj ‘mazzetto’ – Dem. zu pušelj ‘blumenstrauß’ . Plet. p.š.ljc, SSKj –, mak. + (1991: 115), Dom. ž pušeljc (166) r raja -e ž . rá.ja vrsta – riga – Reihe: je ma.. ču.đnu, đ. ma. dvi. rá.j. ž..kču, ma. ští.r. ž..kče t..ta .. la.jb.č . Plet. ~, SSKj ~ rajsfršlus -a m . '.ajsf..šlu.s ž-es <> zadrga – chiusura lampo – Reißverschluss . – ramen -mna m rame – spal­la – Schulter: na rá.mne s. dja.l. ro.žn.st faca'lat s fro.nzn. . – ramnica -e ž . naramnica – bretella – Träger . Plet. +, SSKj ~ ras -a m . raševina – rascia – Ras . Plet. +, SSKj ~, mak. + (1991: 11), ‘oblačilo’ (1988: 60, 1991: 49) rasast -a -o . <ž Tmn .á.saste ž-es , s ied .á.sasto ž-es> raševinast – di rascia – aus Ras: .á.saste xwá.če ž-es . Plet. +, SSKj – restelj -na m . r..st. ostanek |kos blaga| – ritaglio |pezzo avanzato di tessuto| – Stoffrest: tu.đ. p..štre je nare.đwa, bi.š, ...] .'se t..te r..st.ne . pa pó.le je .'se p.rší.wawa . pa pó.le je p..štre đ..w.wa . – rezati režem nedov. . ...zat. ž-es <> rezati – ta­gliare – schneiden: z'đej p.. xí.š. n..jmam 'b.č p.a.vix ška..ju ...] ne mó... 'b.č p'.o. ...zat. ž-es . + rinčica -e ž . ri.nčca 1 obroček – cerchietto, anello – kleiner Ring 2 prstan – anello – Ring . Plet. ~ ‘ringlein’, SSKj 1 nižje pog. rjuha -e ž . rjú.xa, .jú.xa ž-es 1 rjuha |posteljno perilo| – len­zuolo – Betttuch, Leintuch: tu.đ. rjú.še sa p.rší.wane . sri.đ. . p..te.na .jú.xa ž-es . ta đama.če rjú.še, á.jnfox, p'ro. nawa.đne . rjú.še] za zg..ra/za sp..đa . ta spu.đn’e/ta zgari.n’e rjú.še . šti.kane rjú.še za na pa.rne 2 rjuha |kos blaga za nošenje sena| – len­zuolo |telo per trasportare il fieno| – grobes Tuch zum tragen von Heu: sa đ..wal. za 's.no nasi.t. .jú.xe .. 'to j bw. .. ta đamá.ča 'n.t ž-es . Plet. + (rúha), SSKj 2 nar., Dom. nem. nar. laintuach (22, 165, 170) rjuhica -e ž . .rjú.xca <> manjšalnica od rjuha – dim. di rjuha ‘lenzuolo’ – Dem. zu rjuha ‘bett­tuch, leintuch’: k.rstna .rjú.xca . Plet. rúhi­ca, SSKj + rob -a m . .o.b ž-es <> rob |robni del tkanine, oblačila| – bordo |del tessuto| – Rand |beim Gewebe, bei der Kleidung|: štrá.jf.st ro.b u facalí.t.] . na či.k.ca ...] sp..đa je m..wa pa n đ..x ro.b, đ. sa 'đo.ta spu.stl., ka.k.r s. .á.stu ž-es . + roka -e ž . . na roko/ na roke šivati/šivan ročno – a mano – in Handarbeit: tu. je na ...če ší.wano ž-es . mo.rš 'p.č na ró.ka ší.wat. U(Ov)-sw . + rokav -a m . raka.. rokav – manica – Ärmel: i.ma krá.tče raká.ve . zasú.kane/padbí.xane raká.be . raká.be ...] sa ci.gane u ra.mn.x . +, Dom. nem. nar. Erml (159) rokavica -e ž . rakabí.ca, rakaví.ca rokavica – guanto – Handschuh: na bí.wa rakaví.ca ...] za o.xcit . +, Dom. U rakavica, nem. nar. ho:ndschua rorast -a -o . cevast – tubi­forme – röhrenförmig: .ó..aste xwá.če ž-es . – roza -. -. . ro.za <> rožnat, roza – di colore rosa – rosa . Plet. –, SSKj pog. . . rozast rozast -a -o . rožnat, roza – di colore rosa – rosa . Plet. –, SSKj pog. . . roza rozelj -na m . vrtnica – rosa – Rose: je 'bi. bi.. št..f, no.tr. sa ble tá.če r..z.ne .. no.tr. . – roža -e ž . roža – fiore – Blume: faca'lat] .. z ro.žm. . +, mak. ‘vezenina na hrbtnem delu kožuha’ (1988: 58) róženkranc -ánca m . 'rož.k'ranc, '.ož.k'.anc ž-es rožni venec – rosa­rio – Rosenkranz: '.ož.k'.anc pa ni t.i.ba đja.t ok.og .á.mna ž-es . Plet. ‘ein Gebet’, SSKj star. rožnast -a -o . ro.žn.st rožast – con motivi floreali – geblümt: ta l..đ.k đ..čle sa pa m..l. ro.žnasta a..ba . – rufast -a -o . rú.fast grob |ki nima glad­ke površine| – ruvido – rau |relativ hart und nicht glatt|: rú.fast p.rt.č . rú.faste á.ntše . – . . rumfast rumen -a -o . rumen – giallo – gelb . + rumfast -a -o . rú..f.st ž-mm grob |ki nima gladke površine| – ruvi­do – rau |relativ hart und nicht glatt|: kor se ču.t., đa ...] ru.ša ma.., ti.st je 'p.č rú..f.st ž-mm . – . . rufast rus -a -o . ru.s rjav – marrone – braun: rú.sa ba.rba . Plet. ~ ‘rot’, ‘braun­rot’, SSKj ~ ‘rdeč, rjavkasto rdeč’ rušati -am nedov. . <3ed ru.ša ž-mm> bosti, pi­kati – pungere – kratzen, stecken |eine Art Juckreiz verursachen| . – S salveta -e ž . prtiček – salvietta – Deckchen . – . . dekelč salvetka -e ž . manjšalnica od salveta – dim. di salveta ‘salvietta’ – Dem. zu salveta ‘Deckchen’ . – sandalen -lna m . sandala – sandalo – Sandale . – sfilata -e ž . sfila.ta <> modna revija – sfilata di moda – Modenschau . – sindžer -ja m . šivalni stroj, ime­novan po izumitelju Singerju – macchina da cucire Singer – Singer-Nähmaschine: ja., ja., si.n.er sa m..l. ká.js. ž-mm . – siv -a -o . siv – grigio – grau: m..štwa sa m..l. nawa.đno 't.mno sí.be al 'pa pwá.be gwá.nte . + skvartan -a -o . <ž ied skwá.rtana U(Ov)-sw> česan – pettinato – am Wolkamm gereinigt: skwá.rtana ..na] U(Ov)-sw . – slamca . slamnica slamnica -e ž . swa.m.ca, swa.mca ž-es slamnjača – pagliericcio – Strohsack . Plet. +, SSKj raba peša, Dom. nem. nar. Stro:hsock (169) slamnjak -a m . swa.mn’.k ž-es slamnik – cappello di paglia – Strohhut: swa.mn’ače z ro.žm. . Plet. +, SSKj ~, mak. suamnjak (1991: 51–52, 106), Dom. sln. nar. suamnj.k, nem. nar. Schtro:huat (163) smaga -e ž . . dejati na smago goditi – macerare – rö­sten, den Flachs zum Rösten ausbreiten: pré.ja sa stlí.kl., sa ja đja.l. na sma.ga, na sma.ga je t..n na 'w.ft ...] 'w.n na su.nčn. bri.g sa đja.l. s.ši.t, đ. se je spl..xawa, đ. se je ma.. ađp.rwa . Plet. +, SSKj –, mak. razdjal. na smago (1991: 7) soken -kna m . kratka (moška) nogavica – calza (da uomo) – (Herren)socke: s..kne ...] sa đja.l. k gwá.nt. cu. . pá...naste s..kne ž-mm . štrí.kane/..naste s..kne . –, mak. + (1991: 66), Dom. nem. nar. So:khn (169) . . zekelj spasati -šem dov. . ustrezati, biti prav – cadere bene, calzare bene – passen |Kleidung|: ča 'ni spá.sa., je mu.rwa s'pek n..ki pr.đjá.t. ž-mm . Plet. ~, SSKj ~ spegljati -am dov. . sp..gl’at. ž-mm <> zlika­ti – stirare – bügeln: pó.le j 'p.č 'w.xko za sp..gl’at. ž-mm . – splehan -a -o . 1 obeljen – imbianchito, imbiancato – gebleicht |hel­ler gemacht| 2 obledel – sbiadito – gebleicht |von der Sonne| . Plet. ~ (spleháti), SSKj – splehati -am dov. . <3ed spl..xa, del -l ž ed spl..xawa> obeliti |narediti kaj bolj belo ali razbarvati| – imbianchire, imbiancare – bleichen |bewirken, dass etw. seine Far-be verliert|: so.nce tu.đ. spl..xa . Plet. ~, SSKj –, Dom. nem. nar. pla:h ‘beljenje’ (160) spodnji -a -e . <ž ied ta spu.đn’a, imn spu.đn’e ž-es, ta spu.đn’e> spodnji – sott(o)-|di sot­to| – untere: spu.đn’e či.kl’e ž-es . spu.đn’e xwá.če . ta spu.đn’e rjú.še . + sprati -perem dov. . sprati – lavare (via), scolorire – auswa­schen: 'kor je b'w. za prá.t., sa spra.l. ž-mm . + sprebleči -em dov. . <3ed sp.obl..jče ž-es, ied se spr.blí.č.m, del -l m ed sp.ablí.ku ž-es, mn sp..blí.kl. ž-es, ž ed spr.blí.kwa> preobleči |obleči v drugo oblačilo| – cambiare vestito, cambiarsi – umziehen |die Kleidung wech­seln|: ni.sa se še sp..blí.kl. 'na, đ.. sa š'li . štá.wa ž-es . – srajceli -celjna m . srá.jcl., s.á.jc.l. srajčka – camicetta – Hemdchen: t..t mi.k. srá.jcl. . p.r k.rst. sp..đa je bi.. srá.jcl. . pa či.z sa đja.l. gwa.nt.c . – srajišče -a m . sr..šče, sr..jšče srajca – camicia – Hemd: sr..šče s. đabí.wa t..tle pa t..te je kú.pl’an . bi.. sr..jšče U(Ov)-sw . –, mak. srejšče, srajšče, srejšč. (1991), tudi ‘ženska spodnja srajca’, Dom. U srejšče, nem. nar. hempt srebrn -a -o . <ž ied ta srab.rna, tmn srab.rne, s ied srab.rno ž-mm> srebrn |iz srebra| – d’argento – silbern |aus Silber|: zwá.te b.r srab.rne . + srebro -a m . sre­bro – argento – Silber: z. sr..bra nare.đ ž-mm . + srešče . srajišče star stára -o . s'tar star – vecchio – alt: . g'want, z'wa s'tar . ta sta.r. št..f . + strgan -a -o . st.rgan <ž ied st.rgana, itmn st.rgane, st.rg.ne, s ied st.rgano> raztrgan |zaradi uporabe ne več cel| – stracciato, lacerato |dall’uso| – zerrissen |durch Tragen beschädigt, nicht mehr ganz|: ci.. st.rgan . st.rgan krá.g.č . Plet. + (stŕgati), SSKj + (stŕgati) strgati -am dov. . <> raztrgati |z rabo, upora­bo narediti, da kaj ni več celo| – stracciare – zerreißen . + svetiti se -im se nedov. . svetiti se |odbijati svetlobo| – luc­cicare, splendere – leuchten |Licht wider­strahlen|: ka.č. kn..fe] sa se f..jst sbí.tl. . + š ščet -i ž . šči.t <> krtača – spazzola – Bürste: šči.t za gwá.nte . Plet. +, SSKj star. šemnjak -a m . ši.mn’ak maškara – maschera – Maske . – širnjava -e ž . ší.rn’.wa širina – larghezza – Breite: tu. je ší..n’ewa ađ ne á.ntše ž-es . đ.r zmi.r.š, zmi.r.š ší.rn’awa ž-mm . za či.kl’a sa đvi. ší.rn’ave đja.l. ž-mm . đó.p.t ší.rn’.wa ž-mm . – širok -ôka -o . š'rak 1 širok |ki ohlapno stoji na telesu| – largo |non aderente al corpo, di mi­sura piu grande| – weit |nicht eng am Körper anliegend|: tu.kale je o.nlí.gen. . pa pó.le je šr..ko 2 širok |ki ima med najbližjima koncema veliko razsežnost| – largo, gran­de – breit: ka.če šlaba.nče s. m..le šr..če m.š..tne . + šivan -a -o . ší.wan ž-es šivan – cucito – genäht . na roko/na roke šivan ročno – a mano – in Handarbeit: 'tu je na .ó.če ší.wano ž-es . Plet. + (šívati), SSKj + (šívati) šivanica -e ž . ší.w.nca ž-es, ší...ca U(Ov)-sw šivanka – ago da cucire – Nähnadel: ší.w.nca mó.re 'p.č ví.t. ...] za sa.ka 'n.t ta p.á.wa ší.w.nca ž-es . ší.w.nca na t.i. špi.ke ž-es . Plet. +, SSKj – šivati -am nedov. . ší.wat. šivati – cucire – nähen, schnei­dern: s. pa že .'sam ší.wala s.aji.šče ž-es . na roko/na roke šivati ročno – cucire a mano – mit der Hand nähen: mo.rš 'p.č na ró.ko ší.wat. U(Ov)-sw . + šivilja -e ž . švi.l’a U(Ov)-sw šivilja – sarta – Schneiderin: đ..čle sa šl.. za švi.l’e se .či.t . sa] ku.pl. št..f, . 'po sa .a n..sl. švi.l’., đa j pó.le švi.l’a zaší.wawa U(Ov)-sw . šivilja prerokilja [Švila prerokinja Sibila – la profetessa Sibilla – prophetische Si­bylle], iron. slaba šivilja – sarta non troppo abile nel proprio lavoro – schlechte Schnei­derin: švi.l’a praroki.l’a Ov-tw . + škaf -a m . š'kaf <> škaf – mastello – Schaff . + škarje -ev mn. . ška..je ž-es škarje – forbici – Schere: z'đej p.. xí.š. n..jmam 'b.č p.a.vix ška..ju ...] ne mó... 'b.č p'.o. ...zat. ž-es . Plet. ž mn., SSKj ž mn. škrpec -a m . copa­tom podobno obuvalo – calzatura simile alla pantofola – Pantoffelähnliches Schuhzeug aus Stoff: maga.r. sa b'le n..b. šk.rp..c., si jx n..su za . nađí.wa U(Ov)-sw . sp..đa j b'w. ka.js št..fa .'k.p ...] . pa 'pole sa 'fejst zaší.wal. .. . pa 'pole zg..ra sa đja.l. .. ...] žá.mat či.z, č.r. žá.mat .. 'tu j b'w. šk.rp..ce U(Ov)-sw . Plet. ~, SSKj –, Dom. U škarp.c scarpetti di provenienza dalla Val Resia (83, 168), skarpecl = piccola ciabatta (166) šlabanka -e ž . šlaba..ka ž-es šlabanka |kratka oprijeta ženska jakna| – giacca da donna corta, attillata – Schlawanker: ti.ste ta p'ro. ta sta.re ja.kne, k.r sa x'k.le t..sne, . pa k ma.ja tu.đ. no.tre t..te 'fišpa.n.rje, t..te sa šlaba.nče . ži.đasta šlaba..ka . o.xcitna šlaba..ka . –, mak. + (1991), šlebanka (1988: 62, 85), Dom. U, ž šlabanka (168), nar. nem. Schlawanka (78, 168) šlajer -ja m . šlá.j.r pajčolan – velo – Schleier: šlá.j.r je ti.st. ta đ...j. . – šlingarija -e ž . šli.gari.ja ž-mm <> okras iz vr­vic – decorazione di spaghi – Schmuck aus Fäden: gó.re na t..t. o.xcitn. gwá.nt. je šli.gari.ja . – šlingeljč -a m . šli..g.č zan­ka – lacciolo – Knopfschlinge: šli..g.č za zaprí.t. .. nam..sto k'nopfl..x je 'bi. šli..g.č tu.đ. . – šlonk -. -. . šlo..k <> vitek – snello – schlank: sa m..le ti.ste šlaba..ke ...], đe sa b'l. ...] šlo..k ž-mm . – šnajcar -ja m . šná.jc.r, šná.jc.. ž-es <> robec – fazzoletto – Taschentuch: šná.jc.r je 'bi. 'ki za usé.k.t se . ži.dast šná.jc.. . –, Dom. nem. nar. To:schntuach (170) šnic šníca m . š'n.c razporek – patta (dei pantaloni) – Hosenschlitz . – šnitkurs m . šni.tku..s ž-es <> tečaj krojen­ja – corso di taglio (e cucito) – Schnittkurs . – šnola -e ž . šnó.wa zaponka – fibbia, fermaglio – Schnalle: p.r pa.s. je šnó.wa . u či..l’ax ma.ja tu. 'kaka 'bart šnó.le ž-mm . –, mak. šnala (1988: 92), Dom. nem. nar. Schno:ln (161, 168) šostar -ja m . šu.star čevljar – calzolaio – Schuster . Plet. – š.štar, SSKj šúštar nižje pog., mak. šustar (1991: 15), šuštar (16), šuaštar (40), Dom. nem. nar. Schuasta . . čevljar špica1 -e ž . 1 pletilka – ferro da calza – Strick­nadel: .sa.ka špí.ce . ró.če, . pa đ..wat štu..fe Ov-tw 2 opornica, ost iz ribje kosti – stecche di balena – Fischgrät |Versteifung| . Plet. ~, SSKj ~ . 2 . fišpaler, fišpaner špica2 -e ž . čipka – pizzo, merletto – Spitze: sa pó.le xe.kl’al. štof no.t.r špí.ce na sri.đa U(Ov)-sw . špí.ce za wa rjú.xa U(Ov)-sw . Plet. mn, SSKj nav. mn., pog., mak. ‘kvačkani trakovi’ (1991: 18), Dom. nem. nar. Spizn (169) . . špicelj špicelj -na m . špí.c. čipka – pizzo, merletto – Spitze: špí.c.ne sa kú.pl’.ne ž-es . ta šru.če špí.c.ne . pa ta wo.šče špí.c.ne . ti.ste špí.c.ne sa bl.. xe.kl’ane . –, mak. špiceljni ‘čipke’ (1991: 32, 34) . . špica2 špickrogen -gna m . š'pick...g. ž-es <> koničast ovratnik – colletto a punta – Spitz­kragen . – špik špíka m . š'p.k konica – punta – Spitze: a..ba ...] u š'p.k . 'to je b'la ší.w.nca na t.i. špi.ke, đ. ko sa čabá.te ší.wale, ...] ko s đja.. š'p.k no.t.. ...] je š'p.k ži. ma.. p.a...zu ž-es . Plet. ~ ‘Gebirgsspitze’, SSKj ~ ‘izrazito koničast vrh gore’ špikast -a -o . špí.k.st koničast – a punta – spitz: špí.kaste či..l’e, špí.k.st krá.g.č . – špola -e ž . špu.wa U(Ov)-sw tulec – rocchetto (di filo), spoletta – Spule . –, mak. špula ‘vretence, motek’ (1991: 10, 11) špolica -e ž . špu.lca <> manjšalnica od špOla – dim. di špOla ‘rocchetto di filo’ – Dem. zu špOla ‘Spule’ . – šprekljast -a -o . pisan – variopinto – bunt, farbig: đa ni. 'ki na ba.rba, se pra.v. špre.kl’asto . – štajf -. -. . šta.jf <> za blago, oblačilo trd, tog – duro, rigido – hart, steif . – štekrogen -gna m . š'tekró.g., šte.k.ó.g. ž­es <> stoječi ovratnik – colletto alla corea­na, colletto alto – Stehkragen: š'tekró.g. pra.bma mi., al je ma.. 'b.l b.s..ko . –, Dom. nem. nar. Schtekro:gn (164), Ste:khrogn (169) štepa -e ž . št..pa ž-es <> šiv s šivalnim stro­jem – cucitura (a macchina) – Naht (mit der Nahmäschine) . Plet. –, SSKj ~, mak. ‘obšiv pri čevljih’ (1991: 14), Dom. nem. nar. noth (166) štepati -am nedov. . <3ed št..pa, del -l m mn št..pal.> delati šive s šivalnim strojem – cu­cire (a macchina), fare cuciture – Nähte mit der Nähmaschine machen, nähen: z. maši.n’am se št..pa . Plet. –, SSKj + štera -e ž . : štera |delo obrt­nika na domu| – lavoro dell’artigiano ambu­lante – Arbeit eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn: u št...a sa xođí.le te ž..nske p.e.st ž-es . Plet. +, SSKj nekd. šterk -a m . šte.rk <> škrobilo – imbozzimante, amido – Stärke: ku.x.š ra.jz no.tre . pa pó.l t..ta w..đa .. t..ta je šte.rk . – . . šterka šterka -e ž . šte.rka ž-mm <> škrobilo – im­bozzimante, amido – Stärke: cú.k.r je tu.đ. šte.rka ž-mm . –, mak. štirka (1991: 39) . . šterk šterkati -am nedov. . <3ed šté.rka, del -l m mn šté.rkal. ž-mm> škrobiti – inamidare – stär­ken: t..ta w..đa ođ ra.jza .. s ti.m ...] sa pó.le šté.rkal. ž-mm . – štifelj -na m . ští.f. visok čevelj, škorenj – scarpa alta, stivale – Stiefel: ští.f.ne] sa x'k.le bas..če . pa sa žnu.re .. . pa se zapro. . –, mak. štif.ln. ‘škornji’ (1991: 67), Dom. U štif.lne, skór.nce, nem. nar. Schtifl (169) štifeljč -a m . 1 polvisok čevelj – scarpa alta, stivale a mez­za coscia – Halbstiefel: šti.f.če sa pa x'k.le 'b.ĺ ní.šče 2 manjšalnica od štifelj – dim. di štifelj ‘scarpa alta, stivale’ – Dem. zu štifelj ‘Stiefel’ . – štih štíha m . š't.x vbod |prvina pri šivanju, vezenju| – punto |nel cucire, rica­mare| – Stich |Element beim Nähen, Sticken|: pri.().k se gó.rta šl..ga, se x'k.le nardi. . pa pó.le se ští.še mi.kne nardó. . ta p..kn. ští.š. U(Ov)-sw . Plet. –, SSKj nižje pog. štikan -a -o . ští.kan ve­zen – ricamato – bestickt: ští.kana rjú.xa] . ští.kan fi.rgo..k] . je šti.kano tu.kale z w.rxa . Plet. ~ (štíkati), SSKj + (štíkati nižje pog.) štikati -am nedov. . ští.kat. vesti – ricamare – sticken: se na vi.đ. fa.jn, be mu.rwa no.x 'j.t. . pa ští.kat. . Plet. ~, SSKj nižje pog. štilenštih -a m . šti.l.šti.x ž-es <> šol. skriti šiv – punto nascosto – Stillstich . – štof -a m . št..f ž-es blago – stoffa, tessu­to – Stoff: sta.ra má.t. od m..jga mó.ža je w.s'č.s zr..z.wa št..f ku.šče ođ št..fa] . pa pó.le je p.rší.w.wa u'k.p ...] je nare.dwa p..štre . s t..t. št..fam sa nare.đl. gwá.nte z. tr..če . sa .'s. št..fe đabi.l. ú.kv.x u kš..ft. U(Ov)-sw . ta sta.r. št..f . l..đnast št..f . št..f z. fi.rgo.nče . št..f za đja.t no.t.r fi.đran’e . mó.šč. št..f ž-mm blago za moška oblačila – tessuto utilizzato per la confezione di abiti da uomo – Stoff für die Herrenkleidung . Plet. –, SSKj ~, mak. ‘volneno in polvolneno kupivno blago’ (1991: 59), Dom. nem. nar. Sto:f (169), Tuach ‘panno, panno di lana’ (170) . . blago štofast -a -o . št..fast iz bla­ga – di stoffa – aus Stoff: . št..fast fwá.št.r . št..faste kn..fe/pá.nt.če . Plet. –, SSKj ~ štrafen -fna m . štrá.f. ž-mm <> okrasni trak – nastro decorativo – Zierband: je n ta.k štrá.f. go.r naší.wan ž-mm . – . . porta, štrajfen, štrifelj štrajf -a m . črta – riga – Streifen . – štrajfast -a -o . štrá.jf.st črtast – a righe – gestreift: štrá.jf.st ro.b . štrá.jf.st. št..f . ..nasta št.á.jf.sta či.kl’a ž-es . – štrajfen -fna m . št.á.jf. ž-es okrasni trak – nastro decorativo – Zierband: ni.ste ví.đl. še mla.j .. 'to sa t..te facal..te ...zal. . pa tá.če št.á.jfne sa gó..ta đja.l, še k s. 'jes po b'la li.tn.k, sma 'to gó..ta đja.l., je b'w. p...no tá.č.x facali.t Ž-es . – . . porta, štrafen, štrifelj štrampelhozen -? mn. . štrá.mp.xo.z. Ov-tw – žabe |otroško enodelno pleteno oblačilo iz hlačk in nogavic| – calzamaglia (con bretel­le) – Strampelhose . – štrena -e ž . štrena – ma­tassa – Strähne: sa suší.le t..te št...ne ž­es . Plet. +, SSKj pog., mak. + (1988: 55, 1991: 10) štrifelj -flja m . okras­ni trak – nastro decorativo – Zierband: sa m..l. maga.re zal..ne štri.fl’e no.t.r U(Ov)­sw . – . . porta, štrafen, štrajfen štrikan -a -o . pleten – lavo­rato a maglia – gestrickt: štrí.kane štú..fe . štrí.kane s..kne . Plet. –, SSKj + (štríkati nižje pog.) štrikati -am nedov. . <3mn štrí.kaja, del -l m mn štrí.kal. U(Ov)-sw, ž ed št.í.kawa ž-es, mn štrí.kale> plesti |delati izdelke s pletilkami| – lavorare a maglia – stricken: sa štrí.kale ga.če za pazí.me, k je bwo z'wo m'ra. . štrí.kal. sa štú..fe . pa j..pe U(Ov)-sw . Plet. –, SSKj nižje pog. štruca -e ž . botrovo/botrino darilo – regale del padrino/della madrina – Geschenk des Paten/der Patin: sak l..ta je đá.wa k..j k..t.rca] .. na štrú.ca b.r ko.l. je đá.wa . Plet. ~, SSKj ~, mak. štruc ‘bo­trovo/botrino darilo za veliko noč’ (1991: 119–120) štruphozen -. m . hlačne nogavice – collant, calzamaglia – Strumpf­hose: ni.sa m..l. št'rupfh..z., sa pa đja.l. pá.nt.ne . – štumf -a m . š't..f nogavica – calza – Strumpf: štrí.kane štú..fe . cví.rnaste/ ..naste štú..fe . Plet. +, SSKj –, mak. štumf. ‘moške nogavice’ (1988, 1991), Dom. U štrunfe, nem. nar. Schtrimpf (169) šubladelj -na m . predal­nik – cassettone – Schubladenkasten . –, Dom. nem. nar. Schublodkho.stn (78), Schub- lo:dkho:stn (168) šufecen -cna m . obujek – pezza da pie-di – Fußlappe: nam..st. ...] na b..sa nu.ga či..l 'gor đja.t., sa m..l t..te šu.f..cne no.tre ž-mm . –, mak. šufecne, šufec.lne (1991: 49, 66) . . cota, cunja, fecen šulefelj -? m . šu.l..f. ž-mm <> žlica za čevlje – corno da scarpe, calzatoio – Schuhlöffel . – šultertuh -a m . šu.lt.rtu.x U(Ov)-sw, šu.lta.'tux ž-es <> ogrinjalo, plet – scialle – Schul­tertuch: pozí.m. ...] pa 'ni bw. mó.nt.nu, sa m..le šu.lt.rtu.x U(Ov)-sw . –, Dom. U šultertuh, cal.t (168), sultertuh, cal.t (170), nem. nar. Schultatuach (168, 170) švila . šivilja t tašeljč -a m . ta.š.č torbica – borsetta – Täschchen: . mi.k. ta.š.č . ta.š.č za nađi.. . – tavrati -am nedov. . traja­ti |ohranjati se, biti trpežen| – durare |detto di vestiti solidi| – dauern |währen, haltbar sein|: sa đ...go ta..ral. . – urezati temen -mna -o . temen – scuro – dunkel . + temno prisl. . <> temno – scuro – dunkel: 't.mno zal..n. . Plet. + (t.m.n), SSKj + (temen) tenek -nka -o . t.'n.k ž-mm <ž ied 't..ka> tanek – sottile – dünn: 't..ka pađpwá.ta . Plet. +, SSKj (gl. tánek) tepih -a m . preproga – tappet-to – Teppich: t..pše je đ..wawa s ti.ml., je đá.wa na tle. . Plet. ~, SSKj nižje pog., Dom. nem. nar. Tepich (170) tesen -sna -o . <ž imn t..sne> tesen – stretto, at­tillato (in vita) – eng anliegend |Kleidungs­stück|: šlaba.nče, z'wa t..sne u pá.s. . + težek -žka -o . 't.ž.k ž-mm težek – pesante – schwer: ma.m še zđ..j t..te mó.nt.ne 't.šče ž-mm . 't..ka ja.kna . + tibet -a m . ti.bet ž-es <> šol. tibet |tkanina| – ti­bet |tessuto| – Tibet |Gewebe|: 'to sa ti.bet ...kl. t..tam št..f. .. sa jm..l. bú..taše tu.đ. ž-es . Plet. –, SSKj tekst., mak. ‘ruta iz tanke volne z vzorčasto borduro’ (1991: 45, 97, 136) tišlajfer -ja m .'tišlá.jf.r ž-mm, 'tišlá.jf.. ž-es <> ozek podolgovat namizni prtiček – to­vagliolo da tavola stretto e lungo – Tisch­läufer: 'tišlá.jf.r je tak ko.s, k prí.đe . sri.đa na mí.za, ští.k.n .. . pa ó.z.k ž-mm . – tkan -a -o . <ž ied tká.ne> tkan – tessuto – ge­webt: ta dama.če rjú.še sa tká.ne . Plet. + (tkáti), SSKj + (tkáti) tkati tkem nedov. . tkati – tessere – weben: p.r sta.r.x ca.jt.x sa l’.đi. sja.l. pré.ja . pa tká.l. . + topel -pla -o . t..pu topel |ki varuje pred mra­zom|– caldo – warm |gegen Kälte schützend|: t..pu faca'lat/g'want . 'to j bw. t..pw., 'no, 'pol uše.te .či. z..bw. pozí.m. ž-mm . + topelt -. -. . t..p.t <> dvojen – doppio – dop­pelt: t..p.t al pa 'ki á.jnfox . – . . dopelt, dopeltov tošen -šna m . t..š. torba – borsa – Tasche: tu. j n s'tar t..š., k sa š'l. u kše.ft, sa š'l. kú.p.t, no.t.r kú.p.t . u t..š. s. n..swa za j..st. jú.žna . –, Dom. nem. nar. Toschn (170) tošenček -čka m . to.š.č.k ž-es <> manjšalnica od tOšen – dim. di tOšen ‘borsa’ – Dem. zu tOšen ‘Tasche’ . – troht -a m . tro.xt ž-mm noša – costume tradizionale – Tracht: đi.nđ. je 'bi. tu:t.()ro.xt ž-mm . k ma.ja 'zej t..te tró.xte .. t..te tró.xte kano.lto.lar ž-mm . –, mak. gajltoler traht ‘noša’ (1991: 38), Dom. nem. nar. Trocht (170) . . kostim 1, noša tuhant -a m . tu.xant U(Ov)-sw <> pernica – pi­umino – Daunendecke: sa m..l. kú.re, sa ku.rj. tu.xant nare.đl. U(Ov)-sw . – tul -a m . tu.l <> til – tulle – Tüll: tu.l je pa ti.st., kor je đu.rx'si.xtik . Plet. ~, SSKj zastar. U umarela -e ž . .mar..wa dežnik – ombrello – Regenschirm: na stá.ra .mar..wa . –, Dom. nem. nar. Schirm (168) unterca -e ž . ú.nt.rca, ú.nt..ca ž-es podloga, navadno za krilo, oble­ko – fodera – Futter, gewöhnlich für einen Rock, ein Kleid: m je nare.đwa đ..j g'want m pa sp..đa na ú.nt.rca . je sp..đa ú.nt.rca, se pra.v., đa je fu.trana . – . . podlaka unterfoter -tra m . 'unt.rfu.t.r <> podloga – fodera – Futter |bei der Kleidung| . –, Dom. nem. nar. Untafuata (170) . . foter, podlaka, unterca unterkikelj -? m . ú.nt.rči.k. U(Ov)-sw <> spod­nje krilo – sottoveste – Unterrock: ú.nt.rči.k. .. . pa pó.le či.kl’a naw.rx U(Ov)-sw . –, mak. unt.rkitl (45, 49, 73), Dom. U srejšče, unterčik.l (171), unterčik.l ‘sottogonna, sottana, camicia senza maniche’, nem. nar. Untakhitl ‘sottoveste’ (164, 171), Unterfat, Untahemd (171) . . spodnja kiklja (kiklja) unterlajbelj -blja m . modrček – reggiseno – Büstenhalter . – , mak. unt.rlajb.rle (1991: 77) . . helter ura -e ž . ú.ra ura |naprava| – oro­logio – Uhr |Instrument|: sa m..l. ú.ra š či.t.ca u žo.kč. . zwá.ta ú.ra . + urezati urežem dov. . ur..zat ž-mm urezati – tagliare – zuschnei­den: s..stre . pa ti.ste sa đ..wal. tá.če ku.rse .. . pa ti.ste sa uči.l. ur..zat tu.đ., 'na .. đa si p'ro. braz mú.štra 'w.xku.()r..zu ž-mm . + . . co urezati v vajbca -e ž . va.jbca, va.jfca Ž-es <> babica |del zapenca| – occhiello – Öse |beim Haf­tel|: to. je va.jbca, to. je pa ma.nđ.c Ž-es . – . . bajbca vdeti vdenem dov. . uđ..t. <2ed uđ..n.š U(Ov)­sw> vdeti |dati kaj v uho šivanke| – infilare il filo e sim. nell’ago – einfädeln (etw. durch das Nadelöhr ziehen): uđ..n.š u ší...ca U(Ov)-sw . + veksljati . beksljati ven odrezan ven -a -o . 'w.n adri.zan <> izre­zan – tagliato (da) – ausgeschnitten: . – ven rezan ven -a -o . izrezan – tagliato (da) – ausgeschnitten: mu.đ.. je 'bi. pó.le k'le 'w.n .i.zan Ž-es . – ven rezati ven režem nedov. . izrezati – tagliare (da) – aus­schneiden . – ven spustiti ven -im dov. . 'w.n sp.sti.t. <> razširiti |narediti kaj (bolj) široko| – allar­gare |rendere piu largo| – verbreitern |etw. breit(er) machen| . – ven zrezati ven zrežem dov. . izrezati – tagliare (da) – aus­schneiden: bú.go ...] sa 'w.n zr..zal. . pa pó.le sa ští.kal. . – vijolast -a -o . vijoličen – di colore viola – violett . – vinahti -. mn. . bi.n.xt. božič – Natale – Weihnachten: bi.naxt. je tu.đ. s'vet gu.đ . – visok -a -o . b.'sak visok – alto – hoch: b.'sak kró.g.] . ta v.su.če či..l’e] . + višnjava -e ž . ví.šn’awa, bí.šn’awa višina – altezza – Höhe: mo.rš ví.šn’awa zmí.rt. ž-mm . – vogel -gla m . wó.gu ž-mm vogel – angolo – Ecke: faca'lat ma ští.r. wó.gle . + . . ogel volna -e ž . ..na, ó..na volna – lana – Wolle: p'ro. ta đamá.ča ..na . +, Dom. nem. nar. Schofwo:ln (168), Woln (172) volnast -a -o . ..nast, ó..nast volnen – di lana – wollen: ..nast g'want/faca'lat . ..nasta štrá.jfasta či.kl’a . Plet. ~, SSKj ~, mak. vounasta (1991: 11) vozič -a m . 'w.ž.č otroški voziček – carrozzina |da neonati| – Kinder­wagen . Plet. ~, SSKj ~ všiti všijem dov. . uší.t. <> všiti – cucire – ein­nähen . + vzrazen prisl. . uzra.z. ž-mm <> narazen – discosto, separato – auseinander: đ.ržo. uzra.z. . – z zadaj prisl. . zá.đ. <> zadaj – dietro – hinten: zá.đ. . pa prí.đi ma. t..te špí.c.ne ta č.rne . Plet. +, SSKj star. zaguzan -a -o . naguban zaradi premočnega zategovanja niti med šivanjem – arricciato, pieghettato a causa dello stringimento troppo forte durante la cucitura – gefaltet wegen zu starken Zie­hens beim Nähen: ma.ma je 'w.sčas r..kwa: je .'se zagú.zano . – zaguzati -am dov. . nagubati (blago) zaradi premočnega zategovanja niti med šivanjem – arricciare, pieghettare (il tessuto) a causa dello strin­gimento troppo forte durante la cucitura – (den Stoff) falten wegen zu starken Ziehens beim Nähen . – zasukan -a -o . zasukan – girato, voltato – verdreht: s đja.. š.pu.le 'đo. . pa pó.le sa pri.šl. ...] dvi. ní.t. .'k.p, ma. po.l še na 'bart zasú.kano, pó.le j bwa ..na ...] 'b.l je b'wa zasú.kana .. 'b.l je b'wa m..čna ž-mm . zasú.kane wasé. . zasú.k.ne raká.be . Plet. + (zasúkati), SSKj + (zasúkati) zašivan -a -o . 1 sešit – cuci­to – genäht, geschneidert: j b'w. .'se .'k.p zaší.wano . Plet. ~, SSKj . . prišivan zašivati -am dov. . <3ed zaší.wa, del -l m mn zaší.wal., ž ed zaší.wawa U(Ov)-sw> sešiti – cucire (insieme) – nähen, schneidern: je pó.le švi.l’a zaší.wawa U(Ov)-sw . Plet. – /+ impf., SSKj nar. zahodno . . co prišivati, pošivati, prišivati zatepsti -tepem dov. . zat..pst. <> proč vreči – buttare via – wegwerfen: sa či..l’e b'le za zat..pst. . Plet. ~, SSKj ~ . . bek zatepsti, dejati bek zavezan -a -o . zab..z.n za­vezan – legato, annodato – gebunden: ná.še sa m..l. 'w.sč.s x'k.le prí.đ. zab..zano . Plet. + (zav.zati), SSKj + (zavézati) žnidar zavezati -vežem dov. . za zabe.zat <2ed zabé.ž.š, del -l m mn zab..zal., zav..zal.> zavezati |narediti vozel| – legare |annodare| – zusammenbinden |zu einem Knoten schlin­gen|: zabé.ž.š . pa narđi.š k'naf . + . . co zavezati zaviti -vijem dov. . <2ed zawí.j.š U(Ov)-sw, del -l m mn zawi.l. ž-mm> 1 zaviti |obdati s čim| – avvolgere – wickeln: sa pa tr..če] no.t.r zawi.l. ci.le ž-mm 2 oviti |pri kvačkanju, pletenju nit okrog kvačke/igle| – avvolge­re |il filo sull’ago, sul ferro nel lavorare all’uncinetto, a maglia| – den Faden um die Nadel biegen: zawí.j.š đvi. bá.rt. . pa paté.gn.š sku.. U(Ov)-sw . Plet. ~, SSKj ~ zavivati -am nedov. . povijati – avvolgere – wickeln . Plet. ~, SSKj – zekelj -na m . z..k. U(Ov)-sw kratka (moška) nogavica – calza (da uomo) – (Herren)socke: . –, mak. sek.ln. (1991: 66), zek.lne ‘malo čez gleženj ali do srede meč segajoča moška nogavica’ (52, 66), Dom. U zek.lne (169) . . soken zelen -ena -o . : zelen – verde – grün: 't.mno/li.xt zal..no . + zgorenji -a -o . <ž imn ta zgari.n’e> zgornji – sopr(a)-|di sopra| – ober-: ta zgari.n’e rjú.še . – zimski -a -o . <ž ied ta zi.mska, imn zi.mšče> zimski – invernale – Winter-: ta zi.mska ja.kna . zi.mšče xwá.če . + zlat -a -o . zwa.t zlat – d’oro – golden: zwa.t mí.đ.r] . zwá.ta žnu.ra . fa.jn a..be, č.rne . pa zwá.te zá.đ. . + zlato -a s . zwá.to zla­to – oro – Gold: 'to je zwá.to . z. zwá.tam nare.đ ž-mm iz zlata – d’oro – golden, aus Gold . + zlatovje -a m . zwat...je zlatnina |izdelki iz zlata| – insieme di oggetti d’oro – Gold |Schmuckstücken aus Gold| . – zmeriti -im dov. . zmí.rt. <2ed zmi.r.š ž-mm, del -l m mn zmí.rl. ž-mm> zmeriti – prendere le mi-sure, misurare – ausmessen: ta p.ru sa zmí.rl., 'kak je bí.šnjawa ž-mm . Plet. –, SSKj + znucan -a -o . obrabljen – consumato, logorato – ausgeleiert . – . . ponucan, žlajsik zrezati zrežem dov. . 1 zrezati – tagliare – schneiden 2 ukrojiti – tagliare il tessuto – zuschneiden . Plet. ~, SSKj ~ zvezati zvežem dov. . zv..zat. ž-mm <2ed zv..ž.š ž-mm> zvezati, zavezati – legare – binden, schlingen: žnu.ra za bú.rtax zv..zat. ž-mm . +, mak. + (1991: 49) ž žakelj -klja m . žá.k. ž-es <> vreča – sacco – Sack: ja., ja., žá.k. . pa 'tu je 'bi. fi.đ.an’e no.t.. ž-es . Plet. +, SSKj pog. žakeljč -a m . žá.k.č <> vrečka – sacchetto – Säckchen, Beutel: t..le je . žá.k.č k sa m..le k sa š'l. u 'kinđ.rgó.rt. . Plet. –, SSKj žákljič nar. žamet -a m . žá.mat ž-mm žamet – velluto – Samt: č.r. žá.mat U(Ov)-sw . +, Dom. nem. nar. Somt (168) žameten -tna -o . žá.mat.n, žá.m.t. ž-es žameten |iz žameta|– di velluto – samten |aus Samt|: žá.m.tna ja.kna . + . . plišvat žegen -gna m . ž..g. žegnanje – sagra – Kirchtag: n. ž..g. sa m..štwa nasí.l. č.r. g'want . Plet. ~, SSKj nar. koroško, Dom. nar. sln. žeg.n, nar. nem. Kirht:og (164) žena -e ž . ženska – donna – Frau: pul..varje sa ž..ne same. štrí.kale . + . . ženska ženska -e ž . ženska – donna – Frau . + . . žena ženstve -tev ž mn . ž..jnstwe, ž..nstwe U(Ov)­sw <> več žensk, ženske – donne – Frauen: ž..nstwe sa m..le ži. .. 'w.sč.s ca'lat U(Ov)­sw . Plet. +, SSKj ekspr. žida -e ž . ži.đa svila – seta – Seide: ta pra.wa ži.đa . Plet. +, SSKj star., Dom. nem. nar. Seidn židast -a -o . ži.đast ž-es <ž ži.đasta, imn ži.đaste> svilen – di seta – seiden: ži.đast g'want, ži.đaste facal..te . –, mak. + (1991: 8) žlajsik -. -. . žla.js.k <> oguljen – consumato, logorato (di vestito) – abgenutzt: je já.ma, je žla.js.k, ča je znu.cano ž-mm . – . . ponu­can, znucan žnidar -ja m . žni.đ.r U(Ov)-sw krojač – sarto – Schneider: sa tu.đ mu.rl. ku.pt. ...] št..f . pa đa j pó.le žni.đ.r nare.đu U(Ov)-sw . Plet. –, SSKj nižje pog., mak. + (1991: 15), Dom. nem. nar. Schnaida (168) žnura -e ž . žnu.ra, žnu..a ž-es 1 vrvica – spago – Schnur: ž.nu..am. sa p.í.đ. zap..l. ž­es 2 vezalka – laccio – Schnürsenkel 3 trak – nastro – Band: žnu.ra za bú.rtax zv..zat. ž-mm . Plet. žnora 1, SSKj –, mak. 1 (1991: 39), 3 (1988: 61, 72, 85), ‘nit’ (1991: 11), Dom. nem. nar. Kordel, Schnur ‘cordoncino, laccio’ (168) . 3 . žoja žoja -e ž . žo.ja ž-es, ž-mm <> trak – nastro – Band: p.r ká.p., bi.š, ma.ja t..t má.š. 'đo.ta zv..zan, 'to je žo.ja, al.., 'đo.ta k vi.s. ž-mm . Plet. ~, SSKj –, mak. žuoje (1991: 44, 86), žvoje (88), ‘podveza’ (93) . . žnura 3 žok -a m . 'žak, 'ž.k ž-es žep – tasca – Tasche |bei der Klei­dung|: 'jes pa mu.r. m..t. .. bú.rtax] bi.š sku.s ko.j? đ. ma.m 'žak, ma.m 'w.sč.s kak šná.jc.r no.tr. ž-mm . Plet. +, SSKj –, mak. ‘moška nogavica’ (1991: 66), ‘značilno rateško obuvalo iz volnenega stopala in krav­jega usnja’ (1988) žokič -a m . žo.k.č ž-es žepek – taschetta – Täschchen, klei­ne Tasche: u žo.kč. sa m..l. facali.t.č . –, Mak. red žvakča (1991: 62) žrebelj -blja m . žebelj – chiodo – Nagel: sp..đa sa pa c..kle] z ...] žr..bl’. tu.đ. nakawá.l., đa se ni. zd.rk.wo tk.. pazí.me ž-mm . Plet. + ‘der metallene nagel’, SSKj – žrebljič -a m . žebljiček – chiodino – Nägelchen: ma.ja sp..đa t..te žr..b.če, las..ne žr..b.če . Plet. +, SSKj – knjižnOSlOvenSkO-narečni Seznam / elenco Sloveno Standard – Sloveno dialettale / SchriftSloWeniSch-SloWeniSchdialeKtaler index babica . bajbca, vajbca barhantast . porhanast barva, barvati . barba, barbati biser, biserovinast . perla, perlmuterst blazina, blazinica . polšter.. polšterc, polštrič bleščati se . bleščeti se, glicrati (se) bluza, bluzica . pluzna.. bluznica, pluznica boljši . fajn bombaž, bombažen . pavmvole.. cvirnast, pavel­ nast, od niti (nit) bosti . rušati božič . vinahti brisača . antha, brisnica broška . proš cevast . rorast copata . |doma narejena c.| . čabata, |copatom po­ dobno obuvalo| . škrpec česan . |za volno| . skvartan četrt, četrtina . firtelj čevelj . |č. z lesenim podplatom| . cokelšu, |vi­ sok č.| . štifelj, |polvisok č.| . štifeljč, |delovni č.| . kalošna, |obrabljen, ponošen č.| . čafeder, kalošna čeveljček . čevljič čipka . špica, špicelj čopek . čopič črta, črtast . štrajf, štrajfast darilo . |d. botra, botre| . štruca dekle . dečla delo . |d. obrtnika na domu| denarnica . preftošen dežnik . umarela dirndl . dendelj, dendeljkostim dokolenka . kneštrimf dolžina . daljnjava dvojen . dopelt, dopeltov, topelt elastika . guma, gumi, lastriš enak . glih fazona . fazon, frson fotomodel . model galoša . kalošna gamaša . kamašna goditi . dejati na smago (smaga) gradaše, gradašati . kvarta, kvartati grob . rufast, rumfast guba, gubica . bovd, folten.. foltenč, foltič gumb, gumbek . knof, knofič gumbnica . knopfloh, knopflohar gumijast . gumljast, gumnast halja . |delovna h.| . burtah, |šolska h.| . burtah hlače . |irhaste h.| . lederhozen, |moške spodnje h.| . gače, gate, spodnje hlače (hlače) izbran . fajn izrezati, izrezan . ven rezati, ven zrezati.. ven odre­zan, ven rezan jezik . |j. pri čevlju| . lošen kapuca . kapucen karirast . križast kaveljček . hakeljč . |del zapenca| . mandeljc klobuček . klobučič klopniti . klapniti klot . glot kockast . kvadratast končati . firtkati konica, koničast . špik, špikast kos, košček . |del česa| . flašter, kraj.. kosič kost . |ribja k.| . fišpaler, fišpaner, fišponpantelj, špica1 kravata . kravatelj krilo, krilce . kiklja, kikljica . |nabrano k.| . foltenšos, |spodnje k.| . unterkikelj, spodnja ki­klja (kiklja) kroglica . grolica . |drobna steklena k.| . perlin­ca krojač . žnidar krpa . |kuhinjska k.| . hangrli, kširfecen krtača . ščet kvačkati, kvačkan . hekljati, hekljan lan . preja lažen . foliš ličkanje . |koruzno l.| . fidranje likati, likalnik . pegljati, peglajzen luknja, luknjica . jama, jamica maškara . šemnjak menjati . beksljati manšeta . mašetna menjati . beksljati meter . |šiviljski m.| . metra moder . plav mrežica . nec nabirati, naborek . cegati, kreželj nadeti si . dejati gor naftalin . naftalina naramnica . ramnica narazen . vzrazen našiti, našit . našivati, našivan naudariti, naudarjen . naheftati, naheftan nedrček . helter, unterlajbelj nogavica . štumf, soken, zekelj . |kratka moška n.| . soken, zekelj, |hlačne nogavice| . štrupfhozen nosilec . |n. za prtičke| . portasalveta obeliti, obeljen . splehati, splehan obesek . onhengar obešalnik . helter1, klajderhelter obleka, oblekica . gvant, klad . |enodelna o.| . cel gvant (gvant).. gvantec, kladič obrabljati, obrabljen . nucati, znucan obroček . rinčica obujek . cunja, fecen, šufecen obuvalo . |copatom podobno o.| . škrpec odeja . |volnena o.| . kocen ogrinjalo . plaščič, šultertuh oguljen . žlajsik okras, okrašen . cir.. . |z ročnim delom o.| . de­lan, |o. iz vrvic| . šlingarija omara . kosten oranžen . arančast orodje . |lopatasto o. za tolčenje lanenega semena iz glavic| . lopuča ostanek . restelj oviti . zaviti ovratnik . kragen, krogen . |o. pri ženskem oblačilu| . krageljč, kragenč, |bubi o.| . pubi krageljč, |koničast o.| . špickrogen, |stoječi o.| . štekrogen pajčolan . šlajer pentlja, pentljica . mašen, mašenč pernica . tuhant pero . feder, muna pikati . rušati pisan . šprekljast plašč, plašček . montelj, monteljč platno, platnen . prt, prten plesti, pleten, pletilka . štrikati, štrikan, špica1 plet . šultertuh podaljšati . dolta spustiti, dolta šlogati podložiti, podložen, podloga . podfotrati.. fotran, podfotran.. foter, podlaka, unterca, unterfoter podveza . pantelj pomeriti . poskusiti, primeriti ponarejen . foliš ponositi, ponošen . ponucati, ponucan poročni . ohcetni postriči . porezati poškodovan . |p. od rabe| . hin potempljati, potempljan . potopljati, potopljan potrebovati . nucati povijati, povit . zavivati, opasan prav . |biti p.| .spasati praznik, prazničen . nedel, ponedelen predalnik . šubladelj predelati . predejati, prenarediti predpasnik . burtah pregrinjalo . |posteljno p.| . koperdeken premajhen . cmiken prenašati . frtrogati preobleči, preoblačiti . beksljati, sprebleči preozek . cozek preproga . tepih preprost . ajnfoh prevleka, prevlečen . |p. za blazino| . oblačilec.. . podvlečen, pokrit prilegati se, prilegajoče se . dol stati, pasati, dov. dol pasti, dolta pasti.. onligend pristajati . pasati prišiti, prišit . co prišivati, dol prišivati, prišivati . |p. s šivalnim strojem| . co prištepati.. co prišivan, dol prišivan, prišivan . |p. s šivalnim strojem| . dol prištepan pritiskač . drukar prozoren . durhsihtik prstan . rinčica . |poročni p.| . ering prt . prtič . |izvezen stenski p.| . bontšonar prtiček . dekelč, salveta, manjš. salvetka . |podol­govat namizni p.| . tišlajfer, |nosilec za prtičke| . portasalveta rame . ramen raševina, raševinast . ras, rasast razporek . šnic razširiti . ven spustiti rdeč . črnel resa . fronza, fronzen revija . |modna r.| . sfilata rjav . rus robec, robček . šnajcar.. . |okrasni r.| . facoletič ročaj . grif rokavci . olšpet rožast . rožnast rožnat . roza, rozast ruta . facolet sandala . sandalen senčnik . lompenširem sešiti, sešit . pošivati, prišivati, zašivati . |s. s šivalnim strojem| . co prištepati, prištepati.. kNJiŽNOslOveNskO-NarečNi seZNaM / eleNcO slOveNO staNdard – slOveNO dialettale . prišivan, zašivan . |s. s šivalnim strojem| . prištepan skrajšati . gorta šlogati skrinja . kufer, . |s. za shranjevanje obleke| . banka slamnik . slamnjak slamnjača . slamnica srajca, srajčka . srajišče, . |spalna s.| . nohthemd.. srajceli stebriček . |s. pri kvačkanju| . kasteljč stopalnik . |s. pri kolovratu| . pedalen stroj . |šivalni s.| . mašinj, pfaf, sindžer sukanec . nit . |s. za vezenje| . goren suknjič . janka 2, jopa 1, jopič svatba . ohcet svetinjica . medaljica svetlo . leht svila, svilen . žida, židast svitek . |priprava| . cviteh, cvitrah, |s. las| . kopa širina . širnjava šiv . |š. s šivalnim strojem| . štepa, |delati šive s šivalnim strojem| . štepati, |skriti š.| . štilenštih šivanka . šivanica škrobiti, škrobilo . šterkati.. šterk, šterka šopek . pušelj, manjš. pušeljč tečaj . |t. krojenja| . šnitkurs tekač . lajfer telovnik . lajbič, pruštah til . tul tiskanina . |modra t.| . plavdruk tog . štajf torba, torbica . tošen, manjš. tošenček.. tašeljč trajati . tavrati trak, trakec . pantelj, žnura, žoja . |okrasni t.| . porta, štrafen, štrajfen, štrifelj.. . panteljč trd . štajf tulec . špola, manjš. špoljica uhan . oringelj ukrojiti . zrezati umeten . |iz umetnega materiala| . kunstan uničen . |u. od rabe| . hin uporabiti . ponucati usnje, usnjen . leder, ledrast vata . bata vbod . štih . |križni v.| . krajceljštih, krajcštih, |ploščati v.| . folštih venec, venček . |rožni v.| . roženkranc.. . krona . |poročni v.| . krancelj, krona verižica . ketnica vesti, vezen . štikati, štikan vezalka . žnura vijoličen . vijolast višina . višnjava vitek . šlonk volnen . volnast vozel . knof voziček . |otroški v.| . vozič vrat . kragen vreča, vrečka . žakelj, žakeljč vreči . |proč v.| . bek zatepsti, dejati bek, zatepsti vreteno . |del kolovrata| . kola vrsta . raja vrtnica . rozelj vrvica . žnura vsakdanji . za vsak dan (dan) všit, všitek . noter prišivan, noter zašivan.. cvikelj všivati . noter všivati vzmetnica . modrocen vzorec . model, mušter . |krogličast v. belih bombažnih pletenih dokolenk| . buntrč zadrga . rajsfršlus zakrpati, zakrpan . oblekati, oblekan zanka, zankica . šlingeljč.. . |z. za obešanje| . henkar zapenec . haftelj, manjš. hafteljč zaplata, zaplatica . blek, blekič zaponka . šnola zavesa . firgonk zavihan . podvihan zlatnina . zlatovje zlikati, zlikan . spegljati.. popegljan žabe . |otroško oblačilo| . štrampelhozen žebelj, žebljiček . žrebelj, žrebljič žegnanje . žegen ženska . žena, ženska žep, žepek . žok, žokič žimnica . modrocen životec . meder, manjš. medrček, moder, nedrc žlica . |ž. za čevlje| . šulefelj iTalijanSkO-SlOvenSkOnarečni Seznam / elenco italiano – Sloveno dialettale / italieniSch-dialeKtalSloWeniScher index abito . gvant, dim. gvantec, klad, dim. kladič, ob­leka . |a. da bambino| . kladič, |a. da donna| . dendelj, dendeljkostim accorciare . gorta šlogati adattare . predejati aderente . ozek aggiuntato . dol prištepan ago . |a. da cucire| . šivanica aletta . perutnica allargare . ven spustiti allungare . dolta spustiti, dolta šlogati altezza . višnjava alto . visok amido . šterk, šterka anello . rinčica . |a. di matrimonio| . ering angolo . ogel, vogel annodare, annodato . co zavezati, zavezati, za­ vezan aprire, aperto . odpeti, odprt arancione . arančast arcolaio . korvat argento . srebro . |d’a.| . srebrn armadio . kosten artificiale . |di materiale a.| . kunstan asciugamano . antha, brisnica asciugarsi . posušiti se attaccapanni . helter1, klajderhelter attaccare, attaccato . našivati, našivan attillato . ozek, tesen attrezzo . |a. per togliere i semi di lino dalle cap­ sule| . lopuča Avvento . advent avvolgere, avvolto . zaviti, zavivati.. opasan basso . nizek battere . |b. per terra| . klapniti, klopotati battesimo . |da b.| . krsten berretto . kapa bianco . bel bisogno . |avere b. di| . nucati blu . plav blusa . bluznica, pluznica bordo . rob borsa, borsetta . tošen, dim. tošenček, tašeljč bottone . knof, dim. knofič . |b. a pressione, b. au­ tomatico| . drukar bottoniera . knopfloh, knopflohar bretella . ramnica broccato . brokat buco . jama, dim. jamica buono . ponedelen buttare . |b. via| . bek zatepsti, dejati bek, zatep­ sti cadere . |c. bene| . dol pasti, dol stati, dolta pasti, pasati, spasati, |che cade bene| . onligend caldo . topel caloscia . kalošna calza . štumf, soken, zekelj . |c. da uomo| . so- ken, zekelj, |ferro da c.| . špica1 calzatura . |c. simile alla pantofola| . škrpec calzamaglia . štrampelhozen, štruphozen calzare . |c. bene| . dol pasti, dol stati, dolta pasti, pasati, spasati, |che calza bene| . onligend calzatoio . šulefelj calzettone . kneštrimf calzolaio . čevljar, šostar calzone . hlačnica cambiare . beksljati . |c. vestito| . beksljati, sprebleči cambiarsi . sprebleči camice . |c. da lavoro| . burtah camicia . pluzna, srajišče, dim. srajceli . |c. da bambino| . kiklja, |c. da donna| . olšpet, |c. da notte| . nohthemd camicetta . bluznica, pluznica camoscio . |di c.| . irhast capello . las capo . |c. d’abbigliamento| . kos, dim. kosič cappello . klobuk, dim. klobučič . |c. di paglia| . slamnjak cappuccio . kapucen cardo, cardare . kvarta, kvartati carrozzina . |c. da neonati| . vozič casa . |fatto in c.| . domač cassapanca . banka, kufer italiJaNskO-slOveNskONarečNi seZNaM / eleNcO italiaNO – slOveNO dialettale cassettone . šubladelj catena . dim. ketnica catenina . ketnica centrino . dekelč, salveta cerchietto . rinčica cesta . jerbas chiaro . leht chiodo . žrebelj, dim. žrebljič chiusura . |c. a gancetto| . haftelj, dim. hafteljč, |c. lampo| . rajsferšlus cintura . pas ciocca . čopič ciondolo . onhengar ciuffo . čopič collant . štruphozen colletto . krogen, kragen . |c. dell’abito femmi­nile| . krageljč, kragenč, |c. dell’abito maschi­le| . fazon, frson, |c. alla coreana| . štekrogen, |c. alla paggio| . pubi krageljč, |c. a punta| . špickrogen collo . kragen colorare . barbati, pobarbati colore . barba comprare, comprato . kupiti, noter kupiti.. ku­pljen comune . navaden confezionare . firtkati, narediti consumare, consumato . ponucati.. ponucan, znu­can, žlajsik coperta . kocen, odeja, dim. odejica copertina . |c. da battesimo| . anjpintdekelj, por­tinfant, krstna odejica (odejica) copricapo . |c. del costume tradizionale| . kapa, |c. a nido usato per portare le ceste sulla testa| . cvitah, cvitreh copriletto . koperdeken corallo . koralda corno . |c. da scarpe| . šulefelj corona . krancelj, krona coroncina . |c. nuziale| . krancelj, krona, |c. a nido usato per portare le ceste sulla testa| . cvitah, cvitreh corpetto . meder, dim. medrček, moder, nedrc corso . |c. di taglio| . šnitkurs corto . kratek costume . kostim . |c. tradizionale| . noša, troht cotone . pavmvole, . |di c.| . cvirnast, pavelnast, od niti (nit) cravatta . kravatelj crocchia . kopa cucire, cucito . co prišivati, dol prišivati, našivati, noter všivati, pošivati, prišivati, šivati, všiti, zašivati . |c. a mano| . šivati na roke (šivati), |c. a macchina| . co prištepati, prištepati, štepati.. . co prišivan, dol prišivan, našivan, noter prišivan, noter zašivan, prišivan, šivan, zašivan . |c. a macchina| . dol prištepan, prištepan cucitura . |c. a macchina| . štepa, |fare cuciture| . štepati cuffia . avba, dim. avbica, havba, dim. havbica, kapa cuoio . leder . |di c.| . ledrast cuscino . polšter, dim. polšterc, polštrič davanti . predaj decorato . |d. a mano| . delan decorazione . cir, . |d. di spaghi| . šlingarija deteriorare . nucati diafano . durhsihtik dietro . zadaj diritto . |sul d.| . na lice (lice) discosto . vzrazen divisa . |d. da scuola| . burtah domenica . nedelja donna . žena, ženska . |donne| . ženstve doppio . dopelt, dopeltov, topelt dorato . pozlačen durare . tavrati duro . štajf elastico . guma, gumi, lastriš elegante . fajn falso, falsato . foliš fare . narediti fascia . plenica, povoj . |in fasce| . opasan fazzoletto . šnajcar . |f. da capo| . facolet, |f. da tasca elegante| . facoletič fede . ering federa . oblačilec fermaglio . šnola ferro . |f. da calza| . špica1, |f. da stiro| . peglaj­ zen festa . |di f.| . ponedelen, |f. liturgica| . sveti god (god) festivo . ponedelen fibbia . šnola filare . presti filato . |f. cucirino| . goren filatoio . korvat filo . nit fiocco . mašen, dim. mašenč fiore . roža floreale . |con motivi floreali| . rožnast fodera . foter, podlaka, unterca, unterfoter foderare, foderato . podfotrati.. fotran, podfotran forbici . škarje forte . močen fotomodello . model frangia . fronza, fronzen funerale . pogreb fuso . |parte dell’arcolaio| . kola fustagno . |di f.| . porhanast gamba . noga gancetto . mandeljc gancio . dim. hakeljč . |g. per appendere| . hen­ kar ghetta . kamašna giacca . jakna, dim. jaknica, janka, jopa, jopič . |g. da donna| . šlabanka giacchetta . janka, jopa, jopič . |g. a maglia| . jopa, jopica giallo . rumen giarrettiera . pantelj, dim. panteljč gile . lajbič, pruštah giorno . dan . |g. festivo| . nedel, sveti god (god), |da g.| . za dan (dan) girato . zasukan gomma . guma . |di g.| . gumljast, gumnast gonna . kiklja, dim. kikljica . |g. a pieghe| . foltenšos grande . širok grembiule . burtah grigio . siv grosso . debel guanto . rokavica guida . lajfer imbastire, imbastito . naheftati, naheftan imbianchire, inbiancito, imbiancare, inbiancato . splehati, splehan imbottitura . |i. alle spalle| . polštrič imbozzimante . šterk, šterka impermeabile . |essere i.| . držati vodo (držati) inamidare . šterkati indossare . nositi infilare . |i. il filo nell’ago| . vdeti invernale . zimski laccio . žnura lacciolo . šlingeljč lacerato . strgan lana . volna . |di l.| . volnast larghezza . širnjava largo . širok lavare . prati, sprati lavorare, lavorato . |l. a maglia| . štrikati, štrikan, |l. all’uncinetto| . hekljati, hekljan lavoro . |lavoro dell’artigiano ambulante| . štera legare, legato . co zavezati, zavezati, zvezati.. za­ vezan leggero . lahek lenzuolo . rjuha, dim. rjuhica lino . preja . |di l.| . prten loden . loden . |di l.| . lodnast logorare, logorato . nucati, ponucati.. ponucan, znucan, žlajsik luccicare . bleščeti se, glicrati (se), svetiti se luminoso . leht lunghezza . daljnjava lungo . dolg macchina . |m. da cucire| . mašinj, pfaf, sindžer macerare . dejati na smago (smaga) madreperla . |di m.| . perlmuterst maglia . |lavorare a m., lavorato a m.| . štrikati, štrikan maglione . pulover manica . rokav manico . grif maniglia . grif mano . |a m.| . na roke (roka) mantella . pelerina, plaščič mantello . montelj, dim. monteljč, pelerina, plaščič marrone . rus maschera . šemnjak mascherina . lošen maschi . moštva mastello . škaf matassa . štrena materasso . modrocen mazzetto . pušelj, dim. pušeljč merletto . špica2, špicelj metro . metra mettere . |m. le scarpe| . obuti migliore . fajn misurare . zmeriti moda . moda modello . model, mušter moderno . moderno monogramma . monogram morbido . mehek motivo . |con motivi floreali| . rožnast mutande . |m. da donna| . spodnje hlače (hlače), |m. da uomo| . gače, gate, |m. lunghe| . spodnje hlače (hlače) naftalina . naftalina nastro . pantelj, žnura, žoja, dim. panteljč . |n. de­ corativo| . porta, štrafen, štrajfen, štrifelj Natale . vinahti nero . črn nodo . knof nozze . ohcet nuovo . nov nuziale . ohcetni occhiello . bajbca, vajbca.. knopfloh, knopflohar ombrello . umarela orecchino . oringelj orlo . |o. a giorno| . ažur ornamento . cir oro . zlato . |d’o.| . zlat, |insieme di oggetti d’oro| . zlatovje italiJaNskO-slOveNskONarečNi seZNaM / eleNcO italiaNO – slOveNO dialettale orologio . ura osseo . kosten, koščen ovatta . bata paglia . |p. di granoturco| . fidranje pagliericcio . slamnica paio . par pallina . |p. di vetro| . perlinca, |figura di calzetto­ni di cotone lavorati ai ferri| . buntrč panello . |p. da muro| . bontšonar pannolino . plenica pantaloni . hlače . |p. di pelle, di cuoio| . lede­rhozen pantofola . |p. fatta in casa| . čabata, |calzatura simile alla p.| . škrpec paralume . lompenširem parte . kraj pasqua . velika noč (noč) passatoia . lajfer patta . |p. dei pantaloni| . šnic pedale . pedalen pelle . koža, leder . |di p.| . ledrast penna . |p. degli uccelli| . feder, muna perla . perla perlina . grolica pesante . težek pettinato . skvartan pezza . blek, dim. blekič . p. da piedi . fecen 2, šufecen pezzetto . kosič pezzo . flašter, kraj piccolo . |tropo p.| . cmiken piega . bovd, folten, dim. foltenč, foltič pieghettare, pieghettato . cegati, nabrati, zaguzati.. cegan, nabran, nagrban, zaguzan piegato . podvihan pince . cvikelj piumino . tuhant pizzo . špica2, špicelj plastron . plastron plissettato . plisiran polsino . mašetna portafoglio . preftošen portasalviette . portasalveta produrre . narediti provare . poskusiti, primeriti pullover . pulover pungere . rušati punta . špik . |a p.| . špikast punto . štih . |p. a croce| . krajceljštih, krajcštih, |p. alto| . kasteljč, |p. nascosto| . štilenštih, |p. piatto| . folštih quadrato . kvadratast quadretto . |a quadretti| . kvadratast quarto . firtelj quotidiano . navaden, za vsak dan (dan) rappezzare, rappezzato . oblekati, oblekan rascia . ras |di r.| . rasast rattoppare, rattoppato . oblekati, oblekan regalo . |r. del padrino/della madrina| . štruca reggiseno . helter2, unterlajbelj reticella . nec riadattare . predejati, prenarediti ricamare, ricamato . štikati.. naštikan, štikan ricoperto . podvlečen, pokrit rifinire . firtkati riga . raja, štrajf . |a righe| . štrajfast rigido . štajf rimboccato . podvihan ripresa . cvikelj risuolare, risuolato . potempljati, potempljan ritaglio . restelj rivestito . podvlečen, pokrit robusto . močen rocchetto . |parte dell’arcolaio| . kola, |r. di filo| . špola, dim. špoljica rosa . rozelj . |di colore r.| . roza, rozast rosario . roženkranc rosso . črnel rotondo . okrogel rovescio . |sul r.| . narobe rovinato . |r. dall’uso| . hin ruche . kreželj ruvido . grob, rufast, rumfast sacco . žakelj, dim. žakeljč sagra . žegen salvietta . salveta, dim. salvetka sandalo . sandalen santino . medaljica sarta . šivilja sarto . žnidar sbiadito . splehan sbottonare . odpeti scardasso . kvarta scarpa . čevelj, dim. čevljič . |s. alta| . štifelj, |s. con suole in legno| . cokelšu, |s. vecchia, usata| . čafeder, kalošna, |s. da lavoro| . kalošna scarpone . |s. da montagna| . gojzar scialle . šultertuh scolorire . sprati scozzese . križast scuro . temen, temno semplice . ajnfoh separato . vzrazen seta . žida . |di s.| . židast sfilata . |s. di moda| . sfilata snello . šlonk soffice . mehek sopportare . frtrogati sopr(a)-. gorenji, zgorenji sott(o)-. spodnji sottile . tenek sottoveste . unterkikelj, spodnja kiklja (kiklja) spago . žnura . |decorazione di spaghi| . šlingarija spalla . ramen spallina . polštrič sparato . plastron spazzola . ščet speciale . fajn spilla . proš splendere . bleščeti se, glicrati (se), svetiti se spoletta . špola, dim. špoljica spunterbo . lošen stecca . |stecche di balena| . fišpaler, fišpaner, fišponpantelj, špica1 stirare, stirato . pegljati, spegljati.. popegljan stiro . |ferro da s.| . peglajzen stivale . štifelj . |s. a mezza coscia| . štifeljč stoffa . blago, štof . |di s.| . štofast stracciare, stracciato . strgati, strgan straccio . cota, cunja, fecen stretto . tesen . |tropo s.| . cozek strofinaccio . |s. da cucina| . hangrli, kširfecen suola . podplata suolare, suolato . potempljati, potempljan superiore . gorenji tacco . peta tagliare, tagliato . co urezati, odrezati, porezati, prerezati, rezati, urezati, ven rezati, ven zrezati, zrezati . |t. il tessuto| . zrezati.. . ven odrezan, ven rezan tailleur . kostim tappetto . tepih tasca . žok, dim. žokič tela . |t. di lino| . prt, |t. per foderare| . glot tenda, tendina . firgonk tenero . mehek tessere, tessuto . tkati, tkan tessuto . blago, štof . |t. stampato blu| . pla­vdruk tibet . tibet toppa . blek, dim. blekič tovaglia . prtič tovagliolo . |t. da tavola| . tišlajfer trasparente . durhsihtik treccia . kita tubiforme . rorast tulle . tul uguale . glih uncinetto . |lavorare, lavorato all’u.| . hekljati, hekljan uomo . |da u.| . moški, |uomini| . moštva variopinto . šprekljast vecchio . star velluto . žamet, . |di v.| . žameten, plišvat velo . šlajer verde . zelen vestire, vestirsi.. vestito . dejati gor, obleči.. oblečen vestitino . kladič vestito . gvant, dim. gvantec.. klad, dim. kladič.. obleka . |v. di un solo pezzo| . cel gvant (gvant) viola . |di colore v.| . vijolast vita . pas volant . kreželj zoccolo . cokla nemškO-SlOvenSkOnarečni Seznam / elenco tedeSco – Sloveno dialettale / deUtSch-dialeKtalSloWeniScher index Abnäher . cvikelj abnutzen, abgenutzt . nucati.. žlajsik Absatz . peta abschneiden . odrezati abtragen, abgetragen . nucati, ponucati.. ponucan Advent . advent Ajourstickerei . ažur Alltag . |für den a.| . za vsak dan (dan) alltäglich . navaden alt . star anfertigen . firtkati Anhänger . onhengar Anhängsel . |a. der weißen baumwollenen Trach­ tenkniestrumpfen| . buntrč ankleiden, angekleidet . obleči, oblečen anliegen . dol stati anliegend . onligend annähen, angenäht . co prišivati, dol prišivati.. co prišivan, dol prišivan, prišivan . |mit der näh­ maschine a.| . dol prištepan anprobieren . poskusiti, primeriti anziehen dejati gor . |a. Fußbekleidung| . obuti Arbeit . |a. eines handwerkers in einem fremden haus gegen Kost und Taglon| . štera Arbeitskittel . burtah Arbeitsschuh . kalošna Ärmel . rokav aufgekrempelt . podvihan Aufhänger . |a. an der Kleidung| . henkar aufknöpfen . odpeti aufnähen, aufgenäht . našivati, našivan auseinander . vzrazen ausfüttern . podfotrati ausgeleiert . hin, ponucan, znucan, žlajsik ausgewählt . fajn ausmessen . zmeriti ausschneiden, ausgeschnitten . ven rezati, ven zrezati.. odprt, ven rezan, ven odrezan auswaschen . sprati Band . pantelj, Dem. panteljč, žnura, žoja Barchent . |aus b.| . porhanast Baumwoll-. cvirnast, pavelnast, od niti (nit) Baumwolle . pavmvole Begräbnis . pogreb Bein . noga Bekleidung . gvant, Dem. gvantec, klad, Dem. kladič, obleka . |einteilige b.| . cel gvant (gvant) benötigen . nucati benutzen . ponucati Bergschuh . gojzar besohlen, besohlt . potopljati, potopljan besser . fajn, ponedelen bestickt . naštikan, štikan Betttuch . rjuha, Dem. rjuhica Beutel . žakeljč biegen . |den Faden um die nadel b.| . zaviti binden . zvezati blau . plav Blaudruck . plavdruk bleichen, gebleicht . splehati, splehan Blume . roža Bluse . Dem. bluznica, olšpet, pluzna, Dem. pluz­nica Borte . porta, štrafen, štrajfen, štrifelj braun . rus Brautkranz . krancelj, krona breit . širok Breite . širnjava Brokat . brokat Brosche . proš Bubikragen . pubi krageljč Bügeleisen . peglajzen bügeln, gebügelt . pegljati, spegljati.. popegljan, spegljan Bündel . čopič bunt . šprekljast Bürste . ščet Buschen . pušelj, Dem. pušeljč Büstenhalter . helter2, unterlajbelj Damen-Jacke . jakna, Dem. jaknica, janka, jopa Damenunterhose . spodnje hlače (hlače) dauern . tavrati Daunendecke . tuhant Deckchen . salveta, Dem. salvetka Decke . odeja, Dem. odejica dick . debel Dirndl . dendelj, dendeljkostim doppelt . dopelt, dopeltov, topelt Druckknopf . drukar dunkel . temen, temno dünn . tenek durchschneiden . prerezati durchsichtig . durhsihtik Ecke . ogel, vogel Ehering . ering einfach . ajnfoh einfädeln . vdeti einnähen, eingenäht . noter všivati, všiti.. noter prišivan, noter zašivan Einstecktuch . facoletič eng . ozek . |e. anliegend| . tesen, |zu e.| . co­ zek Faden . |den F. um die nadel biegen| . zaviti fallen . dol pasti, dolta pasti falsch . foliš Falte . bovd, folten, Dem. foltenč, foltič falten, gefaltet . cegati, nabrati.. cegan, nabran, nagrban Faltenrock . foltenšos Farbe . barba färben . barbati, pobarbati farbig . šprekljast Feder . feder, muna Feiertag . nedel, sveti god (god) feiertäglich . ponedelen Fetzen . cota, cunja, fecen Fischgrät . fišpaler, fišpaner, fišponšpantelj, špica1 Flachs . preja Flicken . blek, Dem. blekič flicken, geflickt . oblekati, oblekan Fotomodell . model Franse . fronza, fronzen Frau . žena, ženska . |Frauen| . ženstve Fußlappe . cunja, fecen, šufecen Futter . foter, podlaka, unterca, unterfoter Galosche . kalošna Gamasche . kamašna Garn . |G. zum Sticken| . goren geblümt . rožnast gebunden . zavezan Gedenkmünze . medaljica gefüttert . fotran, podfotran gekauft . |nicht hausgemacht| . kupljen gelb . rumen Geldbörse . preftošen gereinigt . |am Wollkam g.| . skvartan Geschenk . |G. des Paten/der Patin| . štruca Geschirrtuch . hangrli, kširfecen gestreift . štrajfast gewickelt . opasan gewöhnlich . navaden gewürfelt . kvadratast gleich . glih glitzern . bleščeti se, glicrati (se), svetiti se Gold . zlato, zlatovje golden . zlat grau . siv Griff . grif grob . grob grün . zelen Gummi . guma . |aus G.| . gumljast, gumnast Gummiband . guma, gumi, lastriš Gürtel . pas Haar . las Haarknoten . kopa Haftel . |h. beim Kleid| . haftelj, Dem. hafteljč häkeln, gehäkelt . hekljati, hekljan Haken . Dem. hakeljč, . |h. beim haftel| . man­deljc Halbstiefel . štifeljč Hals . kragen Halskette . ketnica Halskettenperle . grolica Handarbeit . |in h.| . na roke (roka) Handschuh . rokavica Handtuch . antha, brisnica hart . štajf Haube . avba, Dem. avbica, havba, Dem. havbica, kapa hausgemacht . domač Hausschuh . |hausgemachter h.| . čabata Haut . koža heften, geheftet . naheftati, naheftan hell . leht Hemd . srajišče, Dem. srajceli Herrensocke . soken, zekelj Herrenunterhose . gače, gate hineinnähen . noter všivati hinten . zadaj hoch . visok Hochzeit . ohcet Hochzeits-. ohcetni Höhe . višnjava Holzschuh . cokla Hose . hlače Hosenröhre . hlačnica Hosenschlitz . šnic Hut . klobuk, Dem. klobučič Kappe . kapa Kapuze . kapucen kardätschen . |Wolle k. am Wollkamm| . kvar­tati NeMškO-slOveNskONarečNi seZNaM / eleNcO tedescO – slOveNO dialettale kariert . križast Kästchen . |Element beim hacken| . kasteljč kaufen . kupiti, noter kupiti Kette . Dem. ketnica Kinderhemdchen . kiklja Kinderwagen . vozič Kirchtag . žegen Kissen . polšter, Dem. polšterc, polštrič Kissenbezug . oblačilec klappern . klapniti, klopotati Kleiderbügel . helter1, klajderhelter Kleiderfutter . foter, podlaka, unterca, unterfoter Kleiderschrank . kosten Kleidung . gvant, Dem. gvantec, klad, Dem. kladič, obleka . |einteilige K.| . cel gvant (gvant) Kleidungsstück . kos, Dem. kosič klein . |zu k.| . cmiken Kloth . glot Kniestrumpf . kneštrimf Knochen . |aus K.| . kosten, koščen knöchern . kosten, koščen Knopf . knof, Dem. knofič Knopfloch . knopfloh, knopflohar Knopfschlinge . šlingeljč Knoten . knof Kopfbedeckung . |zur Tracht passende K.| . kapa Kopftuch . facolet Koralle . koralda Korb . |runder K.| . jerbas Kostüm . kostim Kragen . kragen, krogen . |K. an einer Damenk­ leidung| . krageljč, kragenč Kragenteil . |k. bei einer männerkleidung| . fa­ zon, frson Kranz . krona Kränzchen . krona kratzen . rušati Krawatte . kravatelj Kreuzstich . krajceljštih, krajcštih Kügelchen . |K. für Perlenstickerei| . perlinca künstlich . |aus künstlichem material| . kunstan kurz . kratek kürzen . gorta šlogati Lampenschirm . lompenširem lang . dolg Länge . daljnjava Lasche . lošen Läufer . |Teppich| . lajfer Leder . leder Lederhose . lederhozen ledern . ledrast leicht . lahek leinen . prten Leintuch . rjuha, Dem. rjuhica leuchten . svetiti se licht . leht Linnen . prt Loch . jama, Dem. jamica Loden-. lodnast Lodenstoff . loden machen . narediti Maisstroh . fidranje Mannequin . model Männer . moštva männlich . moški Manschette . mašetna Mantel . montelj, Dem. monteljč Masche . mašen, Dem. mašenč Maske . šemnjak Matratze . modrocen Metermaß . metra Mieder . meder, Dem. medrček, moder, nedrc Mode . moda Model . model Modenschau . sfilata modern . moderno Monogramm . monogram Muster . model, mušter Nachthemd . nohthemd Nagel . žrebelj, Dem. žrebljič nähen, genäht . co prišivati, našivati, pošivati, prišivati, šivati, zašivati . |mit der hand n.| . šivati na roko (šivati), |mit der nähmaschine n.| . co prištepati, prištepati, štepati.. . našivan, prišivan, šivan, zašivan . |mit der nähmaschine g.| . prištepan Nähmaschine . mašinj, pfaf, sindžer Nähnadel . šivanica Naht . štepa Naphthalin . naftalina Netz . nec neu . nov niedrig . nizek ober-. gorenji, zgorenji Ohrring . oringelj orangen . arančast Öse . |Ö. beim haftel| . bajbca, vajbca Ostern . velika noč (noč) Paar . par passen . pasati, spasati Perle . perla Perlenstickerei . |Kügelchen für P.| . perlinca Perlmutt-. perlmuterst Plastron . plastron Plattstich . folštih plissiert . plisiran Pullover . pulover quadratförmig . kvadratast Rand . rob Ras . ras . |aus r.| . rasast rau . rufast, rumfast rauchledern . irhast Regenschirm . umarela Reihe . raja Reißverschluss . rajsfršlus Ring . rinčica Rock . kiklja, Dem. kikljica röhrenförmig . rorast rosa . roza, rozast Rose . rozelj Rosenkranz . roženkranc rösten . dejati na smago (smaga) rot . črnel rund . okrogel Rüsche . kreželj Sack . žakelj, Dem. žakeljč Sakko . janka, jopa, jopič Samt . žamet samten . plišvat, žameten Sandale . sandalen Schaff . škaf Schere . škarje schlank . šlonk Schlawanker . šlabanka Schleier . šlajer schlingen . zvezati Schmuck . cir . |Sch. aus Fäden| . šlingarija Schnalle . šnola schneiden . porezati, rezati, zrezati Schneider . žnidar Schneiderin . šivilja schneidern, geschneidert . co prišivati, pošivati, šivati, zašivati.. prišivan, zašivan Schnittkurs . šnitkurs Schnur . žnura Schnürsenkel . žnura Schubladenkasten . šubladelj Schuh . čevelj, Dem. čevljič . |Sch. mit holz­sohle| . cokelšu, |abgetragener Sch.| . čafeder, kalošna Schuhzeug . |Pantoffelähnliches Sch. aus Stoff| . škrpec Schuhlöffel . šulefelj Schulter . ramen Schulterpolster . polštrič Schultertuch . šultertuh Schuluniform . burtah Schürze . burtah Schuster . čevljar, šostar schwarz . črn schwer . težek Seide . žida seiden . židast Seite . |auf der linken S.| . narobe, |auf der rechten S.| . na lice (lice) Serviettenständer . portasalveta Silber . srebro silbern . srebrn Socke . soken, zekelj Sohle . podplata Sonntag . nedelja Spindel . |beim Spinnrad| . kola spinnen . presti Spinnflügel . |beim Spinnrad| . perutnica Spinnrad . korvat spitz . špikast Spitze . špica2, špicelj, špik Spitzkragen . špickrogen Spule . špola, Dem. špoljica stark . močen Stärke . šterk, šterka stärken . šterkati stecken . rušati Stehkragen . štekrogen steif . štajf Stich . štih sticken . štikati Stiefel . štifelj, Dem. štifeljč Stillstich . štilenštih Stoff . blago, štof . |aus S.| . štofast Stofffetzen . cota, cunja, fecen Stoffrest . restelj Stößel . |St. zum herausklopfen des leinsamens| . lopuča Strähne . štrena Strampelhose . štrampelhozen Streifen . štrajf stricken, gestrickt . štrikati, štrikan Strickjacke . jopa, jopica Stricknadel . špica1 Strohhut . slamnjak Strohsack . slamnica Strumpf . štumf, soken Strumpfband . pantelj Strumpfhose . štruphozen Stück . flašter, kos, Dem. kosič, kraj Tagesdecke . koperdeken Taille . pas Täschchen . tašeljč Tasche . tošen, Dem. tošenček, . |bei der Klei­ dung| . žok, Dem. žokič Taschentuch . šnajcar Tauf-. krsten Taufdecke . ajnpintdekelj, portinfant, krstna odejica (odejica) Teppich . tepih NeMškO-slOveNskONarečNi seZNaM / eleNcO tedescO – slOveNO dialettale Tibet . tibet Tischläufer . tišlajfer Tischtuch . dekelč, prtič Tracht . kostim, noša, troht tragen . nositi Träger . ramnica Tragring . cviteh, cvitrah Trittbrett . pedalen trocknen . posušiti se Truhe . kufer . |T. zur aufbewahrung der Klei­ dung| . banka Tuch . rjuha . |T. um die Wand zu schonen| . bontšonar Tüll . tul überzogen . podvlečen, pokrit Uhr . ura umändern . predejati umarbeiten . prenarediti Umhang . pelerina, plaščič umziehen . beksljati, sprebleči untere . spodnji Unterhose . |lange U.| . spodnje hlače (hlače) Unterrock . unterkikelj, spodnja kiklja (kiklja) Verband . povoj verbreitern . ven spustiti verdreht . zasukan verfälscht . foliš vergoldet . pozlačen verlängern . dolta spustiti, dolta šlogati vertragen . frtrogati verziert . |in handarbeit v.| . delan Viertel . firtelj violett . vijolast Vorhang . firgonk vorne . predaj warm . topel waschen . prati wasserdicht . |w. sein| . držati vodo (držati) Watte . bata weben, gewebt . tkati, tkan wechseln . beksljati wegwerfen . bek zatepsti, dejati bek, zatepsti weich . mehek Weihnachten . vinahti weiß . bel weit . širok Weste . lajbič, pruštah wickeln . zaviti, zavivati Windel . plenica Winter-. zimski Wolldecke . kocen Wolle . volna wollen . volnast Wollkamm . |W. aus Draht| . kvarta, |am W. ge­ reinigt| . skvartan zerreißen, zerrissen . strgati, strgan Zierband . porta, štrafen, štrajfen, štrifelj Zopf . kita zusammenbinden . co zavezati, zavezati zuschneiden . co urezati, urezati, zrezati Zwirn . nit