Cena: za naročnike ... 20 grošev posamezna številka 25 grošev
Jtnr,

Kaj vedo o nas
la radijskega govora šeia slovenske sekcije PWB Mr. Sharpa — britanskim vojakom
Mr. Sharp, ki ga mnogi izmed naših bralcev prav dobro poznate, je pred kratkim govoril po radiju angleškim vojakom v Avstriji o koroških Slovencih. Med drugim le rekel:
„Prvi dokazi slovanskega priseljevanja na Koroško in Štajersko izvirajo že iz 6. stoletja. Slovenci so torej skoro za dvesto let prehiteli nemške priseljence ki so prišli iz Bavarske. Sedaj živijo Slovenci avstrijskega državljanstva v največjem številu ob jugoslovanski meji, čeprav se jih najde v znatnem številu tudi severno od Velikovca in okrog Šmohorja.
Mogoče ste opazili, da v tem delu Evrope vodi razpoloženje med različnimi narodnostnimi skupinami kaj lahko do napetosti lo vznemirjanj. Navadno ni mogoče označiti stališča ene skupine kot pravilno, a drugega kot nepravilno. Dejstvo je, da so koroški Slovenci med obema svetovnimi vojnama sicer imeli od oblasti zagotovljene iste pravice kot drugi, ki pa so obstojale samo na Papirju.
Prebivalstvo Koroške je pri plebiscitu oktobra 1920 glasovalo da bi ostalo v Avstriji. To glasovanje se je vršilo pod mednarodnim t. j. britanskim, italjanskim in ju-goslovanskim nadzorstvom in lahko rečejo, da je stremelo zastopati želje večine.
Tedanja avstrijska vlada je dala sicer ra-She obljube v pogledu kulturne in jezikovne avtonomije za Slovence, ki pa se v biv-stvu niso izpolnile. To dejstvo so upravičeno smatrali za težko zapostavljanje.
Marca 1938 je Hitler zasedel Avstrijo, toda Ponemčevalni proces za Slovane se ni takoj Pričel. Nacijska politika je hotela pokazati vsem Avstrijcem .kakšna sreča je za nje, da stnejo biti državljani rajha, in tudi med ko-roškimi Slovenci je bilo nekaj ljudi, ki so nasedli tej propagandi, prav tako, kakor je 'Ingoslavija bila prva zunanjih držav, ki je Priznala nemško porast ozemlja.
Sele, ko so Nemci aprila 1941 napadli Ju-goslovijo po izzivalnem prevratu v Jugo-®laviji marca istega leta, ko je „Jugoslavija ®°Pet našla svojo dušo", kakor je dejal ''kurchill, tedaj so se odkrili nameni široko-P°tezne nacijske politike proti Slovanom.
^ Velikonemškem rajhu in njegovih za-Seclenih ozemljih je bila prepovedana upo-raba jezikov, ki so jih smatrali za manj-yredne, kakor n. pr. slovenščina, in to v °li, doma, v cerkvi — še celo na cesti.
Nesrečni narod je bil prisiljen učiti se sa-^ 0 nemščine ,ki je bila vsekakor težak jezik
Za časa nacijskega jarma so se Slovenci Irali na skrivaj ter peli in igrali svoje na-kri 116 Pesml- 50 IH* zasačili, ali če jih je ^ 0 naznanil policiji, tedaj je bilo najmanj gar se je zgodilo to, da so jim uničili note. eveda je bila to velika psihološka napaka j^cistov skušati na ta način izbrisati jezik 2 kulturo, ter so dosegli ravno nasprotno. izV- Slovencev po neodvisnosti, ki se je » azala v aktivnem uporniškem pokretu na 'oškem kakor tudi na Slovenskem v Ju-® ®viji, se je pod to politiko še večala. aj. 0 1® prišel zlom Nemčije in je britanska W zaset^la naa Pas v Avstriji, so bili Sv a u Podvzeti koraki za ustvaritev osnovne p °de, katere so bili Slovenci oropani.
•a 'k Se sedaj poučuje tudi slovenšči-■ af daje večinoma zadovoljive rezultate, j .ritanska obveščevalna služba je pričela a fakini julijem izdajati slovenski tednik, 'liju fouarjem dajati dnevno poročila v ra-ov. ' s° sedaj razširjene z enournim pro-am°m tedensko.
lju^°r°ški Slovenci so ljubeznivi in brihtni
ki
0v ® in jaz želim samo, da bi ne bile jezike t Zap ’
ežko je razumeti njih misli, če kdo ne
zapreke med nami in njimi tako ve-
Byrnes o ameriški zunanji politiki
Zunanji minister Byrnes je govoril v „Overseas Press Clubu". Dejal je, da bi lahko samo neodpustljive tragične napake povzročile resni spor med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo.
„Kljub razlikam v našem načinu življenja, spoštuje in občuduje ameriški narod svoje zaveznike ter želi, da ostaneta na svetu prijateljstvo in sodelovanje. V interesu svetovnega miru in našega in tradicijonalnega prijateljstva moramo jasno Izjaviti, da nameravajo braniti Združene države listino Združenih narodov ter ne morejo in tudi ne nameravajo ostati pasivne, če bi se uporabljala, ali če bi ogrožala sila, ki bi nasprotovala ciljem in načelom listine."
Byrnes je tako nadaljeval: „Nimamo pravice obdržati svpjih čet na ozemlju drugih suverenih držav, ne da bi te države to odobrile in k temu prostovoljno privolile. Ne smemo neumestno zavleči mirovnih pogodb in vsiljevati naše čete majhnim, obubožanim državam. Ne smemo voditi živčne vojske za dosego sfeateškils -ilje,.“ .......
Pripomnil je nato: „Nobena država nima pravice, da bi si prilastila domnevno sovražno premoženje v osvobojenih državah in v državah bivših osnih satelitov, dokler ne bodo zavezniki dosegli sporazum o reparacijah. Ne soglašamo in ne bomo soglašali z nobeno velisilo, ki bi sama odločala kaj lahko vzame v teh državah." Kot pred-
postavko svojega govora, v katerem je pregledal izide sestanka glavne skupščine pri organizaciji Združenih narodov, ki je bila pred kratkim v Londonu je Byrnes izjavil: „Mi Američani ne moremo sami odločati, če bo svet živel v miru. Nobena država ne odloča popolnoma o svoji usodi. Mi smo vsi skupaj povezani v dobri in slabi usodi."
Izjavil je, da ni bilo vse mirno na sestanku organizacije Združenih narodov v Londonu ter se je pritožil, da so si prizadevali, da bi postali Združeni narodi sredstvo za uresničenje narodnih ciljev. Toda križanje narodnih interesov in ciljev je zelo slično križanju krajevnih specifičnih interesov, ki se odražajo v naših narodnih in državnih zakonodajah."
Navedel je kot primer francosko-britanski sporazum za odstranitev čet iz Vzhoda kljub vetu, ki ga je stavila Sovjetska zveza. Glede odločitve, ki so jo pospeševale Združene države, je Byrnes dejal: „To kaže v katerih primerih zakoniti veto enega stalnih članov no	rvcbenc ,“e!ike.a!i majhne
države moralne obveze, da postopa v soglasju s cilji in načeli listine Združenih narodov."
Byrnes je dejal, da razen v primeru, če bodo velesile pripravljene postopati v obrambo zakona, Združeni narodi ne bodo mogli preprečiti vojne.
Nato je Byrnes dejal, da navzlic osnovne-
mu zaupanju, ki ga je treba imeti do organizacije Združenih narodov bodo dvostranska pogajanja lahko koristna za ojačenje sporazuma med velesilami. „A v teh pogajanjih — je minister dodal — v koliko se tiče Združenih narodov, mi ne bomo zavzeli stališča proti nobeni državi. Ničesar ne bomo storili, kar bi dovedlo delitev sveta v ekskluzivne bloke in v vplivna področja. V tej atomski dobi ne bomo delali zato, da raz-družimo svet, ki je celoten in nerazdružljiv."
Sklicujoč se na odnošaje med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo se je Byrnes tako izrazil: „Z veseljem, z odkritosrčnostjo in z vsem srcem smo sprejeli v družino Združenih narodov našo sovjetsko zaveznico kot velesilo, ki v nobenem pogledu ni za drugimi. Mnoge ureditve smo odobrili v njeno korist in prav tako v njeno korist smo v teku dogodkov rešili mnoge težke dvome."
Nato je Byrnes opozoril na nevarnosti, ki izhajajo iz „menjajočega in negotovega" zadržanja v sedanjih okoliščinah, kjer, medtem ko si nobena velesile ne želi vojne, nobena pa ne bi bila zmožna, da jo prepreči.
„Ne smemo varati samih sebe ali naših zaveznikov. Da preprečimo neprijetne posledice, ne smemo dovoliti, da se gotovi položaji razvijejo na tak način, ki ne dovoljuje možnosti vrniti se nazaj. Živeti moramo po načelih listine Združenih narodov. To je edina pot do miru."
Če se držimo zvesto „Charte" Združenih narodov in dajemo vzgled svoje mirne in trezne moči, ne da bi si želeli dežele ali zaklada koga drugega in brez misli, da bi izvajali poljubno silo nad človeštvom, če bodo vse moralne in materijalne sile in prepričanja Velike Britanije združene v bratovski zvezi, ne bo bodočnost jasna le za nas, temveč za vse; ne le za našo dobo, temveč tudi za prihodnja stoletja."
Potreba zavezniških čet v Julijski Benečiji
Poveljnik ameriških zasedbenih sil na sredozemskem vojnem področju, divizijski general Lee, je izjavil z ozirom na ojačenje jugoslovanskih čet vzdolž Morganove linije, da je jugoslovanska vlada označila ta ukrep kot zamenjavo čet, ki so bile do sedaj tam. General Lee je izjavil: „Na tem ozemlju je bilo izvedeno ojačenje jugoslovanskih čet." Po-vdaril je neobhodno potrebo, da zavezniške čete še nadalje ostanejo v Julijski BenečljL Njih naloga je, ohraniti red in vspostaviti normalno stanje.
Odstranitev nacistov iz upravne službe
Do 4. marca 1946 Je bilo pri koroških uradih odpuščenih ali upokojenih 4256 uradni-
kov in nameščencev.
Na področju splošne	uprave	356
pri šolskem oddelku	1148
pri deželni finančni direkciji	160
pri direkciji železnic	1151
pri poštni direkciji	551
pri deželnem sodišču	130
pri žandarmeriji	215
pri policiji	181
pri gozdarski oblasti	69
pri gospodarskih zbornicah	295
4256
„Temnim dejstvom odločno v obraz”
Iz Oiurdtillovega govora v Fnllonu
Winston Churchill je izjavil v svojem nagovoru dne 5. marca v Fultono na westmin-sterskem kolegiju med drugim: „Brez tega, kar sem označil kot meščansko udruženje angleško govorečih narodov, ne bomo dosegli niti preprečitve vojne, niti trajnega uspeha svetovne organizacije. To pomeni posebno tesno razmjerje med angleško narodno skupnostjo in imperijem ter Zedinjenimi državami.
To bi imelo za posledico nadaljno trajanje sedanjih prednosti za medsebojno varnost s skupno uporabo vseh pomorskih in zračnih oporišč, ki so po celem svetu v posesti ene od teh dveh sil."
Churchill je predlagal takojšnje opremljanje UNO z mednarodno vojno silo. „V takih stvareh", je izjavil, „moramo napredovati samo korakoma, toda začeti moramo sedaj. Predlagam, naj se predlaga vsem silam da dajo Svetovni organizaciji na razpolago go tovo število zračnih edinic. Bilo bi pa napačno in nespametno izročiti sedaj UNO tajnosti atomske bombe."
Churchill je dalje izjavil, da posebno sorodstvo med Zedinjenimi državami in britansko skupnostjo ne bi nasprotovalo zve-
pozna njihovega narečja. Vkljub temu pa sem preživel v družbi tolmača mnogo prijetnih večerov med tem ljudstvom, popil z njimi skodelico mleka ali čašo jabolčnika, ter poslušal njihoyo glazbo. Nekega večera sem prisostvoval vajam vaškega zbora, kjer se je petnajst vedrih mladih ljudi vadilo za naš bodoči radijski spored. To je bil pravi doživljaj. Bila je mesečna noč, pogled skozi okna koče po Dravski dolini in na zasnežene planine katere je obseval mesec, je nepozaben.
Koroški Slovenci, s katerimi sem imel čast preživeti mnogo srečnih ur, ne želijo nič bolj, kakor da bi smeli vedno obdelovati lastno zemljo ter gojiti svoj jezik in kulturo v miru in prijateljskih odnošajih s svojimi sosedi, pa naj ti govore kakršenkoli rodni jezik."
stobi napram Svetovni organizaciji. „Nasprotno", je dejal, „to je najbrže edino sredstvo, s katerim bi dosegala organizacija svojo stanovitnost in moč." V tej zvezi je omenil tesne vezi med Zedinjenimi državami in Kanado ter južnoameriškimi republikami kakor tudi angleško-sovjetsko pogodbo. Posebno je naglasil Churchill: „Gojim veliko občudovanje in spoštovanje za hrabri ruski narod in za svojega vojnega tovariša maršala Stalina. V Veliki Britaniji —in kakor ne dvomim — tudi tukaj vladajo simpatije in blagohotnost napram ruskim narodom ter močna volja, ustanoviti trajno prijateljstvo."
„Razen v britanski skupnosti in Zedinjenih držav, kjer je komunizem še v popju so komunistične stranke ali pete kolone naraščajoče izzivanje in nevarnost za krščansko civilizacijo."
Churchill je zahteval, da moramo gledati „temnim dejstvom odločno v obraz", rekel je pa, „na drugi strani pa odločno odklanjam misel, da je nova vojna neizogibna, in še več, da stoji neposredno pred nami. Ne verjamem, da si Rusija želi vojne. Kar si želi, so še sadovi vojne in neomenjen razmah njene sile in njenih doktrin. Kar je potrebno je urejevanje in čim dalje bomo s tem odlašali, tem težje in tem večje bodo postale nevarnosti za nas.
Churchill je zaključil: „Nihče naj ne podcenjuje notranje stanovitnosti britanskega imperija in skupnosti ,ker je naš narod na našem otoku vznemirjen radi preskrbe s hrano ,od katere je proizvajal v vojnem času le polovico, ali ker imamo težkoče pri obnovi naše industrije in našega izvoza. Naj ne verjamejo, da ne bi prišli skozi temna leta tako, kakor smo prišli skozi slavna leta boja. Če se združita prebivalstvi angleško govoreče skupnosti in Zedinjenih držav v vsem tem, kar vključuje sodelovanje v zraku, na morju, v znanosti in industriji, potem ne bo nobenega negotovega ravnotežja moči, kar bi pomenilo skušnjave za častihlepnost in pustolovstvo. Nasprotno, vladalo bo veliko zaupanje in varnost.
Zanimivosti preteklega tedna
ZDRUŽENE DRŽAVE
Ameriški republikanski senator Arthur Vandenberg, ki se je pred nedavnim vrnil iz Londona, kjer se je kot ameriški odposlanec udeležil prvega zasedanja glavne skupščine UNO, je imel v sredo govor, v katerem je med drugim rekel: „Odkrito vam takoj v začetku povem, da se vračam iz Londona z mešanimi občutki. Nikakor si ne utvar-jam, da bi moral biti mir na svetu automati-čno zgrajen samo zaradi tega, ker je zdaj začel delovati mehanizem Združenih narodov. Vračam se z mnenjem, da bo mogoče doseči mir, če ga ne bodo Sovjetska zveza, Velika Britanija in Združene države s kakim individualnim ali kolektivnim dejanjem onemogočile."
Predsednik Truman je na neki tiskovni konferenci izjavil, da bo namesto Harolda Lickesa imenoval Juliusa A. Cruga za notranjega ministra. Na konferenci je predsednik tudi prepital izjavo v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad dovršenim delom konference za civilno letalstvo, ki je bila med zastopniki Združenih držav in Velike Britanije. Končno je predsednik objavil podatke, po katerih je bilo od minulega oktobra pa do 22. februarja odpuščenih iz vojske 6,300.000 mož iz mornarice 1,300.000 mož.
VELIKA BRITANIJA
Agencija „Usis" poroča, da so mrtvo točko v pogledu del zavezniške komisije za raziskave, ki se nanašajo na italjansko-jugoslo-vansko mejo premagali. Komisija, ki jo sestavljajo zastopniki štirih velesil, je že odpotovala v Trst, kjer bo začela z deli, ki bodo trajala predvidoma tri tedne.
Sovjetska zveza, ki je vstrajala, da bi morala komisija izvesti svoje ugotovitve na omejenem predelu, je prevzela angloameri-ško stališče, dati komisiji popolnoma svobodno gibanje na vsem področju, o katerem je govora.
Premaganje mrtve točke predstavlja prvi važen uspeh, ki so ga izvedli zunanji ministri, pooblaščenci za pripravo mirovne pogodbe z Italijo in ostalimi državami ter sateliti Nemčije.
Medtem ko niso naznačili poti, kateri bi morala komisija slediti, bo morala ta, kot prvi korak za rešitev vprašanja meje, zasledovati razmejitev na narodnostni podlagi, da se na ta način prepreči zapostavljanje ljudskih množic.
Predloge komisije bodo nato predložili svetu za končno veljavne odločitve mirovne konference v Parizu, ki je predvidena za 1. maj.
Kot poroča „Daily Express", uresničenje britanskih načrtov za študij atomske sile le počasi napreduje. Ustanovitev preizkusne postaje so zaradi pomanjkanja primernega osebja odložili. Od 474 miljonov šterlingov, ki jih je nakazalo ministerstvo za dobave v prihodnjem letu, so odobrili za atomska raz-iskavanja le pol miljona.
SOVJETSKA ZVEZA
Generalisimus Sovjetske zveze Josip Vi-sarionovič Stalin je bil z ukazom Prezidija Vrhovnega sovjeta SSSR imenovan za ljudskega komisarja oboroženih sil SSSR in vrhovnega poveljnika oboroženih sil SSSR.
Kot je sporočila moskovska radijska postaja so v Moskvi podpisali sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in republiko Mongolijo.
Sovjetsko poveljstvo v Mandžuriji namerava umakniti sovjetske čete še pred umikom ameriških čet, nikakor pa ne kasneje. To je bil prvi sovjetski odgovor na demonstracije na Kitajskem ter kot posledica energične kitajske časopisne kampanje, pri kateri so uporabljali izraz: „sovjetska zlonamernost", poroča Reuter.
Prav tako so pričele sovjetske čete iz-praznjevati gotove predele Perzijskega zasedbenega ozemlja.
BOLGARIJA
Ko je bolgarski zunanji minister Petkov Štajnov govoril o grških teritorijalnih zahtevah je izjavil: „V dobi atomske bombe in zračne sile nima velikega pomena, če so meje deset kilometrov severneje ali južneje. Mnogo važnejša je vspostavitev demokratičnih vlad, ki bodo v dobrih odnošajih s svojimi sosedi." Ko se je skliceval na premična imetja, ki so jih bolgarske čete odnesle iz zasedbenih področij je izjavil, da so te vrednosti, ki so jih odnesli zasebnikom ali po ukazu zasedbenih oblasti vrnili Jugoslaviji in Grčiji. Nadalje je izjavil, da je Bolgarija pripravljena povrniti Grčiji uničenja, ki so jih napravile bolgarske zasedbene oblasti, kakor hitro bodo ugotovili odgovornost Bolgarije.
JUGOSLAVIJA
Vsa Jugoslavija je v predpripravah za prvomajsko tekmovanje. Tekmovanja se bodo udeležila različna podjetja, organizacije vseh stanov in poklicev, kakor tudi vojska in združenja ostalih svobodnih poklicev.
Kot poročajo iz Londona, se pogajanja med jugoslovansko delegacijo in Veliko Britanijo vršijo v duhu prijateljstva. Jugoslovansko delegacijo je pozdravil britanski minister za trgovino Stafford Crips. Jugoslovansko delegacijo vodi minister za zunanjo trgovino Nikola Petrovič.
Jugoslovansko časopisje posveča v zadnjem času največ pažnje mednarodni komisiji, ki jo te dni pričakujejo v Julijski Krajini in odnosom med Španijo in ostalimi državami. Sindikalna zveza delavcev je priredila demonstracije proti Franku in zahtevala prekinitev vseh stikov s Frankovo Španijo. Delavci so protestirali proti ustrelitvi španskih patrijotov.
Beograjski radijo je sporočil, da je maršal Tito izdal povelje za izpust vseh Jugoslovanov iz koncentracijskih taborišč. Tem ljudem je dana s tem priložnost, da dokažejo svojo vdanost napram državi. Ta splošna amnestija se nanaša predvsem na osebe, ki so se borile na strani sovražnika in so bile ujete.
GRŠKA
Po veslih iz Aten je. britanska vlada zahtevala, naj bodo grške volitve najkasneje 31. marca, če ne še prej. Britansko odposlanstvo za opazovanje poteka volitev je prispelo. Ameriško in francosko zastopstvo pričakujejo.
Z ozirom na poročilo albanske agencije o aretaciji pripadnikov neke organizacije, ki dela pod vodstvom Aten, je atenska poročevalska agencija pooblaščena, da absolutno zanika obstoj takšne organizacije. Objava takšnega poročila ima verjetno namen, da bi ustvarila pretvezo za novo preganjanje grškega prebivalstva v severnem Epiru.
Atenska poročevalska agencija javlja, da je grški ministrski predsednik Sophoulis v dnevnem povelju opozoril, naj da se policija zadrži politično nepristransko. „Odločil sem se postopati najstrožje proti tistim članom policje — je dejal — ki bodo delali razliko med raznimi političnimi skupinami in raznimi državljani na osnovi svojega osebnega mišljenja."
DALJNI vzhod
V Washingtonu se je prvič po ustanovitvi na decembrski konferenci zunanjih ministrov v Moskvi sestalo enajst članov komisije za Daljni Vzhod, ki je stopila na mesto prejšnje posvetovalne komisije za Daljni Vzod. Ob tej priliki bo imel govor ameriški zunanji minister Byrnes. Deset članov komisije se je nedavno vrnilo z informativnega potovanja v Tokio. V komisiji so zastopniki Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav, Kitajske, Francije, Nizozemske, Kanade, Avstralije,. Novega Zelanda Indije in Filipinov, Sovjetska zveza se bo topot prvič udeležila dela komisije.
Japonska poročevalna agencija „Koydo" javlja, da je japonska vlada zaradi izčrpnej-šega preučevanja kandidatov preložila volitve. MacArthur je vlado pooblastil, da lahko izvede volitve v kateremkoli času po 15. marcu. Na podlagi tega so volitve najprej razpisali za 31. marec, zdaj pa so jih preložili na 10. april. Volitve bodo na podlagi novega zakona, ki predvideva tudi žensko volivno pravico in znižuje starostno dobo za moške.
Zaradi odredbe generala MacArthurja po razpustu tajnih, vojaških in strogo naciona-lističrBh japonskih organizacij je japonska vlada razpustila 120 tajnih društev ter prepovedala vsako organizacijo slične vrste. Poleg tega je odredila prijavo pravil vseh političnih strank, političnih organizacij in društev.
Japonska vlada je zaprosila glavni stan generala MacArthurja, da se sme obrniti zaradi vrnitve Japoncev, ki so zdaj v sovjetskem zasedbenem področju, neposredno na Sovjetsko zvezo. Prošnja se nanaša na Japonce, ki so v Mandžuriji, na severni Koreji, na Kurilih in na južnem Sahalinu.
„Reuterjev" dopisnik javlja iz Tokia, da je poveljnik britanskih zasedbenih sil na Japonskem general John Northcott izjavil na tiskovni konferenci, da ne bodo izdali nobene natančne odredbe o prepovedi bratenja. Izjavil je, da ima zaupanje v korektno obnašanje svojih čet in da bo britanskim vojakom odsvetoval obiske v japonskih hišah. Britansko zasedbeno področje se bo v kratkem najbrže raztegnilo proti severu in bosta vanj vključeni tudi mesti Osaka in Kobe. Glavnino britanskih čet bodo na tem področju izkrcali sredi prihodnjega meseca.
Hirohito, ki ga nič več ne obdajajo s pravljičnim božanstvom, je pretekli teden v obleki navadnega smrtnika napravil dvodnevno nadzorstveno potovanje v industrijske kraje, kjer je pregledal načrte za obnovo poslopij. Obiskal je tudi Kuriham in Urage južno od Tokia ter Yokohamo.
Cesarica Nagako je obiskala neko bolnišnico in neko sirotišnico v bližini Tokia. Bila je razoglava, oblečena pa v moder kimono, preko katerega je imela evropsko krojen plašč s krznenim ovratnikom.
Poročila javljajo, da so kitajski visoko-šolci v Cunkingu in v Šanghaju pred sovjet-
skim poslanstvom, odnosno konzulatom ponovno zahtevali umik sovjetskih čet iz Mandžurije ter vztrajali, da pride zadeva pred organizacijo Združeni hnarodov.
ŠPANIJA
Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da je od Francije prejelo noto, v kateri zahteva podporo, da bi postavila špansko vprašanje na zasedanju, ki se bo pričelo 21. marca v New Yorku, pred Varnostni svet organizacije Združenih narodov. V noti — poroča I. N. S. — poziva Francija Združene države, naj podpro njene obtožbe, po katerih predstavlja Frankov režim grožnjo za mednarodni mir.
Enako noto je francosko zunanje ministrstvo izročilo tudi britanskemu in sovjetskemu veleposlaniku.
Zunanje ministrstvo je tudi javilo, da je francoska vlada v glavnem sprejela ameriški predlog tristranske izjave obsodbe Frankovega režima.
Britanska vlada do zdaj še ni dala odgovora, toda britanski poslanik lord Halifax se je sestal z ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom. Vladni krogi so mnenja, da bo britanska vlada v kratkem v glavnem sprejela ameriški predlog.
Ameriški noti Veliki Britaniji in Franciji pravijo, da je zunanje ministrstvo na podlagi v Nemčiji zbranih podatkov pripravilo zelo obširno dokumentacijo, ki obtožuje Frankovo vlado dvoreznosti v odnošajih z osnimi silami med vojno.
Radijska postaja v Brüslju je javila novico frankovske obveščevalne agencije, da so španski republikanci zasedli španski konzulat v Sete, francoskem pristanišču v Sredozemlju, približno 150 km severno od španske meje.
Jose Giral je izjavil v Parizu, da so republikanci pripravljeni takoj prevzeti oblast v Španiji.
Pretendent na španski prestol Don Juan, in njegovi pristaši v Lisboni se niso udeležili službe božje, ki je bila v Lisboni na pobudo španskega poslaništva v spomin španskih kraljev, predvsem pa v spomin pokojnemu kralju Alfonzu, očetu Don Juana.
BELGIJA
Objavili so, da je belgijski regent princ Karel podelil odstopivšemu socialističnemu zunanjenu ministru Paulu Spaaku nalogo, da prouči možnost sestave nove belgijske vlade.
Mavice m
„Slovenski Poročevalec" priobčuje sledeče zanimivosti:
Na Kozjanskem nimamo še primerne knjižnice. „Ljudska prosveta" v Kozjem je zbrala nekaj knjig bivše „Ljudske knjižnice", ki so jih naši ljudje skrbno ohranili pred okupatorjem. Knjig seveda še nimamo toliko, da bi mogli ustreči vsem bralcem. Zato se obračamo na ljubitelje knjig, da nam pomagajo pri obnovi naše knjižnice, ki bo začela delovati koncem februarja. Morda bo kdo lahko pogrešil knjigo, ki jo je že prebral in jo uvrstil v našo knjižnico. Pošiljke naslovite na „Ljudsko prosveto" v Kozjem.
AFŽ za Medlog, Babno in Ložnico pri Celju je priredila na Babnem kulturni večer, posvečen Primorski. Govornica nas je seznanila s političnim stanjem Primorske in s kulturnim delom Primorcev. Sledile so pevske točke in recitacije, nakar smo poslali maršalu Titu in tov. Kardelju brzojavke s pozdravi in željo, da se Primorska s Trstom priključi Jugoslaviji. Naš okoliš je popolnoma kmečki, vendar priredi naša marljiva mladina vsak teden po en kulturni večer.
Z veseljem smo se lotili v Velikem Kamnu obnove gospodarstva. Imamo „Nabavno in prodajno zadrugo". Do sedaj je bilo središče v Krškem, zdaj pa so se poslovalnice v Senovem, Rajhenburgu in Vel. Kamnu osamosvojile s sedežem v Senovem. Tudi „Obnovitvena zadruga Gorjane" se bo te dni spojila z Velikim Kamnom ter ji bomo priključili še odsek za živinorejo. S samostojno živinorejsko zadrugo zaenkrat še ne moremo računati.
Naša vas, Roba, je daleč od železnice, stisnjena gori v hribih nad Vel. Laščami, skoro odrezana od sveta. Med vojno so bile naše hiše malodane vse uničene in porušene do tal, kar jih je ostalo so nujno potrebne popravila.	>
Ustanovili smo obnovitveno zadrugo in skoro vsi so pristopili kot člani. Pridno pospravljamo ruševine, pred dnevi smo popravili šolske ruševine. Kot mravlje smo se vsuli na pogorišča, hiteli so pionirji, rokave je zavihala mladina in odrasli. Pionirji so odkopali blagajno nekdanje hranilnice in posojilnice; mladina se je .lotila pravcatih težaških del o utrujenosti ni hotel slišati nihče, v sramoto bi si štel, ako bi mu kdo očital, da ni požrtvovalen.
Prihodnji teden bo pričela obratovati lesna žaga ,ki je za naš kraj velikega gospo-
Voditelj krščansko socialistične stranke August de Schrijver je včeraj izjavil, da je socialistična stranka odklonila ponudbo krščansko-socialistične stranke po sestavi koalicijske vlade, ker njen program ne bi dovoljeval udeležbe komunistične stranke.
Iz Brux^llesa poročajo, da je politični urad komunistične stranke izjavil, da bo kategorično odklonil sodelovanje v kateri koli vladni sestavi s krščanskimi socialisti.
V SMISLU SKLEPOV VARNOSTNEGA SVETA
V	Parizu so pričeli anglo-francoski vojaški razgovori za sestavo skupnih načrtov za umik britanskih in francoskih čet iz Sirije ter Libanona.
Veliko Britanijo zastopata general Robert Stone in general G. A. Pilleau, Francijo pa general Larminat in polkovnik Mayer.
Britanski in francoski uradniki naglašajo, da bodo razgovori „popolnoma tehničnega značaja in da verjetno ne bo prišlo do nobenih težav.” Na razgovore pa vsekakor gledajo kot na izhodišče za predlagano konferenco štirih držav, ki jo je pred kratkim predlagal v Londonu Bidault in ki bi se je udeležili tudi Sirija in Libanon.
Francoski minister za Levant grof Ostro-rog je označil sedanje razgovore kot redni in neposredni dodatek k decembra lanskega leta podpisanemu francosko-britanskemu sporazumu o skupnem ter čimprejšnjem umiku v enakem razmerju."
Na predvečer razgovorov je francoski zunanji minister Bidault v zunanjepolitični komisiji francoske narodne skupščine izjavil,-da se bo Francija držala sklepa Varnostnega sveta.
FRANCIJA
V	Parizu je bil shod, ki sta ga sklicali so-cijalistična in komunistična stranka ter pariški sindikati. Shoda se je udeležilo približno 30.000 oseb.
Demonstranti so z navdušenjem sprejeli predlog za prekinitev odnošajev s Španijo.
Kot poroča pariška radijska postaja, so prekinili vse dopuste španskim četam na meji. Na meji se opaža splošen dotok španskih oddelkov. Da prehiti francosko vlado, je Franko odredil zaporo meje 48 ur pred zaporom s francoske strani.
Francoski levičarski tisk poziva Veliko Britanijo in Združene države naj javno obsodijo Frankov režim.
Sievekije
darskega pomena in poglavitni vir dohodkov. Med vojno oropane ali uničene del3 žage smo že nadomestili in nekatere tudi popravili. Težko že čakamo, da nam bo zapela žaga in prinesla v našo va-s pravo življenje.
Moški pevski zbor na Viču je podal obračun o svojem dosedanjem delu. Obnovil se je že julija lanskega leta in šteje 32 pevcev. Nastopil je 16krat, vračunani so pogrebi it* razne svečanosti. V 52 pevskih večerih j3 obiskovalo vaje po 20 pevcev povprečno na uro.
AFŽ Kleče pri Ježici je nabrala 316 din z® vojne invalide ter 517 din in 280 cigaret z® vojsko. Akcija je bila v okviru tekmovanj® z okoliškimi vasmi in to je bil njen prvi uspeh.
Delavstvo tovarne Zorn v Domžalah tekmuje z delavstvom tovarne Okršlar in z d3' lavstvom Zadruge usnjenih izdelkov v Ljubljani v vseh dvajsetih točkah prvomajskeg® tekmovanja.
Delavstvo sindikata Catrove opekarne v Ljubečni je uprizorilo igro „Kralj na Betajnovi".
V kulturnem tednu v Črnučah so pioniU' pobirali' prostovoljne prispevke za šolsk3 knjižnico, ki jo je okupator popolnoma uničil. Nabrali so 3800 dinarjev. K tej zbirki i® Krajevni ljudski odbor prispeval 1000 din-
18. februarja smo doživeli pri sv. Juriju ob Taboru vesel praznik. Delili smo zemlj0’ Agrarnih interesentov je bilo 60, zemljo P® jih je dobilo nekaj manj. Jasno smo občutili' da ima ljudstvo oblast v rokah. To se je dobro videlo pri agrarni interesentki iz Lok, katere mož je obrtnik, pa bi rada imela z3' mljo, kar ji je ljudska oblast zavrnila. Agrar' ni interesenti so se tudi sporazumeli, da s® zemlja tov. Apata, ki ima 21 ha zemlje, razdeli, ker se bavi izključno s kmetijstvo!11-
Razdeljena pa je bila zemlja graščaka jusija v Ojstrici. Sam Pijusij je dolga let3 izžemal in mučil svoje delavce, danes pa s° na tej zemlji gospodarji delavci sami.
Nadalje je bila razdeljena kmetija župnik® Pečnaka, katere del je dobil tudi tov. Ulag3' bivši organist in mežnar. V stari Jugoslavi)1 mu je cerkev dajala 120 din mesečno.
Oder Ljudske prosvete v Kozjem je Pri redil v nedeljo 3. marca ob 15. uri „Vdo^ Rošlinko".
Pet tednov UNO
Pregled o delovanju UNO v petih tednih kaže, da je obravnavala glavna skupščina dokaj različna vprašanja, kakor graditev svetilnika v republiki San Domingo v čast Kolumba in ustanovitev komisije za atomsko energijo.
Glavna skupščina je rešila sledeče večje naloge:
1. Organizacija, k temu spada predvsem Ustanovitev in organizacija aparata UNO.
Ta je bil vspostavljen po srditi borbi za Volitev predsednika glavne skupščine, pri kateri je zmagal Belgijec Paul Henri Spaak, ■ned tem ko je bil izvoljen za generalnega tajnika UNO Trygve Lie.
2. Ustanovitev raznih korporacij sveta. —
Glavna skupščina je volila Avstralijo, Bra-silljo, Egipt, Mehiko, Nizozemsko in Poljsko 2a nestalne člane prvega Varnostnega sveta, kateremu pripadajo poleg „Velikih petih", ^alje je bilo 18 držav izvoljenih v Gospodarski in Socijalni svet.
3.	Atomska energija — sprejet je bil angleš-ko-ameriški načrt, ki predvideva ukrepe za Uiednarodno kontrolo te nove iznajdbe. Komisija UNO za atomsko energijo se bo sesta-
čim bo UNO preselila svoj sedež v Zedinjene države.
4.	Delovne strokovne zveze. Sovjetska ^veza je podlegla v borbi za ugodnejši po-mžaj Svetovne delovne strokovne zveze, Pri UNO, dočim je sprejela glavna skupščina načrt, po kateremu bi se priznalo posve-|°valno pravico pri Gospodarskem in Soci-ialnem svetu Svetovni delavski strokovni zvezi, Mednarodnemu združenju odjemal-cev, Ameriški strokovni delavski organiza-ciji AFL in drugim mednarodnim, narodnim m pokrajinskim organizacijam.
5.	Begunci. V tej zadevi so najprej Rusi Predlagali, naj ne bi tega vprašanja reševala mednarodna organizacija in so bili za nepo-Sredna pogajanja prizadetih vlad o begun-skem vprašanju. Pri glasovanju so končno sklenili, naj se ustanovi posebna komisija Pri Gospodarskem in Socijalne svetu, ki a8j se bavi s tem problemom.
6.	Poverjeništvo. Združene države so spredle inicijativo z načrtom, ki prvikrat usme-
pozornost na člen „Charte", po katerem so manice obvezne, da pomagajo vsem odvis-m»! narodom pri razvoju lastnih vlad.
7.	Proračun. Glavna skupščina je sprejela začasen proračun za leto 1946. in je razpravljala o mnogih organizacijskih predlo-9ih glede tajništva.
8.	Sedež UNO. Končno je glavna skupščina jfbrala področje Westchestra v državi New y°rk in Fairfield v državi Connecticut za svoj stalni sedež. Posebni komisiji bo na prosto JZhira prostora za poslopja. Dokler ne bodo stavbe za prostore skupščine zidane, ko
York kraj zasedanja.
. 9- Svetovno sodišče. Glavna skupščina in Varnostni svet sta izvolila 15 sodnikov za Novoustanovljeno sodišče, ki bo zasedalo “Pomladi v Haagu.
10. Zveza narodov. Priprave za prevzem sPisov nepolitičnih funkcij Zveze Narodov s° zaključene in bo ta organizacija aprila Meseca končno vel javno razpuščena.
Zanimivosti iz Bevinovega govora
v Spodnjem domu
POLJSKO VPRAŠANJE
Bevin je obravnaval poljsko vprašanje in poročal o dolgih pregovorih, katere je imel z začasno poljsko vlado v Potsdamu in o dogovoru, ki se tiče svobodnih volitev, na katere nihče ne bo vplival. Ako hočejo rešiti problem poljskih čet, bi morali dobiti zagotovilo, da bodo s temi ljudmi ako se vrnejo, z ozirom na pravice in predpravice isto tako ravnali, kakor z vsemi drugimi ljudmi v državi. „V to svrho sem bil z začasno poljsko vlado v zvezi in sedaj sem sprejel izjavo, katero sem sporočil tudi četam in na podlagi katere želim, da se jih čim več vrne na Poljsko. Mislim, da bi bile te sijajne čete ako se vrnejo, za Poljsko aktivna postavka. Imeti pa moramo zagotovilo, da bodo z njimi, če se vrnejo, pošteno ravnali. (Slavovskliki). Britanska vlada stoji na tem stališču, da bi bilo proti naši veri, ako zapustimo ljudi, ki so se z nami borili ali nam stali ob strani." (Glasno vsklikanje).
Poljskim vojakom je rekel Bevin, da so dali gotove obljube in prosi dom, da mu pomaga pri rešitvi tega problema. Večina od njih so pošteni ljudje. Mnogi izhajajo iz področja vzhodno od Cruzonove linije in mnogi iz pokrajin, ki so prišle sedaj k Sovjetski zvezi. „Stojimo pred zelo zamotanim problemom. Ali jih naj pošljemo nazaj v Poljsko ali naj se vrnejo nazaj v področje vzhodno od Cruzonove linije. Zadevo moramo rešiti, na podlagi pravičnosti. Nikakor ne morem pognati ljudi k volkovom." (Odobravanje.) Ko je eden od poslancev zaklical: ,,Kdo so Volkovi?", je Bevin odvrnil: „Ako jih poženem v brezdelnost ali pa ako jih odpravim z nekoliko denarja in jim izjavim, da je njihova zaposlitev sedaj končana. Nikoli še nisem v življenju zapustil človeka, ki je postal žrtev, pa tudi sedaj ne bom pri nečem takšnem sodeloval (ponovno odobravanje). Nočem te ljudi, zelo poštene vojake, napraviti za orodje moje politične propagande. Razen tega gojim veliko občudovanje za samo Poljsko. Rekli so, da Poljaki ne bi mogli biti soglasni, ali kdo je mogel soglašati, ko so živeli ono življenje, katero so Poljaki pač živeli? Imeli so podtalen pokret ne samo v tej vojni, marveč skozi skoro dve stoletji. Samo po sebi je razumljivo, da ljudje, ki so morali delovati s podtalnimi metodami, teh metod niso mogli trenutno menjati. Hočem napraviti vse najbolše in upam, da bom domu lahko predložil častno rešitev tega problema.
TESNO SODELOVANJE Z DOMINJONI
Potem je Bevin izjavil, da je imel najtesnejša posvetovanja z dominjoni. „Nikoli popre-je", je dejal Bevin, „ni bilo takšnega soglasja med nami. Prosili smo ministrske predsednike dominijonov, da pridejo v London in upamo, da se bomo še pred mirovno konferenco v maju, z njimi sestali."
ODNOŠAJI Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI
Ž ozirom na odnošaje Velike Britanije z Združenimi državami je dejal: „Včasih pred-
I lagajo, da se naj zavežemo proti Sovjetski zvezi. Težkoča situacije je ta: Amerika in mi predlagamo naše probleme in predloge j odkrito in o njih govorimo. Z Ameriko se o vsemu pogovorimo. V zadnjih mesecih smo se sporazumeli o obveščevalni službi in civilnem zračnem prometu ter sklenili celo vrsto pogodb. Mi bi samo pozdravili, ako bi sodelovala tudi Sovjetska zveza tako, da bi iz tega nastal mednaroden dogovor, ki bi razjasnil sporne interese velesil. Bevin je povabil Sovjetsko zvezo k isti izmenjavi mnenja, kakor obstoja med zunanjim ministrstvom Velike Britanije in Združenih držav, da rešijo težavne probleme Daljnjega vzhoda.
DAJTE NAM PRILIKO
Bevin je nadaljeval: „Gospodarska obnova Evrope mi leži bolj pri srcu, kakor pa zem-
Bavarski kralj Maksimilijan se je često pošalil, kako imeniten gospod je, ker se vozi s šestorkami. Mislil je pri tem na svoje hčerke, ki jih je skrbno vzgajala kraljica Karolina ter jih čuvala pred dvorskimi grobostmi.
Zaradi teh prizadevanj je nastal nekega dne v dvorcu neprijeten prepir. Ena izmed kraljičin je v prepiru s svojo sestro uporabila besedo, ki bi v skrajnem primeru morda še pristojala kakšnemu bavarskemu hlapcu, nikakor pa ne kraljevi hčerki. Na vso srečo je kraljica sama čula to strašno besedo. Strogo preiskavo je pričela kraljica s tem, da je zaslišala svojo hčer. Na kraljičino je materina zaprepaščenost delovala tako porazno, da se je sicer zavedala uporabe sramotilne besede, s katero naj bi v svoji nevednosti užalila vse ženske, vendar pri najboljši volji ni bilo mogoče iz nje izvleči, kje je to besedo pobrala. Na vsa materina vprašanja je pri odgovorih le debelo gledala, kakor bi hotela ugovarjati nezaslišani krivici.
Ker kraljica ni hotela osramotiti svojih ust z izgovorjavo te strašne besede, je morala vrhovna hišna učiteljica zaslišati dvorne dame. Staro gospo je neverejtno težila in žalila sumnja, razen tega tudi ona ni mogla izustiti te strahovite besede. Zato s svojim zasliševanjem ni dosegla drugega, kakor zasmeh mlajših in zadrego starejših dam. Kraljice Karoline pa nikakor niso potolažila še tako vneta zatrjevanja o nedolžnosti. Pretila je, da bo zahtevala od kralja odpust vrhovne hišne učiteljice in vseh ostalih dam, ako se ne najde krivec, kajti prišla je do spoznanja, da mora očistiti svojo okolico umazanih oseb.
Ko je kralj kakor je imel dnevno navado, obiskal kraljico, je našel vso svojo družino v solzah. Celo najmlajša izmed princezinj, ki sicer ničesar ni razumela, je imela solzne
Ijepis. Ako vidim, da na tem svetu trpijo milijoni ljudi, bi se raje lotil vprašanja, kako bi se v najkrajšem času moglo odstraniti lakoto in bedo, kakor pa da se bavim s vprašanji imperijalizma, ki spada v 19. vek. Pozivam dom, da mi v tem sledi. Meni leži več na tem, da dvignem življensko raven preprostega naroda, kakor pa da načrtujem veli-čanstveni razvoj poedinega družabnega sloja. To je moja iskrena želja in upam iz vsega srca, da bo to podlaga našega dela."
Sreča človeške duše je dragocenejša kakor pa zmage na bilo katerem drugem področju. Vsled tega rečem.- „Dajte nam priliko, da še dalje izpopolnimo razvoj svobodnih narodov in njihovo rastočo neodvisnost, in tako položimo temlje, na katerem lahko raste in klije ta krasna rastlina demokracija v dobrobit človeštva."
oči. Hotel je na vsak način čuti nemogočo besedo, toda grešnica, ki je nikakor ni mogla izreči, je gledala svojega dobrohotnega očeta s prav tako strmečimi očmi, kakor malo prej razjarjeno mater.
In če bi bile na Kapitelu zbrane vse gosi, je dejal kralj ga vendar ne bi mogle rešiti, ker si nobena ni drznila izpregovoriti „neizrekljive" besede. Ob pogledu na toliko solznih oči, ki so ga gledale prestrašeno in očitajoče, je tudi kralja minila dobra volja ter ni Več hotel igrati vloge kraljevskega sodnika. Odšel je ter zarobantil z besedo ki naj bi izrazila njegovo jezo nad žensko sramežljivstjo, v resnici pa je bila psovka za ženske sploh. Z njo je presekal gordijski vozel. To, kar je kraljica Karolina in z njo vred ves dvor čul iz kraljevih ust, je bila namreč „neizrekljiva' beseda.
„Tukaj so na prodaj sveže ribe“
Ta napis je imel gospod Kobentar obešen pred svojo trgovino z mešanim blagom.
Nekega dne ga je obiskal poslovni prijatelj ter se obregnil:
„Čemu imaš napisano: ,Tukaj so .. .‘ saj vsakdo ve, da niso še v Vrbskem jezeru "
Gospod Kobentar je naročil slikarja, ki je prepleskal prvi dve besedi.
Prišel je drugi tovariš: .Naprodaj, naprodaj’ le čemu pišeš to. Vsakdo ve, da jih ne daješ zastonj.
Izginila je tudi tretja beseda s tablice.
Prišla je klepetava Špela: „Gospod Kobentar, zakaj pa imate napisano: .Sveže...’ Starih rib pač nikdo ne je."
Pred trgovino visi samo še napis: „Ribe".
Pa prikoraka kuharica Micka:	„Gospod
trgovec, Vaš napis pred trgovino kaj lahko snamete, saj se že kilometer daleč duha, da prodajate ribe."
Neizrekljiva beseda
Mladost
Deček na piščalko piska, da v sosednjo vas odmeva, tam na vasi fantič vriska, žvižga, svira in prepeva.
Deklica strmi, posluša, občuduje zvonko petje; radost pije njena duša in uživa mladoletje.
Vonj razlivajo gredice, zbor krilatcev poje v gaju , vigred ji obseva lice, vse okrog je kakor v raju. . .
Godba, vrisk in spev na vasi — sama radost in sladkosti. —
Oj presrečni zlati časi, leta blažene mladosti!
Kralj Matjaževa darežljivost
t6Jrali Matjaž se je mudil s svojimi prija-jej.j.na lovskem gradiču. Nekega dne je iftti ■ na svoiem čilem rjavcu po lepi pokra-V cln ugledal kmeta, ki je nabiral breskve sto 1*°- Ker mu- je lepo sadje ugajalo, je pr *11 s honja in vprašal kmeta, ali bi mu trdi) 3 na^rane breskve. Kmet je veselo pri-Opol’ nakar mu je kralj naročil, naj prinese ^QOnQ košaro sadja v grad. v gr 1® odbila ura dvanajst, je kmet prispel tar j in sporočil vratarju svojo željo. Vra-kat6re ^nkro poznal Matjaževo darežljivost 2atQ ? ko kmečki očanec gotovo deležen.
1® omenil: „Naro-čilo so mi dali, da ne
smem nikogar pustiti v grad. Toda če mi daš polovico tega, kar ti bo daroval kralj, poj-deš k njemu." Ker se kmet ni hotel prepirati s sitnim vratarjem, je pritrdil in s košaro odšel k Matjažu. Le ta je sprejel rumene breskve z veseljem in izročil kmetu pet zlatnikov. Ves zavzet je kmet gledal nekaj časa kralja, nekaj časa zlatnike. Matjaž ga je vprašal: „Ali so tvoje breskve več vredne, kot pet zlatnikov? Povej mi prostodušno! Jaz ne poznam cene." „Zelo dobro so plačane. Vredne niso niti petino tega, kar ste mi zanje dali." „Dobro", je odvrnil kralj Matjaž, „obdrži ostanek za dar." Ker je pa kmet obstal zamišljen, ga je vprašal, — ali ima do njega še kako željo. „Da, imam željo, Veličanstvo", je dejal kmet. „Prosim nekoliko tepenic." Kralj ga je začudeno pogledal in vprašal: „Zakaj imaš tako željo?" Kmet je odvrnil: „Ko sem prišel v grad, sem moral obljubiti vratarju, da mu odstopim polovico vašega darila. Zlatnike bi rad obdržal jaz, tepenice pa odstopim vratarju." Kralj je pokazal kmetu šibo, ki je slonela v kotu in dejal: „Vzemi tole in jih naštej vratarju dvajset!"
Ko je prišel kmet k vratarju, ga je ta smeje vprašal: „Ali si dobil lepo darilo? Daj mi polovico!" „Takoj", je odvrnil kmet, spustil košaro na tla, zgrabil z levico vratarja za vrat in ga dal čez kolena ter mu z desnico, V kateri je držal šibo, našteval udarce. Vratar se ni mogel oprostiti in je klical na pomoč. Ko so prihiteli kraljevi služabniki, da rešijo tovariša, jim je zaklical Matjaž, ki je z okna opazoval prizor: „Pustite kmeta, da izvrši moj ukazi'
GNJAD IN VINO
Kralj Matjaž je potoval po svojem kraljestvu. Nekega jutra se je ustavil pred svojim gradom v lepi štajerski deželi in govoril s stražo, ki je stala pred vrati. Tedaj je stopil k njemu prileten kmet in vprašal, če je kralj v gradu. „Seveda je", je odgovoril kralj. „Kaj hočete od njega?" — „Rad bi ga videl", je odvrnil kmet. — „Šel je nekoliko počivat. Ce mi plačate napitnino in ostanete nekaj časa tu, ga boste gotovo kmalu videli." — „Prav rad dam napitnino. Saj sem mu ravno tu prinesel nekaj dobrega: steklenico jeruzalemca in svinjsko gnjad." — Kmet je izročil Matjažu vino in gnjad. Kralj pa je dal stražniku nekaj zlatnikov in naročil, naj jih odda kmetu in mu pove, da je ravnokar govoril s kraljem.
KRAtJ MATJAŽEVA SODBA
Kralj Matjaž se je vselej razvesilil, če mu je njegov podanik zaupal svoje težave in bridkosti. Nekoč je prišel k njemu trgovec in mu potožil, da je dal spraviti čez noč gostilničarju v sosednji ulici veliko mošnjo denarja, katere mu leta ni hotel zjutraj vrniti, — češ da je ni nikdar prejel. Prosil je kralja, naj mu pomaga do pravice in denarja.
Matjaž je poklical k sebi gostilničarja, trgovca pa poslal v sosednjo sobo, kjer naj ostane, dokler ga ne pokliče. Z gostilničarjem se je razgovarjal zelo prijazno, se zanimal za njegove družinske in obrtne razmere. Nato je omenil: „Vi imate prav lep klobuk. Ali bi hoteli menjati z mojim?" Gostilničar je vesel pritrdil kraljevi ponudbi. Matjaž je vzel zamenjani klobuk, se oprostil in odšel. V predsobi je stopil k nekemu meščanu, ki je čakal na sprejem, in mu dejal: „Pojdite k gostilničarjevi ženi in ji recite, da vas pošilja njen mož. Izroči naj vam mošnjo denarja, katero mu je včeraj zaupal V shrambo trgovec. Kot resnično znamenje naročila ji pošilja svoj klobuk."
Gostilničarjeva žena je brez vsake zle slutnje izročila mošnjo denarja, katero je meščan ponesel kralju. Le ta jo je vtaknil v žep, se vrnil v dvorano in poklical trgovca, ki je ponovil tožbo vpričo gostilničarja. Ko je ta tajil in tajil, da bi bil poneveril denar, je kralj potegnil iz žepa mošnjo in jo izročil trgovcu, gostilničarja je pa izročil straži, da ga odpelje v ječo in prejme zasluženo kazen.
KRALJ MATJAŽ NA LOVU
Kralj Matjaž se je zgubil na lovu in prišel v samotno kočo. Bil je žejen in hotel zaprositi kozarec vode. V koči so ležali štirje možje — roparji, ki so smrčali in dozdevno spali. Ko se jim je kralj približal je eden od njih vstal, stopil k njemu in mu dejal: „Sanjalo se mi je, da ti moram vzeti uro.” Segel je po Matjaževi uri in jo vtaknil v žep. Takoj nato je vstal drugi in se zadrl: „Sanjalo se mi je, da ti moram vzeti plašč.' Potegnil je kralju plašč z ramen in ga ogrnil. Skočil je po konci tretji in strgal Matjažu mošnjo z denarjem, ki mu je visela okrog vratu in vskliknil: „Sanjalo se mi je, da je ta mošnja z denarjem moja." In vstal je četrti in pobral kralju iz žepov vse, kar je imel v njih, češ: „Sanjalo se mi je, da je vse to moja last."
Kralj Matjaž je mirno stal in čakal, da so roparji končali svoje delo. Nato je smeje omenil: „Imam še neko zelo koristno stvar, katero vas bom naučil uporabljati. Pazite, v nekaj minutah se boste naučili. Komaj je izrekel te besede, je pritisnil na usta piščalko, ki mu je visela okrog vratu, in zabrlizgal na vratih. Takoj so se začuli brlizgi drugih piščalk. Kmalu nato so obstopili kočo kraljevi lovski tovariši. Ko jih je Matjaž ugledal, jim je dejal: „Ti štirje dobrodušni možje so mi pripovedovali svoje sanje. Tudi jaz jim hočem razodeti svoje. Sanjalo se mi je, da bodo vsi štiri takoj viseli na vislicah."
Nekaj trenutkov je poteklo — in vsi štirje roparji so končali svoje zločinsko življenje.
Najbolj nesrečna občina na Koroškem
(Nadaljevanje in konec).
Po treh dneh pokličejo ženo na orožniško postajo. Tam sedi — skoro bi bila zadela kmetico od strahu kap — tujec, kateremu je dala jesti, v SS-ovskem kroju! Konec: 8 let kaznilnice zaradi „podpiranja partizanskega gibanja!"
Neka druga kmetica iz sosednje Savinjske doline, iz Štajerske, pride s svojo malo hčerko preko planin .kajti v Železni kaplji je birma. Prečastiti knezoškof naj birmajo
Dobrlaves
mladenko. Onkraj, na Štajerskem, že dve leti ni nobenega duhovnika — na škofa še misliti ni — kajti ta sedi v Mariboru pred očmi Gestapa in se ne sme ganiti, — saj bi mogel na koncu koncev voditi slovensko, protidržavno propagando. Pri povratku od birme ustavita kmetico na gorskem sedlu na bivši državni meji dva orožnika. „Heil Hitler! Kam pa, draga ženica?" „Ste gotovo na poti od birme domov?" „Dal" Otrok naj tukaj malo počaka. Mati naj pride par korakov naprej. Ko je bila kmetica otroku izpred oči, se izkaže, da sta oba orožnika partizana, preoblečena v nemško uniformo. Žena je v Železni Kaplji baje izdala tega in tega tovariša. Konec: Strel — in sirota, ki beži osamljena polna groze domov.
Ponoči trka nekdo na vrata kmetije. Kmet, sluteč zlo odpira vrata: partizani — vse črno ljudstva, v mesečini blešči orožje. „Odprite, zakurite kuhajte — mi smo lačni, že dneve nismo imeli ničesar toplega v želodcu! „Do treh zjutraj ostanejo dobrodošli ali nedobrodošli,gostje. Nobene moke, nobene slanine — nobenih jestvin ni več v hiši, a zima stoji na pragu. Da javi, ali ne javi? Ako javi nočni obisk pri policiji tvega, da mu sodijo „izdajalcu". Ako ne javi, mu grozi Dachau ali pa drugo koncentracijsko taborišče, če to izvejo. Strašen spor vesti! Lastno življenje, življenje družine, dom in kmetija stoje na kocki. Molk je gorjancu bolj prirojen. Torej molči! Ničesar ne javi. Drugi dan pridejo orožniki na ogledni obhod — zakaj niso javili sinočnji obisk? Izgovori, dolga pot, bolna žena, krava teli, zadnji krompir je treba izkopati. A „na domovino niste mislili"? Domovina? Kakor da bi „Tretji Reich" že bila domovina ubogega, slovenskega gorjanca v dolini Bele, Lepenski dolini, Remšniku ali Lobnici?! Torej, marš naprej! Lisice, cela družina mora iti z njimi. Nek zlonamerni podlež je naznanil. Iškariot, kakor jih je takrat na ducate letalo naokrog. Po večini priseljena, celo proti vladi težko obremenjena golazen. Gestapo ničesar ne preišče. Zakon „da se domneva" opravičuje vse: „domneva se, da bi se ta ali ta protidržavno udejstvoval, ako bi bil na svobodi."
Mož v Auschwitz, žena v Ravensbrück__________
otroci, kdo ve/v najboljšem slučaju v oskrbo in nego pri NSV. Pri prvi priliki pa s „Kinderlandverschickung" na vzhod, ali pa kam drugam ...
Na ta način so iztrebili cele družine.
Toda imeli so še „enostavnejše načine!"
Na lepi kmetiji v zgornjem Lipenskem grabnu je živel kmet,- njegova žena in dve hčeri-dvojčka, ter stari skoro 90 letni hromi ded. Nekega dne pride par partizanov. Družina je bila pri njih slabo zapisana, češ, „da ljubkuje s Hitlerjem". Res je visela na steni Hitlerjeva slika, ki so jo pač morali kupiti od krajevnega vodje stranke in jo potem niso upali zavreči. Sedaj je prepozno! Poveljnik je imel kratek nagovor v slovenščini, katerega je družina trepetaje poslušala. Zagovarjali so svojo nedolžnost; končno jim je uspelo nepoklicane goste prepričati — a kazen mora biti! Kmet je moral poklekniti pred Hitlerjevo sliko, ki so jo
partizani sneli iz okvirja in jo pogoltniti. Ko jo je končno pogoltnil, so partizani z jajci, slanino ter dobrim domačim kruhom utešili svoj glad. Med tem ko je kmet požiral svojega „vodjo" je gostom tekel po grlu mošt.
Mesec pozneje, 15. I. 1943 je napadla prve tri, po „priključenju" zgrajene carinarnice večja skupina partizanov, jih oropala in požgala dve od njih. Eden od carinikov, ki je bil ravno doma na dopustu je v svoji vnetosti mislil, da se mora poslužiti pištole. Dva partizana sta bila ranjena. Na strele so odgovorili partizani s streli iz pušk in automatske-ga orožja. Cariniku je uspelo, da je pobegnil in alarmiral bližnji grad Hagenek ter hitel dalje k orožnikom. Orožnikom se ni mudilo. Med tem so imeli napadalci dovolj časa, da so vse temeljito preiskali. Na žalost ne, da bi vzeli tudi s seboj. Potrebno bi bilo več vozov, da bi vse stvari, ki so jih možje, kateri so bili pri vojakih pokradli na Norveškem, v Franciji, Belgiji ter na Balkanu in prinesli domov svojim ženam. Celi čebri slanine, itd., surovega masla sladkorja in drugih dobrot so stali naokoli. Te so hodili okoličani potem ogledovat. Ker so ti zakladi povzročali preveliko nezadovoljstvo je moral župan naslednjega dne te „oglede" prepovedati.
Vsekakor je to dejanje, pri katerem so prvič napadli državno imovino, vpilo pri nacistih po maščevanju. Zopet se je pričelo izseljevanje in romanje v koncentracijska taborišča. Razen tega so poslali velike skupine orožnikov na čiščenje gozdov. Taka skupina je prišla tudi v Lepensko dolino in
prav h kmetu, ki je moral pojesti „vodjo". Surovo so potegnili deda s postelje, vzeli kmeta in kmetico ter vse tri odvlekli v kočo, ki leži ne daleč od kmetije. Otroka sta prestrašena pobegnila iz koče in iz daljave gledala, kaj se s starši dogaja. Videla sta, kako so vse tri pognali v kočo. Cujeta smrtne krike in vidita, kako morilci prižigajo hišo. Ko je banda odšla, sta šla h koči in našla samo zoglenele kosti staršev in deda. Poklicala sta sosede, ki so šli k županu, da mu povedo kaj se je zgodilo. Župan, star ilegalni član stranke, neumno zaslepljeni idealist, sam visoko cenjen in osebno pošten mož se je zgrozil. Ni in ni mogel verjeti. Marsikaj podobnega je že slišal iz Jugoslavije, toda prepričan je bil, da je to le propaganda. Takoj hoče na kraj zločina. Ali hitrejša kot on je SS-policija. Ovohali so, da župan nekaj namerava. Župan dela zapisnike in hoče k deželnimu svetniku, a tam ga odslovijo češ, da je blazen, ker naseda neumnim čenčam. Končno so mu zagrozili še z Dachauom.
Kaj pomaga, če dobri mož ne popusti in stopi do nekega prijatelja pravnika, ki je bil pa tudi član stranke, ali fanatik človeške pravičnosti, razočaranec, prevaran stran-kar. Hotel je, da vsaj pri navidezno pravičnem državnem pravništvu kaj doseže. Toda SS je vse lepo pokrila. Ali to ni bila objestnost! To ni bilo dejanje posameznika, temveč samo načrtno izvajanje nacističnega programa!
Marca 1945! Visoko na pobočju Pece leži kmetija. Številna družina živi na njej. Mladi kmet je v vojni padel. Vsled tega so na kmetiji samo ženske in otroci. Dva meseca pred koncem vojne so nacisti v svoji obupanosti le priznali. Posledica je bila slepo besnenje.
Nekega dne pride na kmetijo večje število stražnikov, ki osumijo družino sodelovanja s partizani. Strojnice zalajajo. Mati, hčere, hlapec in dekla veliko in malo, celo dojenčki na materinih prsih padejo pod koso prisilne smrti. Pod stoli, mizami, v kuhinji in na dvorišču se zvijajo nedolžne žrtve v zadnjih zdihih. Samo dve deklici sta se čudežno rešili. Z zadnjimi močmi sta se zavlekli pod neko stajo, kjer so ju našli sosedje. Ta grozni pokolj je zahteval 11 človeških
življenj. Deklici pa sta dolge mesece ležali pri Gospej Sveti v bolnici. Ubogi žrtvi vojne! Ali res? Ne! To sta bili žrtvi nacistične podivjanosti. Krvave priče proti sistemu, kakršnega še svet ni videl! In deklici? Siroti sta ob starše, hiša jim je pogorela in sedaj sta sami na svetu in brez vseh podpor. To sta res mučenici, katerih ne bi smel nihče prezreti, ne posameznik, ne občina, pa tudi ne deželna in zvezna vladal
Teh par dogodkov naj zadostuje za približno sliko stanja, ki je sedaj v naši občini.
Ni čuda, da je celokupno gorsko ljudstvo s srcem navezano na resnične osvoboditelje partizane. Tudi se ni treba čuditi, če mladi, miroljubni ljudje z navdušenjem storijo vse, da odstranijo ostanke nacizma. A „osvobodilna vojska", kateri pripadajo mnogoštevilni Avstrijci, se bliža. Slovenci v teh gorskih dolinah so prvi, ki so res osvobojeni, osvobojeni po vseh mukah, strašnem trpljenju in brezštevilnih mukah.
Ob koncu še nekaj številk:
Izvršenih smrtnih obsodb; 4 (3 možje i» 1 žena).
Obsodbe narodnega sodišča: 17 (težka ječa).
Odpeljanih v taborišča: 64 oseb, od katerih jih je 40 umrlo.
Ustreljenih od policije: 16 (od teh sedem otrok!!!).
Izseljenih: 50 oseb.
Celotno število žrtev nacističnega režima je torej: 151 oseb!
(V gornje številke niso vključeni oni, ki jih je Gestapo za krajšo ali daljšo dobo zaprla v svojih ječah in taboriščih.)
Požgane ali razstreljene hiše 5.
Stanovanjske hiše za delavce: 1.
Carinarnice: 2.
Prazne kmetije: 3.
Neobdelano polje: od 160 do 200 ha.
Pred vojno je imela župnija Železna Kapla—Bela od 3500 do 3700 duš, danes pa jih ima okoli 1900.
Lovanke
Naši vrli vojaki povratniki so v zahvalo in spomin, da so se srečno vrnili iz vojske prenovili našo lepo cerkvico zunaj in zno' traj. Postavili so nov stolp, v cerkvi pa novo obhajilno mizo. Vse to so naredili v kratkih treh tednih. Naj jim bo na tem mestu izrečena hvala in priznanje .drugim pa zgled v posnemanje. Kajti na tak način bodo lepše izrazili svojo hvaležnost Bogu in bodo bolj srečni, kakor pa s prirejanjem plesov.
Letošnji predpust je tudi pri nas zvezal en par. Poročila sta se Ludvig Gojar iz znane Tomanove družine v Dobrlavesi in Marija Lužnik, Veručnika v Lovanku. Želimo jima vse najboljše!
Hodiše
Dne 25. februarja je bila v Hodišah prva ^nečka poroka po prestani vojski. Pred ol-*ar sta stopila Špintekov Franci in Kranjco-Va Mici, oba doma iz gornje Dobajne. V kro-311 svojih prijateljev, znancev in vaščanov sta novoporočenca obhajala poročni dan. Fantje so jima okrasili slavnostno poročno a°bo in napisali lepe besede: „Veliko sreče :q božjega blagoslova novoporočencema!” bt to jima želimo tudi mi vsi. Sonce sreče aai ogreva njuno skupno življenje; Bog delile vseh dobrot, pa naj jima podeli svoj blagoslov v zakonskem stanu. Na mnoga ‘etal
Ob 97. obletnici največjega slovenskega Usnika Franceta Prešerna smo imeli tudi pri Qas spominsko slovesnost. Za uvod nam je Vodiški pevski zbor zapel Prešernovo pesem "Luna sije, kladvo bije.". Nato je stopil na °der mlad fant, ki je dovršeno deklamiral ^šernov „Uvod h krstu pri Savici". Za to Aklamacijo so sledile še druge, ki so bile Obrane tako, da so nam pokazale Prešerno-A življenje. Posebno lepo sta deklamirala 'aQt in dekle „Pesem od železne ceste". Na-to je nastopil slavnostni govornik, ki nas je ^ duhu popeljal na Prešenov rojstni 'dom v /rbo na Gorenjsko. Opisal je Prešernovo Mladost, njegovo šolanje ter njegovo moško Abo, zlasti pa nam je lepo podal veličino Kešema kot pesnika. V govoru je bilo prav Posebej povdarjeno to, da se slovensko Ijud-äAo nikdar in nikoli ne sme sramovati svo-ie9a materinga jezika. Spomin na Prešerna, ‘69a velikega Slovenca, nam to narekuje. A slovo so nam naši pevci zapeli še nekaj Arodnih pesmi.
Medgorje
^ Zadnjega februarja — pretekli četrtek — A le od nas poslovil naš dosedanji gospod Apnik č. g. Niko Marku in je odšel za žup-Afca v Rožeg. Pri nas je deloval dolgih pet-Ajst let; zadnja leta vojne pa je tudi on bil A nas pregnan kot zaveden Slovenec, nat ftje3ovo mesto pa je prišel tuj gospod, ki Ai besedice ni spregovoril z nami sloven-Ao. p0 VOjni pa se je gospod župnik spet ,rPil med nas in je s staro gorečnostjo za-,6' med nami obnavljati in poglabljati du-Ovno življenje. V tem času smo imeli več Uhovnih obnov, vpeljal je lepo slovensko i^dsko petje in se na vse načine trudil, da Poživi v svojih dveh župnijah duhovno ži-lonje. Menda smo gospoda premalo ubo-jAb, da se je odločil, da nas zapusti. Niti Atili nismo, ko se je nenadoma raznesla 6st. da nas gospod Marktl prihodnji teden ^Pustijo in gredo v Rožeg. Pravijo,
da imajo gospod slabo srce, ki jim ne dovoli, da bi mogli opravljati dve odadaljeni hribovski župniji. Ce smo tudi mi krivi njihove bolezni, jih na tem mestu prosimo odpuščanja in njim obljubljamo, da jih ohranimo v hvaležnem spominu!
Na našo župnijo pa so na mesto č. gosp. Marktlna prišli naš bližnji rojak iz Radiš č. gospod Lampichler. Ker so gospod skoro naš domačin poznajo naše hribe in nas, zato upamo, da se bomo tudi z njimi lepo razumeli. Gospod so še mlad in živ, zato se bo z njimi pri nas in v Podgradu tudi mladina, ki je imela med vojno slabo vzgojo, zbli-
Globasnica
žala in jih rada ubogala. Novemu dušnemu pastirju želimo med nami mnogo uspeha in duhovnega veselja.
šmarleta v Rožu
Smrt pobira pa ne izbira. Čudovito letos obiskuje našo faro smrt! Pretekli teden je iztrgala iz naše srede dvoje dragocenih življenj. V soboto proti večeru je utonila v ribniku pri Kramarjevi žagi Jožefa Veračnik, stara komaj 27 let. Pokojna je živela pri svoji sestri in pomagala pri hišnem delu. Omenjenega dne je šla v bližnji gozd. Na ledu ob ribniku ji je spodrsnilo, padla je v vodo in utonila. Pdgreb pokojne Pepije je bil v ponedeljek dopoldne ob veliki udeležbi so-
faranov. — Komaj smo njo spremili k večnemu počitku, že je iz Celovca prispela vest, da je tam umrla v bolnišnici na posledicah operacije dobra Žgankova mati. Pokojna mati si je šla pred kakimi 14 dnevi zdraviti v bolnico. Namesto zdravo, so jo pripeljali mrtvo domov. Pogreba, ki je bil v sredo ob 10 uri, se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč, saj je bila pokojna mati znana kot dobra in verna žena. Šmarješki moški zbor ji je ob grobu zapel lepe žalo-stinke. Počivaj, blaga žena, v domači zemlji, ki si jo nadvse ljubila!
Nedelja tretjega reda. Pretekla druga predpostna nedelja je bila v naši fari posvečena tretjemu redu. Obiskal nas je redovnik frančiškan iz Celovca in nam v treh govorih pokazal pomeri tretjega reda za današnji čas. Pri popoldanski slovesnosti moramo posebno pohvaliti lepo ljudsko petje. Pelo je vse staro in mlado, za kar gre posebna zasluga g. patru, ki je znal k petju pritegniti še celo najbolj sramežljive.
Predpust, ti čas presneti! Predpust je minil, v naši fari se je samo en par spomnil na sedrni zakrament in stopil pod njegovo varstvo. Med vojsko se je vse izgovarjalo na vojne razmere in se tolažilo z boljšimi časi, ki jih bo prinesel mir. Sedaj pa, ko smo miru dočakali, pa je še večje odlašanje kot prej. Mnogim, za katere je samski stan že predolg, bi radi svetovali :čimprej ta sladki jarem nase, da ne bo prepozno!
Sinča ves
V nedeljo 24. februarja smo tudi v Sinči vesi praznovali srečno vrnitev naših mož in fantov iz vojske. Ta dan je prišel med nas gospod prošt iz Dobrlevesi. — Dopoldne je bila sv. maša, popoldne pa poseben nagovor za povratnike, nato blagoslov z Najsvetejšim, zahvalna pesem. Po cerkvenem opravilu pa so se vsi povratniki z milostiljivim gospodom proštom v sredi napotili v gostilno na kratko okrepčilo, kjer jim je večer v veselem govorjenju in obujanju spominov na pretekle dni kljub temu, da ni bilo plesa in alkohola, prav hitro in veselo potekel. Naši možje in fantje so resni in mislijo na obnovo rane, ki jih je vsekala vojska, zato so jim plehke zabave odveč.
Kokje
V Kokju je po dolgem, boguvdanem trpljenju dotrpela Hribernikova mati. Rajnica je sedem dolgih let ležala na bolniški postelji. Vse svoje trpljenje je zgledno in vdano prenašala. Vzorni materi trpinki ohranimo lep spomin, njenim svojcem pa izrekamo srčno sožalje.
V vznožju Pece
Školče
V nedeljo smo imeli pri nas prav lepo pustno prireditev. Domači igralci so se nam predstavili z eno naj starejših slovenskih iger „Županovo Micko". Bili smo prav zadovoljni in bi želeli, da bi še večkrat kaj veselega igrali, pa tudi kaka resna bi nam prav prišla, posebno v postu.
fioselna vas
Goselci se v „Kroniki" še tudi niso oglasili, pa ne zato, ker „Kronike" ne maramo, ampak zato, ker smo skoro pozabili pisati slovensko. Med vojno sploh nismo smeli niti govoriti slovensko, po vojni pa smo dobili v vas Ogre, pa smo se ogrsko učili, če ne' vsi, pa vsaj nekatere, Nekaj mesecev smo imeli celo ogrskega fajmoštra. Po vsem tem pa boste že razumeli, da bi kmalu slovensko pozabili. Popravili smo pa ta čas cerkev znotraj in celo zvonimo, čeprav Se nain Belovčani smejejo. Seveda, oni so ohranili svoj zvon doma, naš pa je na vojsko šel, pa ga nikol več ne bo. Zvonimo pa le, četudi samo z odbijači, samo da poje. No drugič pa kaj bolj zanimivega sporočimo.
Važni nepravilni glagoli:
I beat — tolčem
Ibeat — tolkel sem
I have beaten — sem bil tolkel
I begin — začnem
I began —• začel sem
I have begun — sem bil začel
I bend — upogibam
I bent — upogibal sem
I have bent — sem bil upogibal
I bind — vežem
I bound — vezal sem
I have bound — sem bil vezal
I bite — grizem
I bit — grizel sem
I have bitten — sem bil grizel
I bleed — krvavim
I bled — krvavel sem
I have bled — sem bil krvavel
I break — lomim
I broke — lomil sem
I have broken — sem bil lomil
I bring — prinesem
I brought — prinesel sem
I have brought — sem bil prinesel
I buy — kupim
I bought — kupil sem
I have bought — sem bil kupil
I catch — ujamem
I caught — ujel sem
I have caught — sem bil ujet
Conditional Present — Pogojnik sedanjega časa
I would stay if you stayed — Jaz bi ostal, če bi Vi ostali
You would have time if I had time — Vi bt imeli čas, če bi jaz imel čas If he had money he would buy a house — Ce bi on imel denar, bi kupil hišo
If we were more diligent we should make better progress — Ce bi mi bili marljivi, bi dosegli boljši napredek You would try if he tried — Vi bi poizkusili, če bi on poizkusil They would pay if I payed — Oni bi plačali, če bi jaz plačal
What we often hear — Kar pogosto slišimo
I am afraid I don’t understand you — Na žalost Vas ne razumem Please teli me what that Word means — Povejte mi prosim, kaj ta beseda pomeni Say it again please — Povejte mi prosim še enkrat
Don’t speak so quickly, please — Ne govorite prosim, tako hitro What do you do for a living? — Kaj je Vaš poklic?
AiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiMiiiHiiHiuiiiiiniiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiHiimiuiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiimiimiiiiiiimm
Pesmi (1.)
Počasi. J. J.		Pojdem ait-'	v rute. —- Zdravko Švikaršič. 1	, s	
	jETT l	zqß	fr~'-yh—	
1. Poj-đam v \ ryl 1 ..mf	-m-		-f	f	K-r- ru - te, v =40	ru _ te, oj, le i* ^	tam čier2) je
2. Tani ne tem	-W—■—	 hrib-ru, tem	hrib - ru, je moj	špah^po - ho-
L . r-r-^-2]—4	1-	-■i j "T		J J. ,
			7f-v?r
3. Tam na tem hrib-ru,tem hrib - ru, ra - ste pur- pe - li
i ! ! Ifj- T
-fr
ca, je pa lo-p’^ru- de - ča, ru-de-ča, ka-kV đoć-va ' mo-
i i	y > i f i	r y i t ■ 1 'T —v f"
ja, je pa lo-p’ ru - de-ča, ru-de-ča, ka-kV doč-va mo-ja.
Drut 2) kjer 3) ljubček 4)prijatelj 5)malo 6)dol 7)pomolim S) ležal 9) lepo 10) dekle
Koroška narodna.
MO] HRIBČEK
M«j hribček tam doli za našo vasjo kako se po tebi mi toži!
Prav vselej, ko misel mi šine domov, kot ptica nad tabo še enkrat zakroži.
Vsak vzdih, ki izvije se kdaj iz srca, kot potnik utrujen obstane mi v tvojem svetišču, kjer čudežna moč še leči kot nekdaj odprte nam rane.
Moj hribček, četrtič boš letos zelen, odkar sva se zadnjič rajstala in petič bo letos že hladna jesen ti cvetje in bujno zelenje požgala.
Povej mi, moj hribček, odkrito sedaj, me kdo li tam doli pogreša?
Skrivnostna tišina — odgovora ni, le gozdič vejevje otožno poveša . ..
Ničvredna plesen — zdravilo
Gotovo si se že tudi ti neštetokrat spod-taknil ob ničvredno plesen. Posegel si morda z veliko slastjo po kosu kruha in opazil na njem sivozeleno, kakor baržun mehko prevleko, ki ti je namah vzela tek. Odprl si posodo z vkuhanim sadjem ali zelenjavo veseleč se, da si iz obilice poletja rešil nekaj za zimo. Toda, ko si pokrov odprl, si opazil na površju plavajoče kosme. „Ničvredna plesen", si siknil od jeze. Nekega dne si potisnil pod peč mokre gojzerice in ko si jih čez nekaj dni hotel obuti, si opazil, da so „dobili drugo barvo" — od plesni je postalo usnje zeleno. O ceni, ki jo ima plesen v ljudskih očeh, te bo najbolj prepričal Prlek. Ako se mu zameriš, bo zagodel za tabo „Ded ti plesnivi!"
Ni je pa stvari, ki nebi človeku koristila, če jo prav obrne. Tako je tudi ničvredna plesen pokazala, da more človeka rešiti hudih neprilik. V neki'bolnici v Angliji so posebno vestno raziskovali bacile. V zdravniškem laboratoriju te bolnice je bilo razstavljeno vse polno skodelic s kulturami raznih bacilov. Nekega jutra so ugotovili, da so bacili čez noč poginili. Kaj je temu vzrok? Opazili so, da se je v vseh tistih skodelicah, kjer so bacili poginili, naselila posebne vrste plesen. Ta je najbrž bacile ugonobila. Poskusi so to domnevno potrdili. Nekateri zdravniki so brž izrazili mnenje, da bi se dala plesen učinkovito izrabiti v borbi proti bacilom. To je bilo leta 1929. Dolgih enajst let so se uslužbenci laboratorija v Brigham Cityju trudili, da bi razvoz-Ijali skrivnost te čudovite plesni. Vojna je tudi te poskuse pospešila.
Odkrili so, da je na organskih snoveh, na katerih se je naselila ta plesen, nastala posebna snov, ki naglo in uspešno uničuje bacile, kjer koli se pojavijo. Naučili so se pridobivati to snov v čistem stanju. Dali so ji ime penicilin. Njen kemijski sestav še ni pojasnjen, zato je še ni mogoče umetno sestaviti in izdelovati. S pridobivanjem pe-nicilina se pečajo razne trgovske tvrdke. Njegova učinkovitost je zelo različna: v nekaterih pridelkih je zelo dobra, v drugih za nič. Dober pridelek ima tako moč, da uniči bakterije tudi takrat, kadar se nahaja en gram penicilina v 1000 hi vode.
Ameriške bolnice so brž začele z uporabo penicilina pri zdravljenju. Uspehi so bili čudoviti.
V	bolnišnici v Brigham City so imeli ranjenega vojaka, kateremu je krogla iz strojnice zdrobila nogo. Kos usnja je prišel v rano. Nastalo je hudo vnetje in kronično zastrupljanje. Celo najboljše tedanje zdravilo — sulfamid — ni pomagalo. Začeli so ga zdraviti s penicilinom. V šestih dneh je bil zdrav.
Neki ranjeni letalec je bil v žalostnem stanju. Imel je zdrobljene kosti v ramenu in odprto rano. Zdravniki so odstranili iz rane delce letalskega vijaka, kosti so pritrdili z vijaki. Rana pa se je stalno gnojila in gnoj je tekel iz odprtin. Začela je gniti kost in posamezni koščki so z gnojem odhajali iz rane. Kljub zdravljenju s sulfamidi, je še po petih 'mesecih imel vročino. Poslali so ga v bolnico v Brigham City, kjer so ga začeli zdraviti s penicilinom. V šestih dneh je bil zdrav.
Starejša američanka je bolehala za vnetjem jeter. Tudi v desnem gležnju je čutila močne bolečine kot posledico svoječasnega kostnega zloma. Kmalu po začetku zdravljenja so nastale še komplikacije na ledvicah. Po daljših brezuspešnih poskusih so začeli misliti na amputacijo. Tedaj se je na bolnici pojavil še šen. Začeli so s penicilinom. Po štiriindvajsetih urah je vročina padla na normalo. Vsa obolenja so zginila v teku enega tedna, ko je bolnica zapustila bolnišnico.
V	bolnico je prišel mladenič z zelo nevarnim vnetjem spolnih organov. Zdravili so ga s streptozolom. Pregled je pokazal tako malo krvnih telesc, da je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Poskusili so z operacijo in transfuzijo krvi. Končno so uporabili penicilin. Po 36 urah se je stanje zboljšalo, v nekaj dneh je popolnoma ozdravel.
To so nekateri izmed mnogih primerov, ki dajejo upravičeno upanje, da je penicilin zares izvrstno zdravilo.
Pustolovščina v Št. Paulu
Pogovor se je vrtel okrog potovanj in vsakdo je vedel povedati kakšno zabavno in veselo dogodovščino. Stalno obmizje se je krasno zabavalo a gostilničar je izvrstno zaslužil. Pravkar je pričel šef davčnega urada: „Tudi jaz bi vam lahko povedal kratko zgodbico, ki sicer ni tako popolna, kakor so bile zgodbe drugih gospodov, vendar pa je zapustila v meni neizbrisljiv vtis ter mi dokazala, da imajo tudi ljudje, o katerih po navadi z zaničevanjem govorimo, ki jih prištevamo k najnižjim in najzavrženejšim bitjem, nekaj duše v svojem telesu in so zmožni tudi dostojnosti in plemenitosti. Nekaj let je že od tega, ko sem s svojo soprogo in hčerko potoval po neki državi in smo se končno ustavili v tamkajšnem velemestu. Moja hčerka, ki je najbrž v ilustracijah či-tala o tem, je hotela na vsak način obiskati najbolj razvpit del tega velemesta kjer se sestajajo zločinci, zvodniki in vlačuge, ki pa je obenem podoben dunajskem „Fratru" ali pariškem „Mesečnem parku". Ce pa si je moja hčerka nekaj vtepla v glavo, so bili starši oni, ki so morali ubogati.
Tako smo zvečer obiskali mestni okraj St. Paul. Ogledali smo si stojnice in se udeležili veselega tržnega vrvenja. „Pravzaprav bi morali obiskati tudi kakšno pravo zločinsko pivnico", je menila Marica, „da bom lahko kaj pripovedovala svojim jorijatelji-cam". — S tem se pač nisem strinjal, toda nisem imel niti časa za premišljevanje, kar se je pojavil možakar, visok kakor drevo, ki je najbrž opazil našo neodločnost, stopil do nas in se ponudil za vodnika in čuvarja po vseh luknjah tega okraja. Kar smo tu videli, ni zame bilo nič presenetljivega, ker sem prepotoval že mnogo pristaniških mest. Z eno besedo, tudi tukaj se nam je nudila običajna slika, kakor po vseh pristaniških krčmah na svetu. Naš vodnik je bil v resnici dostojen korenjak. Razložil nam je vse, še celo več kot smo zahtevali in tudi pri pijači je bil zmeren. Moja žena je bila prepričana o nedolžnosti cele zadevščine, a moja hčerka je bila razočarana, ker ni nič razburljivega doživela. Proti koncu našega ogledavanja smo stopili tudi nekaj stopnic navzdol v vinsko klet. Dim in duh po žganju je puhnil v nas. Vse mize so bile zasedene razen ene, ob kateri je sedelo dekle, katere poklic je bilo kaj lahko ugotoviti. Morali smo prisesti. Skoro pri vseh mizah so igrali karte in v enem kotu je bilo videti nekaj pijanih mornarjev, čijih obraze je bilo skozi dim komaj spoznati. Gostilničar nam je prinesel naročeno pijačo, štiri vrče piva. Dekle se je odmaknilo čisto v kot, obsedelo pred napo! izpraznjenim kozarcem in kadilo cigarete. Naš vodnik nam je izjavil, da sedi v tem lokafu nekaj prav nevarnih fantov. Tam zadaj, je diskretno pokazal ter imenoval potihoma rijihova imena, to so največji izzivači v St. Paulu. Četvorica je postala pozorna na nas in eden od njih je pljunil v smeri proti nam. Nato so se nekaj menili ter zopet staknili glave skupaj. Naš varuh je začutil neobhodno potrebo, da gre za trenutek ven ter dejal, da bo takoj zopet nazaj. Toda njegova odsotnost mi nikakor ni bila prijetna. V resnici, komaj je bil mož zunaj, so vstali trije od fantov, ki nam jih je pokazal, ter prišli k naši mizi. Pozdravili so nas po svoje s tem, da so nam brez formalnosti izpili pivo ter naravno naročili še tri merice na moj račun. Nato so prisedli k naši mizi, ne da bi nas vprašali za dovoljenje tako, da smo se morali stisniti. Meni je postajala sčasoma ta situacija vedno bolj mučna in to tembolj ,ker so potepuhi pričeli občudovati prelep nakit moje žene in hčerke. Naš možakar se ni prikazal več in jaz sem natihoma klel svojo popustljivost. Poizkus, plačati in iti, se je izjalovil. Nasprotno, nenadoma je stal liter žganja na mizi.
Eden izmed mož je iz neprevidnosti prevrnil pivsko čašo, čije vsebina se je razlila po obleki moje žene. Ostali trije so se smehljaje oprostili, da se to pač lahko pripeti toda mi, da smo najbrž dovolj bogati, da bomo kupili novo obleko. Ko pa je tudi drug vrč piva na isti način šel v nič, sem si dovolil spregovoriti, naj vendar nekoliko pazijo. Tega bi ne bil smel reči. Možakar, ki je prevrnil pivo je udaril s pestjo po mizi ter vpil, da si ne dovoli, da bi ga kdo žalil. V tem trenutku je moja žena opazila, da je njena ogrlica izginila. Prepadeno je dejala: „Ukradli so mi verižico." To je bilo preveč. Potepuhi so planili pokoncu in prevrnili mizo, da so kozarci žvenketaje popadali na tli. Bila bi nam gotovo slaba predla, če bi se ravno v tem trenutku ne pojavil naš vodnik. Prvemu, ki se mi je hotel približati, je pri-solil takšno zaušnico, da se je opotekel na tla. priložnost, da smo dosegli izhod. Gostilničar je pritekel za nami ter zahteval, da poravnamo zapitek. Dal sem mu večji bankovec, samo da bi hitro prišel iz lokala. Končna smo zadihali sveži zrak. Moja žena in hčerka sta trepetali po vsem telesu. Ali bi obvestili policijo? Ah, kaj še? Jutri bomo vendar že odpotovali; veseli smo bili tudi, da smo se tako rešili iz te beznice. Nismo še napravili deset korakov po ozki ulfci, ko nas je dohitel naš vodnik brez klobuka in
brez suknjiča ,se me hitro oklenil in nas potegnil naprej z besedami „hitro ,hitro, pre-dno nas doidejo."
V tem trenutku je vstopil zdravniški svetnik Klotz in pozdravil svoje obmizne tovariše. „Sedi in miruj. Direktor davčnega urada pripoveduje ravno razburljivo zgodbo ,ki jo je doživel v St. Paulu.
Vsedel se je in direktor je nadaljeval:
„Končno smo prispeli v bolj živahno ulico. Velikan se je opravičil in dejal, da mu je strašno nerodno in da bo imelo strašne posledice zanj, ker ne bo več mogel ostati v St. Paulu, ker se boji maščevanja teh razbojnikov. Govoril je tudi o tem, da smo imeli še srečo in nam podal v strašnih obrisih, kaj bi se nam bilo lahko pripetilo, če bi on ne bil posegel vmes. V duhu sem že videl sebe in ženo strašno razmesarjena in razsekana plavati po kanalu reke. Hčerko sem si predstavljal v svoji domišljiji zapeljano v eno najstrašnejših javnih hiš v Afriki ali Južni Ameriki. Vedno bolj je v meni vstajalo čustvo hvaležnosti napram možu, ki nas je obvaroval vseh teh grozovitosti. „Samo dvesto šilingov", je pravkar zdihoval, „in lahko bi dobil mesto v Kielu." V navalu velikodušja sem segel po denarnici in sem mu dal ne
IEHNIKA
Kaj pa je to, tehnika? Za preprostega in naravnega človeka je važno, da si lahko nekaj predstavlja. Zato bomo rekli: kdor gre ter uporabi les, kovine ali kamne v koristne namene, ta prestopi prag tehnike. To se lahko godi v neštetih oblikah — tu menda sploh ni meje.
Starodavni Rimljani so bili pravcati mojstri v gradnji vodovodov. Od daleč so napeljevali gorsko studenčnico v svoja mesta. Velikanske loke, tako zvane akvedukte, so na kilometre daleč gradili v ta namen. Naj-veličastne take naprave je seveda imela prestolnica. Na višku svoje slave je štel cesarski Rim trinajst velikih vodovodov. Vsi skupaj so bili 430 km dolgi. Oj ti srečni Rimljani! Lahko jim je bilo tratiti vodo! Cesarji so kar tekmovali med seboj, kdo bo okrasil mesto z večjimi in lepšimi termami ali kopališči. Sčasoma se je nabralo v staro-veškem Rimu 11 velikih term, 850 srednjih in več kakor 1300 malih kopališč. Orjaške so bile kopalne naprave, ki jih je cesar Karakala naklonil rimskemu ljudstvu. Do današnjega dne so se ohranile prav znatne razvaline. Kdor jih vidi, bo rad verjel, da je bilo to pravcato kopalno mesto, kjer se je tisočem in tisočem nudila prilika, da se hkrati kopljejo. Kajpa niso oblasti pustile človeka zastonj noter. Moral je odšteti vstopnino. Samo tega ne vem, ali je vredno potratiti toliko črnila, da se zapiše, koliko je znašala — plačal si namreč ne cela dva groša. Kaj čuda, če je vladala v termah gneča od zore do mraka. Sploh je pa znano, da so se Rimljani silno radi kopali.
Kopališčne prostore so umetno greli s centralno kurjavo. Nekje v spodnjih prostorih so sužnji netili ogenj in od te osrednje peči je puhtel razgreti zrak skozi cevi, ki so bile vzidane v tla in stene. Vsa obsežna stavba je bila preprežena s takimi ogrevalnimi votlinami. Na ta način se je poslopje ogrevalo zelo počasi, ko je pa bilo segreto, je toplota dolgo ostala. Podobno centralno kurjavo so imeli tudi v mnogih stanovanjskih hišah. Imenovali so jo hypo-kausta.
Vobče so bili antični inženirji iznajdljivi v delih, ki so v zvezi z vodo. Poseben dar so imeli za namakanje in osuševanje celih pokrajin. Baje že 400 let pred Kristusom sli izvrtali Rimljani predor, da bi odvajali vodo iz Albanskega jezera, ki leži južno od Rima. Tam blizu stoji sedaj Castel Gandolfo, kamor se papež poleti umakne na oddih. Zanimivo je, da predor še danes služi domačemu prebivalstvu. Dolg je malo manj kakor dva kilometra, v širino meri en meter, v višino nekoliko več.
Drug tak kanal je lepega dne propadel. Gre za podzemski odtok Fucinskega jezera. Napraviti ga je dal cesar Klavdij v letu 52. po Kr. Ko se je zamašil, se ljudje zanj niso več menili, in celih tisoč let je tako ostalo. Šele v 19. stoletju so se ga spomnili francoski gradbeniki in res, uspelo jim je, da so ga obnovili. Po obnovi kanala je odteklo toliko vode, da se je italijanska država povečala za skoro 200 štirijaških km rodovitne zemlje.
Kako trdno so znali Rimljani graditi, priča med drugim Cloaca Maxima v rimskem mestu. Čez glavni rimski trg, ki se je zval Forum Romanum, je tekel spočetka potok, ker je pa ta večkrat prestopal bregove, je bil trg precej močvirnat. Zato so vodotok regulirali in prekrili. Nastal je zbiralni in odvajalni kanal, a trg je bil od tistega dne suh. Čudovito je, da služi ta Cloaca Maxima svojemu prvotnemu namenu še danes. Prekop je tako narejen, da ga ni težko snažiti.
samo dvesto, temveč tristo šilingov. Nikoli ne bom pozabil tople hvaležnosti v očeh tega moža, ki so jih polnile solze. Kakor dovršen „gentleman" je poljubil roko moji ženi in hčerki, nam voščil srečno pot in izginil-
Nadaljevali smo pot proti izhodu iz te četrti. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar se mi zdi še danes neverjetno in nerazumljivo. „Ali lahko jaz nadaljujem zgodbo?" mu je zdravniški svetnik Klotz segel v besedo. „Kako neki, saj je ne poznaš." — „Pusti me samo.--Šli ste torej proti izhodu iz četrti in tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Dekle, ki je sedelo ob vaši mizi, se je nenadoma pojavilo, in kdo bi mogel verjeti, da tiči v takšnem zavrženem bitju toliko poštenja, prinesla je tvoji ženi zlato ogrlico, ki jo je potegnila zločincu iz žepa. Ti, dragi direktor, si bil ginjen in si jo gotovo pošteno poplačal." Direktor davčnega urada je osupel obstal-„Kako moreš to vedeti, Klotz?" Klotz se je zopet nasmehnil: „To ni bilo težko ugotoviti, meni se je namreč isto pripetilo, a dama mi je prinesla mojo zlato žepno uro nazaj-Toda jaz sem plemenito bitje prijel za roko in jo izročil najbližnjemu stražniku. Tolpa, ki je počenjala to rafinirano izsiljevanje, je bila aretirana še isto noč."
Pivski bratje so dvignili čaše in pili na zdravje naivnega direktorja davčnega urada, ki je obžaloval, da je pripovedoval zgodbo. Njegova vera v dobroto in poštenje človeštva je bila omajana.
V STAREM VEKU
zato se nikoli ne zamaši. Le kdo je bil ta mojstrski inženir? Ne poznamo ga. Vendar — slava, ki jo je pridobil starorimski tehni' ki, je nesmrtna.
Beton nikakor ni moderen izum, kakor radi mislimo. Poznali so ga že stari Rimljani. Služil jim je pri gradnji temeljev, kanalov in vodovodnih cevi. Povsod, kjer so nekoč gospodovali Rimljani, so še ohranjeni sledovi njihovega betona in ponekod se razločno vidijo odtiski desk, med katere j® bila zgnetena mehka zmes. Postopali so ka' kor moderni strokovnjaki — ko se je beton dovolj strdil, so opaž odstranili.
POD G Jim
(Nadaljevanje in konec.)
Pri stanovanjskem uradu niso hoteli 0 njih nič vedeti. Povem Juhantu svoje skrbi in težave, ki jih je seveda takoj precenil v zdravi tobakovi valuti. No, če že obnavlja' mo hišo zase, naj bo pa še za podgane en lepši prostor, da ne bo pritožb in da bo enkrat mir v hiši. Sobo, ki so si jo izbrale v prvem nadstropju ob oknu nad mojo p°' steljo, naj imajo, ampak mene naj puste v miru. Okno bomo zazidali. Ko sva se tri ure pogajala v zdravi valuti, se je zidar, ki ve kaj je zidar v podrtem Celovcu lotil’ In res, v dobri uri so bila stanovanja 1°' čena. To me je sicer veljalo še kozarček žganega oziroma dva, ker je Juhantu ponra' gal še drug zidar, ki mu je opeko podajal' toda uspeh je bil tu. Po 127 prečutih nočeh sem tisto noč spet sladko spal. Če so bil® podgane v zraku nad menoj, ne vem. Sanjalo se mi ni o njih, tudi za nos me ni vi®' kla nobena. Pa še iz poznejšega časa shl®’ pam, da jih ni bilo. Past se od tega dne več sprožila in metla je odšla v kot. Kak® dolgo je že od tedaj, lahko pridete sami P°' gledat, ker od tedaj v preveliki sreči ^ nikdar nisem pometel sobe.
Tako torej vidite, kaj se je zgodilo. Načrt' ustanoviti vzorno farmo za podgane, ki s°. jih bombe spravile iz kleti v nadstropje, II1‘ je spodletel na celi črti. Pač pa mi je usp®!0 to, nad čemer sem v junaškem boju že pal: iznebil sem se podgan. Ne vem, ali tudi pri tem podgane začutile nevarnost ž® ko so bile obzidane s tremi stenami. Četrt® jim sicer nisem nameraval sezidati že žarah’ pomanjkanja zdrave valute ne. Ampak p°^' gane tega gotovo niso vedele. In ko bi j®* že pred šestimi leti imel to izkušnjo s p0“’ ganami, bi gotov ošel k našemu Führerj® ter mu brezplačno izdal to skrivnost. Kak® drugače bi šele on znal zgraditi farme vzgojevališča, ki je bil med prvimi arhitekt’ sveta. Tako pa ni znal prav urediti ne ž3 ljudi in ne za podgane. In podgane iz zg®r' njih nadstropij so pričele bežati, še pred®® je bilo mogoče dobro ograditi njihova biv® lišča. In čudno, celo tisti, ki bi morali vzgojevališče v Volšperk, so se nekje &a vzeli tega duha in beže in taje, da Fiihr®r' ja niti poznali niso, kaj šele, da bi mu P® magali pri snovanju vzornih rasnih zavode ' Meni pa so kljub temu najbolj všeč tiste p® j gane ,ki sem jih zgrabil, za rep in zna®13, Helmutu na posteljo. Od nacijev pa tisü'y so v Volšperku. Vprašali me boste: „Zakaj _ Zato, ker so tam. Podgan in tistih nacij®^ ki niso v Volšperku, pa ne maram in r nikdar maral ne bom.
Zdaj boste tudi razumeli, zakaj j® j* zgodba in zakaj so podgane prišle v niko".
Kmetijska strokovna izobrazba
IV.
V	naših razmišljanjih o izobrazbi kmečke-človeka, ki smo jo bili začeli pod pomembnim geslom gospodarstvenika Aere-koe-ja: „Izobrazba je najboljša izboljšava", smo sedaj prišli k zadnjemu poglavju. Da-’tes bomo namreč na kratko pregledali še Pomen in vrednost raznih društev in organizacij za izobrazbo kmečkega stanu.
Da nsm bo celotna slika naše razprave v ^prašanju kmečke izobrazbe živo pred očmi, nočem naše dosedanje ugotovitve bežno poklicati v spomin.
V	prvem članku smo v kratkih stavkih po-Vedali, kaj mora človek imeti, da ga imamo *a izobraženega ali omikanega. Potem smo Pa takoj prešli na glavni dve vrsti izobra-2ke, namreč na splošno ali občo izobrazbo,
pa na poklicno-strokovno izobrazbo. Pri sPiošni omiki našega podeželskega ljudstva attio posebej povdarili velik pomen ljudskih s°l. Naglasili smo, da te šole nikakor ne Stnejo biti kake ponemčevalnice, marveč splošne izobraževalnice slovenskega člo-
veka.
V drugem poglavju je bilo govora o krneli poklicni šoli. Tej šoli je namen, v do-raščajočem kmečkem človeku buditi Ijube-Zer‘ do kmečkega poklica in mu nuditi te-jnsljno pripravo in podlago za bodoče strokovno izobraževanje. Povedali smo svoje JPlsli, kako naj bi bila taka šola urejena, da ustrezala potrebam našega kmečkega
^ o veka.
, V tretjem poglavju smo se dotaknili stro-^°vnega šolanja na kmetijski strokovni šoli. v2razi)i smo nekaj važnih načelnih vpra-Zarii. ki so v nujni zvezi s takimi šolami. , aka vprašanja so zlasti: zadostno število kmetijskih in gospodinjskih strokovnih šol, ;a bo omogočena strokovna izobrazba zares s*r°kim plastem kmečkega ljudstva; potem Pfava ureditev teh šol z ozirom na gospodarske razmere naših slovenskih kmetij, in Pravilna kmečka vzgoja mladine na njih; f°učno pa notranji duh na kmetijskih šolah, mora biti za našo kmečko mladino slo-JeUskj v jeziku in v vsej vsebini šolskega , ‘5, pa tudi prepojen z verskimi vredno-a!11:, ki so našemu človeku svete.
Sedaj nam preostane, da se pomudimo še zadnjem poglavju te razprave: Ali imajo ?ai Pomena za strokovno in stanovsko izo-''razbo razna strokovna in stanovska druš-Va. ter kakšen je ta pomen?
Odgovor bo odločno pritrdilen: Da! Take °rSanizacije so kar izrednega pomena! To
trditev pa hočemo na kratko tudi dokazati. Morda se nam posreči, pokazati tudi nejevernim Tomažem, kako pomembno je za kmečkega človeka aktivno (t. j. dejansko in tvorno, ne samo na papirju napisano) sodelovanje v raznih kmečkih organizacijah.
Pomen strokovnih in gospodarskih društev
Piscu tehle člankov je prav dobro znano, kakšnega mnenja so v tem oziru kmečki ljudje — pa naj bodo Slovenci tostran ali onstran Karavank, Nemci ali kmetje katere koli druge narodnosti! Tista in taka društva in organizacije obrajtajo, ki naj hasnejo in „nesejo". Z drugo besedo se to pravi, da priznajo pomen le takim organizacijam, ed katerih imajo materialno korist (ali v blagu ali v denarju). In pri kakem društvu samem je nekaj vredno le to, kaj prijemljivega od njega imaš; da bi pa, „na, izkušene kmečke ljudi škrici učili kmetovati...": še tega se manjka!
Navedel bom čisto preprost zgled iz gospodarske organizacije. Ni dvoma, da je zadružna posojilnica gospodarska ustanova, v katero neseš svoje prihranke, da boš vlekel nekaj obresti. Ce ti leži denar doma v nogavici, nič ne nese. (Ko govorim o posojilnicah, seveda ne mislim na zločinsko tatvino nacistov nad premoženjem slovenskega kmeta, ki se mora in mora stoodstotno popravit»! V mislih imam redne razmere, ne pa lopovščin koroških hitlerjancev!) Torej pri naložbi svojega denarja v posojilno blagajno imaš pred očmi snovno korist. Ali si pa že kdaj pomislil, da te domača posojilnica navaja k varčevanju, ne da bi se tega zavedal? Varčevanje je pa ne samo lepa in koristna gospodarska lastnost, temveč tudi nravna krepost, ki človeka lahko odvrne od mnogih škodljivih posledic. Kdor varčuje, ne popiva in se ne vlači po spolzkih potih. Zakaj vse to stane denarce, ki jih ni, če jih neseš v posojilnico. Namesto v gostilno greš v nedeljo domov, pa vzameš v roke časopis ali knjigo. Kaj je za tvojo izobrazbo več vredno: gostilna ali časopis in knjiga?
Še drug zgled! Sadjarsko društvo, recimo, ti res preskrbi cepilne priprave .razna sredstva za zatiranje drevesnih bolezni in škodljivcev, umetna gnojila za drevje itd. Toda tako društvo prireja tudi tečaje za cepljenje in oskrbo sadnega drevja. Posreduje torej strokovno znanje, da je gospodar vedno na tekočem. Kaj ti namreč pomagajo razne moderne gospodarske pridobitve, če jih pa ne znaš uporabljati! Razen tega izdaja društvo morda tudi svoj časopis, ki ti pomnožuje
strokovno znanje v sadjarstvu. Podobno je z drugimi strokovnimi društvi. Čebelarsko društvo ni tu samo zavoljo sladkorja. Še druge naloge ima pri izobraževanju čebelarjev. Čim več znaš, tem večje uspehe dosegaš v vsaki stroki. Strokovno izobražen ni človek nikoli preveč. In razna strokovna društva se te resnice dobro zavedajo. Prav tako se je zavedajo tudi vsi pametni člani. Neumnežu pa itak ni pomoči. Star, zelo star pregovor pravi, da se zoper neumnost celo bogovi zaman borijo ...
Pomen stanovske organizacije
Kmečki ljudje vsakega naroda tvorijo poseben gospodarski stan t. j. kmečki stan. Stanovska pripadnost se pa ne razteza samo na gospodarstvo, marveč se uveljavlja tudi na kulturnem .socialnem in političnem področju. O teh važnih stvareh bomo še posebej pisali, če Bog da. Za sedaj hočemo izrecno naglasiti le, da mora kmečki stan z vso svojo voljo delati na to, da naravna pripadnost kmečkega človeka k stanovski skupnosti dobi tudi vidno in učinkovito vnanjo obliko v lastni stanovski organizaciji. To se pravi: slovenski kmet na Koroškem se naj čimprej združi v svoji Kmečki zvezi. Do tega ima po demokratičnih načelih vso pravico.
Kakšen pomen ima ta organizacija? V prvi vrsti pospešuje stanovsko izobrazbo, ki kmečkega človeka pouči, kakšne dolžnosti in kakšne pravice ima v narodni in državni skupnosti. Dviga mu pravi stanovski ponos in zdravo samozavest lastne moči in pomembnosti. To zlasti za trdo preizkušanega slovenskega kmeta na Koroškem nikakor ni brez velikega pomena! Vera vase in v skupno moč organiziranega kmečkega stanu je temelj slovenske bodočnosti na Koroškem. Borba za ohranitev naše zemlje v tej deželi in za njen slovenski značaj bo v bodoče neuspešna, če naš kmet ne bo stanovsko trdno organiziran v lastni Kmečki zvezi. Neuspešna pa zato, ker proti organiziranemu gospodarskemu in drugačnemu pritisku nemškega soseda posameznik nič ne opravi, Tu nekaj premore samo močna kmečka stanovska skupnost, ki nastopa v imenu tisočev zavednih članov.
Bodočnost slovenskega naroda na Koroškem se skoraj krije z bodočnostjo našega kmeta v tej deželi. Če je stvar taka, potem gradimo od temelja navzgor: Zgradimo naj-prvo močno kmečko stanovsko organizacijo slovenskega kmeta. Na tem temelju bo tudi vse drugo trdno stalo.
POMLADNA
liizu
Vse
S|v se pripravlja na dobo, ko bo stvar-jjj ° Praznovalo svatbo. Seveda tudi me de-“ Kako bi drugače sploh bilo mogoče bratBjS^ost — pomlad pozna samo eno:
j^-zskrbno radovanje in sladko doživljanje, in .Dc^° iz pustih tal vzklile pisane cvetke Hoto2	vei pognali nežni popki, tedaj bi
nj ®'e tudi me odeti novo obleko, ki bi se s pestro naravo.
trg ’ kdaj bo spet prišel čas, ko bodo n,;) tekmovali kateri bo razkošneje opre-v°^ena °k;na Pred Veliko nočjo. Kdaj čn ~0do nudili kakovostno blago najrazli-jaU-^ barv in vzorcev, ki bodo odgovar-je	°čem, lasem, postavi...? Danes
to za nas isto, kar je otroški domi-deveta dežela".
V j^'dar se ne bomo zapustile. Nalašč ne! bj | rib. mirnih časih, polnih blagostanja, marsikatera Evina sestra hodila ele-ki okrog. Toda saj bo vkljub revščini, Pri|;inern'r)a svet kakor grozotna . pošast, *ako -,CVeto^a vi9red in me ne bomo ravno tlo P°trebovale novo obleko, da jo dostoj-
Nare2memo-
ho Jr-- aVi si takšno nežno bluzo in primerka s}0'°' Pa boš tudi ti kot velikanska cvet-lorn t-^ala Preko zelenih livad. Prični z de-Ije ine °i’ kajti pozneje bo treba iti na po-izlete Vrt' a ob nedeljah na izprehode in Blu *
^aPrav -iraa Poaez goste in čipkaste proge. Is jo lahko iz kvačkanca, bombažne-
ga sukanca ali iz tenke volne. Najlepša bo pač iz kvačkanca bele barve. Če pa vzameš za delo volno, tedaj je lepo če napraviš čipkaste proge v osnovni barvi a goste proge v dveh drugih barvah, kakor kaže slika. Priporočljive barve:	temnordeča, svetlo-
rdeča in modra (s temnordečim krilom), ali: temnomodra, zlatorumena in vinskordeča (z modrim krilom).
Vbod: a) na lice 1 vrsta desno 1 levo (pletemo vedno desno) za spodnji rob, sprednji rob, ovratnik in rob pri rokavih.
b) Ažurirani vbod za život in rokave: 1. vrsta: 1 desno, 1 ovoj (ovijemo nit okrog pletilke), 2 zanki desno skupaj, tako ponavljamo do konca. 2. vrsto pletemo enako le levo; 3. vrsto enako 1. — Vsake 3 cm zamenja ažurirano |»rogo gosta proga za katero pletemo 12 zaporednih vrst 1 vrsto desno, 1 vrsto levo, toda prve in zadnje 4 vrste pletemo na lice levo. Gumbe obkvačkamo s samimi neovitimi vbodi.
Hrbet začnemo spodaj. Nasnujemo 118 zank, pletemo 3 cm vedno desno (na lice 1 vrsto desno, 1 levo), nato začnemo ažurirane proge po gornjem popisu. Ob straneh na-
raščamo po 1 zanko na vsak cm. Ko meri delo (neraztegnjeno) 26 cm v višino začnemo oblikovati rokavni izrez in zapletemo v presledkih 1 vrste 2 X po 3 zanke in 8 X po 1 zanko. Ko ima izrez 16V2 cm višine, začnemo zapletati za ramo 5 krat po pet, na vsaki strani 45 zank, vse ostale zapletemo ob enem za vratni izrez.
Sprednji del:	začnemo spodaj, na-
snujemo 128 zank. Pletemo 3 cm vedno desno, nakar razdelimo delo na polovico in pletemo dalje najprej levo stran. Dodamo spredaj 14 zank za sprednji rob. 20 zank ob sprednjem robu pletemo v ravni črti vedno desno tja in nazaj. Ob stranskem šivu pletemo po popisu za hrbet. Na enaki višini začnemo zapletati za rokavni izrez,- zapletemo 1X5 zank, 2 X po 3 zanke in 9 X po 1 zanko v presledkih ene vrste. Ko je delo 40 cm visoko, oblikujemo vratni izrez in zapletemo v presledkih ene vrste najprej 14 zank, 2 X po 3 zanke in tolikokrat po 2 zanki, da nam jih ostane za ramo 45. Te zapletemo po 5 hkrati kakor pri zadnji strani. Desno stran pletemo prav tako, le da napravimo spotoma 7 gumbnic; prva na kakih 6 cm od spodnjega roba, ostale v razdalji od 5 cm. Za gumbnico zapletemo 5—6 zank in jih v naslednji vrsti ponovno nasnujemo.
Rokav.- začnemo ob spodnjem robu: nasnujemo 100 zank in pletemo za 2% cm vedno desno, nakar začnemo plesti vzorček. V prvi vrsti vzorčka pričnemo naraščati po 1 zanko na vsake 3 zanke. Ob straneh naraščamo 8 X po 1 zanko v presledkih 1 cm. Ko je rokav 11 cm visok, začnemo oblikovati oblo. Zapletemo na vsaki strani enkrat po 5 zank, potem v začetku vsake vrste po 1 zanko do višine rokava 23 cm, ko zapletemo še vse ostale zanke.
Ovratnik: nasnujemo 128 zank, pletemo 21A visoko progo vedno desno tja in nazaj, nakar zapletemo.
Gotove dele skvačkamo skupaj. Odvišno širino rokavov položimo v lepe gube. Bluza lahno polikamo skozi mokro krpo. Če ste jo napravile iz belega kvačkanca jo tudi nekoliko poškrobite.
Gnojimo sadnemu drevju
Vsak kmetovalec dobro ve, da bi v naših razmerah brez gnojenja nikakor ne mogli trajno z uspehom gojiti kulturnih rastlin, ker je zemlja že preveč izčrpana. Isto velja tudi za sadno drevje.
Zemlji moramo redno vračati snovi, ki jih ji jemljemo s pridelki. Večina hranil, ki jih drevo potrebuje za rast in razvoj, sprejema iz zraka. Na te kmetovalec nima nobenega vpliva. Rudninske snovi pa, ki jih drevo črpa iz zemlje, lahko nadomestimo z gno-jenjem. Najvažneješe od teh so dušik, kalij, fosforna kislina in apno. Vseh teh snovi potrebuje drevo v precejšni meri, in če mu nedostaja le ena, trpi pomanjkanje kljub preobilici drugih. — Gnojiti moramo tako, da morejo korenine dodane hranilne snovi izkoristiti. Drevo ima stare debele korenine, ki se vedno bolj razraščajo in se končujejo v male drobne korenince, ki jih imenujemo lasnice ali sesalne koreninice.
Hranilne snovi, ki jih dajemo zemlji z gnojenjem, morajo biti v raztopljeni ali razto-pljivi obliki, sicer jih korenine ne morejo vsrkavati. Da se pa gnojilo v zemlji primerno razkroji in razstopi, je potrebno nekaj časa. S hlevskim gnojem gnojimo zato že jeseni če hočemo da bo učinkovalo vsaj nekoliko že spomladi. Gnojnica pa hitro učinkuje, ker so ali najkasneje pozimi in zgodaj spomladi, če v njej vse hranilne snovi v taki obliki, da so rastlinam takoj pristopne. Z gnojnico gnojimo sadnemu drevju spomladi, poleti ali v zgodnji jeseni. Mladem rastočem drevju, ki še ni začelo roditi, gnojimo z gnojnico samo spomladi in poleti. Jesensko gnojenje z gnojnico bi pri mladem drevju zavlačevalo zoritev lesa in povzročilo pozimi pozebo. Pri rodnem drevju je pa jesensko gnojenje z gnojnico dobrodošlo, ker krepi razvoj cvetnih popkov.
V kolikor nimamo na razpolago dovolj domačih gnojil, bomo uporabljali tudi umetna gnojila. Hlevski gnoj vsebuje vse za razvoj potrebne snovi, umetna gnojila pa navadno le po eno,- zato moramo gnojiti z različnimi gnojili. Glede na najvažnejše hranilne snovi ločimo dušična, fosforna in kalijeva umetna gnojila.
Dušik pospešuje predvsem razvoj listov in mladik. Mladike bodo ob zadostni količini dušika bujno rasle, bodo pa prenežne, če bo primanjkovalo drugih snovi. Z dušičnimi gnojili ne kaže gnojiti v poznem letnem času zlasti mlademu drevju ne, ker bi sicer les slabo dozorel. Med dobro dušično gnojilo spada hlevski gnoj in gnojnica, od umetnih gnojil pa čilski soliter, žveplenokisli amo-njak (amonijev sulfat) in apneni dušik. — Čilski soliter je lahko raztopljiv, vsebuje 15 do 16 % čistega dušika. Potresamo ga po vrhu, ker ga najmanjša vlaga raztopi in potegne v zemljo. Koreninice ga takoj lahko vsrkavajo, zemlja ga pa slabo zadržuje. V kolikor ga korenine ne izkoristijo v prvem letu, ponikne pregloboko v zemljo, kjer jim ni več dostopen. Z njim gnojimo spomladi in poleti, raje večkrat toda v manjših obrokih. Zanikrnemu, slabo rastočemu drevju najhitreje pomagamo z gnojnico ali s čilskim solitrom. — Žveplenokisli amonjak vsebuje okrog 20 % dušika. Zemlja ga dobro zadržuje, zato se ni treba bati, da bi ga voda izprala. Z njim gnojimo jeseni ali pozimi, da se do spomladi toliko -raztopi, da ga korenine lahko vsrkavajo. Če je zemlja pod drevjem obdelana, ga podkopljemo. — Apneni dušik vsebuje 15 do 20 % čistega dušika; učinkuje počasi. Z njim gnojimo jeseni.
Kalij vpliva predvsem na čvrstost listja in lesa. Odločilno vlogo igra tudi pri cvetenju, oploditvi in razvoju plodov. Najboljša je visokoprocentna kalijeva sol, ki vsebuje okrog 40 % čistega kalija. Kalij v kalijevi soli je precej lahko raztopljiv in učinkuje razmeroma hitro. Potresamo ali podkopljemo ga jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. Zemlja ga dobro zadržuje, izpiranje v pregloboke plasti je neznatno. Izvrstno kalijevo gnojilo je tudi lesni_pepel. Vsakemu drevesu pognojimo/ž"0,50 do 1, 0 kg visokoprocentne kalijeve šoli.
Fosfor ima najdečji vpliv na razvoj cvetja in plodov. Pri nas skoraj v vsaki zemlji primanjkuje fosforne kisline. Od fosfornih gnojil uporabljamo superfosfat, Tomaževo žlindro in kostno moko. Superfosfat izdelujemo iz rude ali iz zmletih kosti. Vsebuje 15 do 20 % čiste fosforne kisline. Učinkuje zelo hitro in ga lahko vsak čas uporabljamo. — Tomaževo žlindro pridobivamo kot stranski produkt pri čiščenju železa. Vsebuje 12 do 23 % čiste fosforne kisline. V njej je tudi 30 do 60 % apna. Nasprotno od superfosfata učinkuje zelo počasi, zato pa več let. Če naj učinkuje spomladi, ga moramo potrositi že prejšno jesen. — Še bolj počasi kot Tomaževa žlindra učinkuje kostna moka. Vsebuje 18 do 30 % fosforne kisline, ki pa nikdar ne pride v celoti rastlinam v prid. Onemu drevesu dodajamo 1 do 2 kg superfosfata ali 2 do 3 kg Tomaževe žlindre oziroma kostne moke.
Kot apneno gnojilo uporabljamo navadno živo apno v prahu. Apno vpliva kakor kalij predvsem na razvoj lesa in plodov. Zholj-šuje pa tudi strukturo zemlje, jo dela rahlo in toplo ter pospešuje presnavljanje zemlje.

Ljudsko gibanje, rast in umiranje
v Celovcu
če hočemo precenjevati ljudsko štetje, je treba najprej pogledati v mesta in potem še le na deželo. V mestu so visoke številke, dočim tistih par sto rojstev in smrtnih slučajev po deželi ne zaleže dosti. Da pa pravilno cenimo številke, je treba premotriti daljšo dobo im ne samo kratek čas, v katerem se ljudsko življenje slučajno boljša ali slabša.
Ker nas predvsem zanimajo domače statistike se ozrimo na Celovec današnjih dni. Celovec je štel:
leta 1930.	1288	rojstev, to je 36,5%c
1935.	1000	24,1%0
1940	1287	39,5%c
1945	904	19,6%c
Med temi je bilo leta 1930 54% nezakonskih, 1935 48%
1940 34%
1945 31%
Med porokami je bilo 146 cerkvenih in 20 mešanih, to je 3,6%c.
Število zakonov je od leta 1930 stalno padalo.
Leta 1930. je bilo 8,8%0 porok 1940.	4,5%0
1945.	3,6%c
Civilni zakoni niso vštetil
V	mestu in predmestjih je umrlo leta 1945. 649 ljudi, ali 14%0.
Leta 1930. je umrlo 28%c 1935.	19%C
1940.	19%C
Zanimivo in razveseljivo je, da se je v tekočem letu, torej v polovici leta, ko se je država že otresla nacistične sile, vrnilo k stari veri 428 odraslih ljudi in 87 otrok. Odpadi so bili najštevilnejši:
leta 1938.	2076 odpadov,
1939.	1415
1940.	1034
Pozneje številke ne pomenijo nič več, in so dokaz, da se je nacizem že tedaj zlomil.
V	glavni mestni župniji sv. Ilije je bilo 399 porodov. Od teh je bilo 27% nezakonskih otrok. Porok je bilo 35. Umrlo je 133 ljudi, med njimi samo 8 otrok. Konverzij je bilo 160. Stolna župnija je štela 117 porodov. Leta 1935. jih je bilo v mestu samo 16 in v bolnici 26, to je bilo skupaj 5%0 zdaj jih je zopet 18%c. Nezakonskih je bilo 37% otrok. Smrtnih slučajev je bilo 141. Konverzij je bilo 86, odpada samo še 2.
Župnija sv. Lovrenca beleži 67 porodov, med njimi 40% nezakonskih. Katoliških zakonov je bilo leta 1935. sklenjenih 47, letos samo še 17.
V	številkah sv. Ruperta se vidi, kako je to župnijo zadelo bombardiranje. Cela vrsta hiš ob železniški progi je razdrtih. V prejšnjih letih je bilo porodov 91 —73 — 82. Leta 1945. samo še 57.
Sv. Martin (staro slovensko ime je „Zdolič —Zetolič") je konservativno jedro celovške okolice. Tukaj je bilo 115 porodov in 105 smrtnih slučajev. Kat. zakonov je bilo 24. H katoliški veri se je vrnilo 128 odraslih ljudi in 15 otrok.
Nova župnija sv. Terezije na Vresi (-Haide) ima 27 porodov, 6 zakonov in 100 kon-kubinatov. Smrtnih slučajev je bilo 29, dva več, kakor porodov.
Sv. Jurij pri Celovcu je bil pred 80 leti še ves slovenski. Zdaj se po Vresi selijo delavci vseh narodnosti. Porodov je bilo tukaj 58. Katoliških zakonov 14. K veri se je vrnilo 18 odraslih ljudi in 2 otroka.
Žrelec ima 42 porodov, deset katoliških zakonov in 10 civilnih porok. Konverzij je bilo 16.
Sv. Jakob — tudi od pamtiveka slovenska župnija, ima 22 porodov in 28 smrtnih slučajev. Vendar tudi ta župnija še ne izumira, ker odpade del porodov na bolnico (sv. Ili-ja). Konverzij je bilo 11. Upamo da je ponemčevanja slovenskih župnij konec. Tako bo lahko vsa pokrajina zopet zacvetele, posebno če pride ljudska šola trajno na naravno podlago materinega jezika.
Prilila vas
Kje pa je to, boste vprašali. Pa četudi nas niste dali na svoj zemljevid v „Kroniki", pri nas „Kroniko" vseeno beremo in še prav radi. Ker pa nas niste natisnili, zato se moramo sami oglasiti. Priblavas je v Podjuni, daleč za gozdom ob Dravi, spada pa k pro-štiji Dobrlaves. Torej ko boste zemljevid popravljali in meje vlekli, prosimo, na nas ne pozabite. Pribilci smo zadnji čas kar ponosni, ker tekmujemo s proštijo. Mi imamo kar dva zvona, proštija v Dobrlivesi pa samo enega. Naš zvon, ki je moral tudi „einrikati", se je z našimi povratniki veselo vrnil in zdaj še lepše poje kot prej. Obnovili smo tudi cerkvico in zdaj nam manjka samo duhovnik da bi nam mašo bral, kakor imajo v Bukovju svojega in so imeli Goselni vasi, da nam ne bi bilo treba tako daleč k fari. V predpustu sta se pri nas poročila Valentin Mišič in Justina Andrej. Novemu paru prisrčno čestitamo in želimo veliko sreče!
Dobrlaves
Dobrlaves leži sredi Podjune in je njeno središče, zato se ne smete čuditi, če ne rinemo preveč v ospredje. Saj je na svetu že tako preveč stvari narobe, zato pa mi nočemo zmešnjave še povečati s tem, da bi sredina silila naprej. Vendar pa, da ne bodo drugje mislili, da je pri nas vse zaspano in da nič ne delamo, se oglasimo tudi mi v „Kroniki" in Vam sporočimo nekaj iz svoje kronike; vsega seveda ne, ker nimamo navade, obešati vsega na veliki zvon, kar se pri nas skuha. Tega zadnji čas pri najboljši volji tudi ne bi mogli, ker velikega zvona niti nimamo, naši mali „bingl" pa ne seže v deveto vas.
Kar nas najbolj veseli, je to, da se je končno tudi pri nas začela šola! V tem smo najbrž zadnji na vsem Koroškem. Začudili se boste, če vam povemo, kakšne šolarje in stanovalce je imela zadnjega leta naša šola in samostan. Pet • let so v njej domovali Francozi, za njimi so prišli nemški Žolnirji, nato Kočevarji, Tirolci, Ogri — in vsak od teh je kvečjemu kaj odnesel ali zasmodil, tako da za njimi drugega ni ostalo, kakor
uši in stenice. Seveda med to golazen svojih otrok takoj nismo smeli pustiti, marveč smo morali šolo najprej očediti. Kljub temu pa, da se je šola pozno začela, pa imajo učenci in učitelji dobro voljo, da s pridnostjo druge dohitijo, posebno v učenju slovenščine, ker so slednjo ponekod tudi komaj še začeli učiti.
Množica vojakov in tujcev je imela še drugo slabo stran posebno za naše kmečke gospodarje. V teh zadnjih letih, posebno pa v zadnjih mesecih, so namreč posekali lesa za sto let. In našim gospodarjem se kar milo stori, ko gledajo gole griče in gmajne.
Kjer je ena nesreča, rada pride še druga. Tako se je zadnji čas pojavila pri nas neka čudna bolezen pri svinjah, ki je v kratkem pobrala samo pri enem kmetu pet in štirideset rilcev. Kakšna nesreča je to in koliko škode, vam bodo najbolje izračunali črnoborzijanci.
Zdaj pa nekaj bolj veselega, da ne boste mislili, da so pri nas same nesreče doma. Veliko veselja je v vasi in v družini, ko se vračajo naši dragi vojaki, fantje in možje. Velika večina se jih je že vrnila, nekatere pa še čakamo. Obhajali pa smo že skoro povsod praznik in zahvalno božjo službo za naše vojake povratnike. V Kokju celo v septembru, pri nas v Dobrlivesi pa so povratniki naredili veselico na pustno nedeljo. Imeli so celo tombolo, katere čisti dobiček so namenili za svoje ujetnike. Naši možje in fantje prihajajo domov zreli in trezni, ki po doživljajih v vojni in ujetništvu niso več pri volji postati vnovič žrtev tuje in domače propagande, ampak hočejo vzeti sami svojo usodo v roke in si ustanoviti življenje, kakor se jim prav zdi.
Čeprav je bilo naših nad 400 vpoklicanih, jih je — Bogu bodi hvala — padlo iz naše župnije le 42 — razmeroma majhno število v primeri z drugimi župnijami, ki imajo veliko več žrtev. Se je pa tudi celo vojsko pridno molilo za naše vojake in vsa ta leta je bila in je še vsako soboto sv. maša za
(Nadaljevanje in konec.)
Danes bomo pogledali notranjo opremo hleva. K temu spada v prvi vrsti stojišče živine, kar se mora prilagoditi našim gospodarskim potrebam in pa notranjem prostoru ki nam je na razpolago.
1.	Stojišče mora biti suho, čisto in mora vsaki živali nuditi zadosti prostora za njen razvoj.
2.	Naj omogoči enostavno in lahko delo pri krmljenju, pospravljanju gnoja in drugih opravkih.
3.	Omogočiti mora popolno zbiranje vseh gnojnih snovi.
4.	Živina se mora ogledovalcu kazati z najugodnejše strani, kar se najlažje doseže, če imajo živali nekoliko vzvišeno stojišče.
Pri stojiščih razlikujemo več vrst. Najprimernejše našim razmeram je „poldolgo stojišče", katerega dolžina znaša 1.90 do 2.10 metrov (to se ravna po pasmi) za doraslo živino, 1.50 do 1.80 m za mlade živali. Širina znaša za vsako doraslo žival 1.10 do 1.20 m, za mlado živino pa zadostuje 0.70 do 1.00 m.
Če nam prostor dovoljuje je zelo praktično da napravimo za koritom 70 cm širok
naše vojake in za ujetnike. Saj je tudi med nami marsikateri mož in fant, katerega s* domači nič ali malo spominjajo. Cela vrst» nadebudnih fantov kakor Laškolnikov Ber tej, Bedenikov Florej, Zapotnikov Matevi Virnikov Lorene, Križnikov Franc in drug1 kakor Kokčev Tonej, Viktor Leitsoni se š» niso in se morda tudi ne bodo več vrnil» Doslej se jih je vrnilo 300, čakamo pa še 60.
MALI OGLASI
— ^
Radio: dobre znamke kupim. Plačilo po do' govoru. Ponudbe na naslov: Vida ZabaV nik, Gassometergasse 14/1., Celovec.
________ __________________________'
Radio, znamke Blaupunkt, zamenjam za d°' broohranjen prenosni pisalni stroj. Vred nost se izenači po dogovoru. Ponudbe pfl slati na: Srbeč Alojz, p. Porec-Poertschacb' See, Hotel Werzer.
Stanovanje (eno sobo in kuhinjo ali saö0 sobo) iščem za dve starejši osebi (mol čevljar) v Celovcu ali najbližji okolici. ^ Cenjene ponudbe poslati na: Kometar MS' rija, Celovec-Klagenfurt, Feldgasse No. 3' (Annabichl).
Šivalni stroj, tudi v nerabnem stanju .kupiB* Plačam dobro. Naslov: M. E., Peggez-Lien*> baraka 34/8.
Soizvedbe:
Če je kje tukaj v Avstriji kaka oseba, doffl6 iz okolice Kranjske gore ali Dovje Moj' strana, naj javi svoj naslov na: K. Miklaf (J. G.), Freihausplatz No. 1, Beljak-Villacb1
Komur je kaj znanega o Anici Makovec ^ Borovnice, z dekliškim imenom Guzelj 1* Škofje Loke, ki se je 21. maja 1945 izgubil8 v Vetrinju, naj sporoči na naslov: Antod Makovec, Lichtenstein št. 21, Judenburg'
krmilni hodnik. S tem preprečimo, da s8 mnogo krme potrese pod živali, pa tud krmljenje si na ta način olajšamo.
Korito (jasli) naj ne bo višje kot 70 cm zgornjega roba do tal, širko pa 50 do 60 cU5, Najboljše je leseno z betoniranim dnom. & korito proti živini zapremo s takozvan8 Reaučnikovo hlevsko opremo, ali z navad' nim lesenim gatrom, je to mogoče le, <5e imamo krmilni hodnik. Potem mora biti std' jišče za 10 do 20 cm daljše.
Za stojiščem napravimo še prostor koli^' kaj dovoli blatno ploščo ki mora biti 12 dc 15 cm nižje kot stojišče. Ta plošča naj 50 cm široka. Med to ploščo in hodnike^ je betoniran jarek za odtok gnojnice 20 c!f širok in 15 cm globok. Ta jarek moraB»® zgoraj pokriti z debelo desko, da se živil* ne poškoduje. Pa tudi to ne smemo p°zä biti, da mora stojišče od korita do plošče padati 2 odstotka, blatna plošča ® stojišča do gnojničnega jarka pa 3 odstot^ (na 50 cm 1.2 cm) in gnojnični jarek Pr°^ gnojnični jami 1 do 1% odstotkov cm na vsak tekoči meter) da omogočimo B oviran odtok gnojnice.
Zboljšani« hleva
Romam	v
KRIZ NA GORI
ljubezenska zgodba
„To niso lepe misli, Hanca, boj se jih — tudi jaz se jih bojim... Toliko je lepših misli v srcu, pa bi se ukvarjal človek samo s tistimi, ki so najbolj skrite in najbolj grenke. . . Resnično, Hanca — še bolj bi te imel rad, da bi nosila bel klobuk z rdečimi rožami, belo bluzo, svetle majhne čeveljčke in da bi se izprehajal s tabo po solnčnih mestnih ulicah, v veseli gneči med veselimi ljudmi...
Al časa je še veliko, daleč je še prihodnost in dokler je ne doseževa, si moja kakor si, s temi drobnimi, bosimi nogami, s to ubogo jopico.
Poslušala je bolj natanko njegov glas nego besede same in v glasu, mehkem, prijaznem, je bila resnica.
„Jaz mislim, Mate, če bi me kdaj ne imel več rad, da bi legla in da bi se ne zbudila več; tako bi bila žalostna..."
„„Kako čudno in kako nenadoma ti je segel v srce dvom!""
„Ne zameri, Mate! Zdaj mi je že tako prijetno, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo... kakor da bi se zdramila iz hude bolezni... Pripoveduj mi zdaj, kod si vse hodil, pa ne izpusti ničesar!"
„„Lepo je zunaj, tako lepo, da se mi je le časih, kakor v sanjah zahrepenelo po globeli in še takrat sem videl samo tebe, kako si stala tam v nedeljski rdeči ruti in v pisanem krilu ... Izpočetka je bilo sitno in živel sem tako slabo, da me je strah, če se
IVAN CANKAR
r
spomnim... no, minilo je! Nato pa sem prišel v šolo in življenje je bilo, kakor da bi sanjal... Pa vendar, Hanca, je bilo otroško življenje, še tako daleč od tiste prihodnosti, ki je pred nama! Od milosti drugih sem živel in od dela, ki ne donaša časti; vse svoje lepe misli sem hranil za prihodnost... Začetek je bil to, samo pokusil sem malo, kakšno je življenje zunaj, ozrl sem se malo ter si izuril roko. Zdaj pa se šele pričenja resnično življenje!*"
„Kam misliš zdaj, Mate?"
Prašala je tiho, skoro strahoma.
„Daleč! Doslej sem bil še preblizu globeli, še zmerom sem videl to“rako. Zdaj šele nastopim pravo pot, ki vodi navzgor. Imel sem tam prijatelje, ki so bili rojeni v zadehlem, neprijaznem kraju, kakor jaz. Enemu samemu izmed njih se je tožilo po domu, nikoli ni bil vesel in mislim, da ne napravi nič posebnega ... zato, ker se mu toži... Vsi dru-di pojdejo!"
„„Kaj te nič ni strah te dolge poti?“" „Kako bi jo drugače nastopil? ... Zazdi se mi časih, da pridejo morda žalostni dnevi, da mi bo mraz in da bom kruha lačen. Ali če bi bila stvar tako lahka — kdo bi ostal v globeli! Pot je strma, cilj je lep... Za leto dni sem brez skrbi; obljubili so mi veliko. Leto pa je dolgo, in kadar poteče, bo že Bog dal... Ej, Hanca, veselo je življenje!"
Hanca je strmela z zamišljenimi očmi. Tam v daljavi, tam je življenje, solnčnotuje, veselo in neprijazno. Tja hiti z lahkimi koraki mlad popotnik in ne ozre se več.
„Kdo je tisti, ki se mu toži po domu?"
„Zakaj prašaš po njem? Čemeren človek je, celo barve njegove so temne in dolgočasne, ne mara solnca. Kadar sem ga videl, sem se spomnil na te mrzle sence v globeli ..."
Okrenil se je in je nadaljeval hitro, z drugačnim glasom.
„Tudi na tvojem obrazu, Hanca, je sled teh mrzlih senc!... Zdaj šele sem opazil, glej, pa se mi zdi, da sem vedel že zdavnaj ... O, ne izginejo tako kmalu z obraza, tudi ne iz srca!... Ali tebi se podajo te tihe sence."
„„Tudi meni bi se tožilo po domu!""
Umolknila sta, nekaj hladnega in neprijaznega je bilo med njima. Mrzel je bil že večer, nebo je bilo svetleje ,vse zvezde so bile užgane.
„Kdaj pojdeš?"
„„Kmalu. Zdi se mi, da bi šel najrajši še nocoj..."
Vstala sta hkrati, napotila sta se počasi proti vasi. Roka je še ležala v roki, srce pa je bilo obema potrto in nezadovoljno.
„Ne še nocoj, Hanca, nocoj bi ne šel. Tako bi se od tebe ne mogel posloviti. Ne pojdem prej, dokler mi ne pogledaš veselo v obraz. In če hočeš, Hanca, ostanem tukaj, ne ganem se več nikamor; pa zbogom svet in ti sama mi boš vsa prihodnost in vsa čast!"
Hanca se je prestrašila.
„Kako govoriš, o Mate? Ti moraš strani, moraš daleč... samo vrni se časih, morda samo za en dan. . . Ne smeš nič poslušati, kaj govorim; saj si rekel sam, kako sem
otroška in nespametna. Zelo te imam in zato so tako nespametne moje misli • ■ Daleč moraš, jaz pa ostanem v globeli dolgčas mi bo po tebi..."
„„Ne pojdem za dolgo in kadar se vr11® poslednjikrat, pojdeš z mano..."	1
Govoril je s tujim, neodločnim gla®0 e Hanci so se zdele njegove besede hladB skoro zlovoljne in ni ji bilo laže pri srcu-■ Komaj se je dalo misliti, ni se dalo lzTe a kar je bilo globoko skrito; ali stalo je ^ ^ njima, hodilo je z njima vso pot. Roke so mrzle in samo iz strahu se niso ločile, da se tudi koraki ne ločili za zmerom; v hi® nem slovesu, brez besede...	-
Pot se je vzdignila, blizu je bila že ^ Eno samo okno se je svetilo iz teme; vis0 ^ nad vasjo je ukal fant, zapel je pesem s janim glasom in zdramljena tišina je bila samotnejša, otožnejša.	,ef
„Jutri, Hanca, bo vse drugače... T111 ,e sem nocoj od poti, tudi ti si trudna. Topi® bo jutri in svetleje..."	jj
Tolažil se je sam .opravičeval se s tihlB» obzirnim glasom.
„Kaj bi jutri?" je vprašala Hanca Bil Zdelo se ji je čudno, da je govoril o dne . ki je daleč, o prihodnosti, ki je ni.. • izreči, kar je globokoskrito?	^
„Tako ne, ne tako, Hanca!... Strah bi ^ bilo, da bi se tako poslovila nocoj! Daj roko, pa na svidenje!"	„0
Hanci je bilo mraz, ovila si je ruto ie okoli vratu. Ponudila mu	je desnico, a
sta se doteknili in sta se izpustili leno. 2, je okoli plota, stopil je že na klanec.
„Jutri, Hanca!"
„Jutri!"
(Dalje prihodnjič)
„Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja BritanJs3 obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.