M...............
Uhaja vsak daa
•ohot. nadalj
in praaniko*.
i.tued daily e*eapt gaturdajrs, SundaA HoMeg*.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urtdniikl in upravnllkl prostori: '2A&7 S. Uwndale Avo.
\	'-—,	r	—I
Offlcj of Publkatlon: South LawndaU Avo. Teiaphono. Rockw»ll 4tH)4 .
l ET0—YEAR XXVIII.
Cona lista ja 90.00
JaMttnr 1«. INI. «1 Um (KMt-offtM •t CMmm, IStMta. u«4*r tlto Aet of Co«im of Mareh I. UTt.
__CH1CAG0, ILL.. ČETRTEK, 3. JANUAlUA^JAN^l, 1936.
Accoptan^o for jpailin* at special rato of postaga providad for in aoetion U08. of Oct. S. 1017, authorUod jhJun« 14, ltHB.
Suhscrlptlon 06.00 Yearly.
ftTEV.—NUMBEK 2
Rooseraltovo premirje v jeklarski industriji popolnoma izjalovljeno
Jeklarski magnatje so se uprli vladi na vsej črti in začeli ofenzivo pred sodišči za razveljavljeni« delavske sekcije 7-A zakona NIRA. V tem letu se mora odločiti, koliko je ta točka vredna za delavce. Zadnjo besedo bo imelo vrhovno federalno sodišče v Washingtonu
VOLITVE ZASTOPNIKOV ZA KOLEKTIV-NO POGAJANJE PADLE V VODO
Washington, D. C.—Premirje med delavci In magnati v jeklarski industriji, ki ga j*<*kušal doseči predsednik Roosevelt, se je definitivno izjalovilo s potekom starega leta. Jeklarski magnatje so zavrgli premirje na vsej,črti in organizirali mogočno pravno ofenzivo pred federalnimi sodišči v upanju, da jim sodniki priskočijo ns pomoč in ovr-žejo delavsko točko 7-A v zakonu NIRA, katero toliko sovražijo. •
Letos se mora odločiti, koliko je ta delavska točka—prva in doslej edina v zgodovini Združenih držav, ki je prišla v federalni zakon in katera daje delavcem pravico organiziranja— vredna;, odločiti se mora, ali je bila ta točka le zato sprejeta, da ostane na papirju in ne pomeni nič v praksi, ali je zadnji kongres mislil resno, ko je to zgodovinsko točko vzakonil. Zadnjo besedo v tej odločitvi bo imelo federalno vrhovno sodišče.
Ofenzivo jeklarskih magna-tov za razveljavljenje te točke
vodi United States Steel korpo-l	^ ^
orpo- varno
racija, ena haJmoŽneTSfh k racij v Ameriki, ki ima armado najzvitejšlh advokatov s kraljevskimi plačami in milijone dolarjev na razpolago v tem konfliktu. Za to korporacijo stoje ostale jeklarske družbe in naravno vse ostale korporacije v Združenih državah, ki enako sovražijo točko^ 7-A.
Akutna kriza med jeklarskimi magnati in vlado je prišla zadnji pondeljek, ko je federalni delavski odbor dobil odgovor od Carnegie Steel kompanije, da ne bo dovolila svojim delavcem v dveh tovarnah, da bi volili zastopnike za kolektivno pogajanje na temelju točke 7-A. Delavski odbor je odredil volitve te vrste v tovarnah omenjene družbe v Duquesneju, Pa. in v MacDonaldu, O. ter naročil družbi, naj pripravi imenike in vse potrebno za volitve. Carnegie Steel Company je podružnica United States Steel korporacije.
Carnegie Steel Co. je odgovorila federalnemu delavskemu odboru, da ne bo priznala teh vo-
Federalni delavski odbor bo prisiljen obrniti se na juatični department za sodnijsko postopanje proti uporni korporaciji. Justični department, ki je bil doalej zelo pasiven napram kršiteljem delavske točke 7-A, bo tudi prisiljen, da enkrat nastopi z namenom, da vrhovno sodišče reši sporno točko.
PET STARČKOV ŽRTEV POŽARA V U BO Z N t C l
Gaffnev, S. C., 2. jan. — Pet starčkov je včeraj izgubilo življenje v požaru, ki je uničil glavno poslopje ubpžnice okraja Cherokee, petnajst drugih pa je bilo težko ranjenih. Dasi so prišli gasit jetniki iz bližnjega jet-niškega taborišča, je požarna nesreča vseeno zahtevala te žrtve.
Vsi stanovalci ubožnice so spali, ko je izbruhnil ogenj. 45 o-seb, katere so potegnili iz poslopja, ae bi bilo kmalu zadušilo v dimu in nekateri so bili v ne-
varno.
Dock Par ris, jetnik, ki je pomagal pri reševalnih delih, je dejal, da sta dva od petih starčkov, ki so našli smrt v ognju, zbežala nazaj v goreče poslopje, ko sta bila že odvedena na varno.
Za nesrečo je odgovorna zani-krnost. Ugotovilo se je, da ubož-nica sploh ni imela gasilskih priprav in manjkalo je tudi vode za gašenje požara.
Albanšhi kralj .
Z o g ranjen?
Krf, Grčija, 2. jan.—Sem je prišla danes vest, da je bomba eksplodirala v kraljevi palači v Tirani, Albanija, in kralj Zog je bil ranjen. Eksplozija je naredila veliko materialno škodo. Bojevanje med vladnimi in rebel-nimi četami v Albaniji se nadaljuje.
Angleški kardinal umrl
HNBMIL	London, jan. — Franci«
i i^dK kat^isk! ntf*krf s
Ha. dokler bo odbor vztrajal pri kard1inal /	w M J
svojem odloku "večinskega pred-1 ufnrl v »t*1™" 73 ,et-stavništva.* Ta odlok pomenja, da delavska organizacija, ki dobi večino glasov pri volitvah za-"topnikovjta kolektivno pogajanje, zastopa potem tudi manjšl-•g delavcev, ki glasujejo za dru-w organizacije, predvsem za komčanijsko unijo. .
Srdit boj okoli tega principa "večinske reprezentacije" traja že več mesecev in brez malega vsi industrijski magnatje »o proti temu principu; oni zahtevajo, da manjšine morajo tudi 'meti svoje zastopnike pri kolektivnih pogajanjih, torej zagovarjajo princip nekakšnega pro-porčnega predstavništva v indu-»trijahj Ameriška delavska federacija odločno zagovarja načelo "večinske reprezentaclje," ka-t4*r<*ga J« postavila vlada oziroma federalni delavski odbor.
' amegie Steel Company je od-T<rto povedala vladi, da volitev v njenih tovarnah ne bo in če Jih vlada imeti, naj jih forsira " »"dnljakim procesom In to J«- kar družba hoče! Hoče prav-<io prid federalnimi sodišči io to Hsvdo tirala pred najvišje **liščt. ce bo treba.
Domače vesti
Smrt rojakinje
Milwaukee.—Zadnjo soboto je umrla po dolgi bolezni Rosie Grasltz «?rašec), stara 57 let in doma iz Spodnjega Doltta pri Sv. Florjanu. Bila je članica društva št. 16 SNPJ in tu zapušča dva sinova, štiri hčere in dve sestri, v starem kraju pa eno sestro. Pokopana je bila 2. januarja.
Nov grob na zapad«
Butte, Mont.—Tu je umrla A-na Papež, roj. Boldan, stara 61 let In doma iz Lopate pri Hinju v okolici Žužemberka na Dolenjskem. V Buttu je bivala 40 let in tu zapušča štiri sinove in eno hčer.
Novi grobovi v starem kraju • Sheldon, Wis.—Anton Divjak je prejel žalostno vest, da je v Podvrhu, Zabukovje pri Sevnici, umrl njegov oče Franc Divjak v starosti 82 let. V Ameriki zapu šča dva sinova in eno hčer, v starem kraju pa dva sinova, dve hčeri in mnogo vnukov. Njegov oče, ki je bil star 96 let in je v mladosti tlačanil grajščakom, je umrl 1012.
Carlsbad, New Mexico,—Anton Jankovič, Član društva št 120 SINPJ, je prejel žalostno vest, da je v Osrečju pri Smar-jeti na Dolenjskem umrla nje-
gova mati Uršula Jankovič starosti 86 let. V Ameriki zapušča dva sinova—drugi, Martin
»CanuoJCltiUu. ekqn<p*ke«
i kraju pa hčer. tero je Meh
Golo. — v starem kraju pa Radio iz Jugoslavije
New York.—'Prihodnjo soboto, 5. januarja, od 3:15 do 3:45 (vzhodni Čas, kar je eno uro prej) bo "Columbla network" oddajala s postaje WABC posebni program iz Belgrada, Jugoslavija. Program v Jugoslaviji bo oddajan iz prostorov jugoslovanske akademije znanosti v Bel-gradu in bo prenašan s posebnimi zvezami v Ameriko.
Novi grobovi v Clevelandu
Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl Jos. Legan, samec, star 88 let, po domače Povhov, ki zapušča več bratov in sester v Ameriki.—Dalje je umrl Frank Lee-jak, star 61 let in doma iz Vrto-vin pri Gorici. V Ameriki Je bil 23 let in tu zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. Bil je član SNPJ.—<Nadalje je umrl Louis Rudman, doma iz Androva pri Raki na Dolenjskem. V Ameriki je bil 82 let In tu zapušča ženo in tri sinove.—-V bolniši 'cl Je umria Frances Kočevar, stara 11 let, rojena tu. Zapušča starše, štiri brate In dve sestri.
MEHIŠKA VLADA PET MILIJONOV
ODKRILA. KLERIKALNO ZAROTO
I. i m, m
Poskus, Ja se podkupi viije vojaške častnike, se je izjalovil
"RDECESKA*cnikI"
IZROČENI, SODISCU
Mežico City, 2. jan.—Lazaro Cardenaa, prezident mehiške republike, je v svoji novoletni poslanici mehiškemu ljudstvu izjavil, "da je bil napravljen poskus, da se podkupi vliloke vojaške častnike, ako nastopijo proti vladi". Zarotniki »o jim obljubili denar in veliko oblast, toda lojalnost vojaških častnikov je preprečila nakane.
Predsednik omesja v poslanici veliko zunanjo klerikalno kampanjo, katere cilj je pridobitev javnega mnenja proti mehiški vladi, kl je usmerila svoje prosvetne aktivnosti proti slepi klerikalni opresijl.
Cardenaa pravi, da je ta propaganda že star manever in da je mehiška vlada že prej lahko uverila svet In javno mnenje v Ameriki, da Je dlj njenih socia lističnih aktivnpstl ekonomska svoboda, kar je najbolj upravičeno človeško stremljenje. Izjavil je, da bo strogo Izvajal verske zakone in predložil v tem smislu potrebne ukrepe kongresu.
Na podlagi ekonomskih načrtov bo vlada delala za razvoj naravnega bogastva po Mehičanlh, ne po zunanjih kompunljah, kar bo odpravilo režiji kolonljalne
DEČKOV MED BREZPOSELNIMI
Prof t tor tvori pred nevarnostjo, ki lah-ho pride
MLADINA MORA IMETI PRILIKO DO ZASLU2KA
Pregled borbe ameriškega delavstva v prošlem letu
LETO {934 ZAZNAMUJE NAJVEČJE ŠTEVILO STAVK OD L. 1922. NAJBOLJ KRVAVA STAVKA JE BILA STAVKA TEKS-T1LCEV, V KATERI JE BILO 16 DELAVCEV UBITIH IN VELIKO ŠTEVILO RA-NJENIH
Federacija revidirala številke o brezposelnosti
bilo
Armada brezposelnih delavcev se je povečala v novembru in decembru
Waahingtoo, D. C. — <FP.) — Ameriška delavska federacija je ugotovila, da so bile njene prejšnje estimacije o številu brezposelnih ameriških delavcev preveč konservativne in zato jih je v zadnjem poročilu revidirala. V tem poročilu pravi, da je bilo v novembru 11,450,000 brezposelnih delavcev, 420,000 več ko v oktobru. Tudi podatki, ki jih je federacija prejela od pridruženih strokovnih unij, kažejo po-rast števila brezposelnih v prvih tednih decembra.
"Značilno dejstvo v zadnjem poročilu", pravi Green predsednik federacije, "je v Um. da Je'stah.
novembru 400,000 več brezposelnih delavcev nego v I- UVa ubita in što
Cardenaa je dalje rekel, da bo vlada vodila tudi zdravo carinsko politiko.
Mežico City, 2. jan.—Po daljšem zaslišanju je bilo 62 članov organizacije "Rdečih srajc", ki so bili aretirani v zvezi z bitko s klerikalci pred cerkvijo v p mest ju Coyoacan zadnjo nedel in v kateri je bilo ubitih ljudi, izročenih distriktnemu sodišču, da določi, kdo Je odgovoren za spopad.
Umori v €ayoacanu so poostrili verski konflikt v Mehiki in mnenje prevladuje, da bo morala vlada podvzetl odločne korake, da prepreči sllčne konflikte in nasilja v drugih krajih. Rdečesrajčniki ao na zaslišanju izjavili, da so pričeli streljati na klerikalce v lastni obrambi, ker so bili napadeni.
Sedaj so se oglasile nekatere organizacije klerikalnih dijakov s protesti, v katerih zahtevajo reaignacljo Tomasa Garrida y Canabala, poljedelskega ministra in ustanovitelja organizacije "Rdečih srajc". Govorice, da bo minister odstopil, se širijo, toda vladni krogi o vsem tem molče.
Garrido Je tudi governer države Tabaaco In pred Imenovanjem za člana kabineta so ga nekateri časopisi silno napadli zaradi njegov« protiverske In radikalne politike.
New York. — iNad pet milijonov mladih ljudi med 16 In 25 letom starosti "tiči" doma, kar pomeni, da bodo stalno breme družbi, ako se jim ne da v kratkem prilika do dela ali nadaljevanja študij v višjih šolah, katere so bili zaradi ekonomskih razmer prisiljeni zapustiti.
Tako je izjavil Mark A. May, profesor na Vale univerzi, na konvenciji Progresivne vzgojne asociacije. Rekel je, da te Šrtve depresije tvorijo veliko nevarnost, ker je razpoloženje tako napeto, <Ja lahko izbruhne v po-gubonoHui mašili akciji.
May je dejal, da so bili ti fantje in deseta vzgojena tako, d« vsak išče priložnosti do zaslužka, da se poroče ln ustanove lastni dom, toda nevarnost je y tem, ker se ne more nobena teh normalnih želj v tem momentu u-resnlčlti. Val so odrasli ljudje, kl morajo čepeti doma pri starših in se z njimi postopa kakor z otroci. Izhoda za nje nI nobenega, dokler vlada ne odpravi brezposelnosti in ustvari prilik za uposlitev te mladine.
May je dalje naglašal, da je dolžnost vlade, da nekaj stori ta 35« t« 1Jw!t je njena vaMka fw» loga, ki pa Jo bo lahko izvršila edino, ako se bo izneblla bojazni pred kliko, ki hoče obdržati vse svoje privilegije In rajši vidi, da dežela zabrede v kaos, kakor da bi pristala na fundamen-taJne spremembe socialnega reda.
RAZBURJENA VO-LILNA KAMPANJA V POSAARJU
Haarbruecken, Poaaarje, 2. jan. — Vroča volilna kampanja v Posaarju je v polnem zamahu. Čete Velike Britanije, Italije in Holandske, katero je Liga narodov poslala v Posaarje, da nadzirajo kampanjo in plebiscit, kl je določen na 18. januarja, so pripravljene za takojšnjo zatr-tje nemirov, do katerih bo nedvomno prišlo, ker je situacija silno napeta. Vsi poveljniki mednarodne armade so ostali na svojih pozicijah na novoletni večer.
Včeraj je prišlo do več spopadov med nasprotnimi grupami, toda po Izjavah policije ni bil noben resen.
Avtoritete so priznale, da Je bilo šest policajev suspendiranih v mestu Puettlingun, toda ne o-menjajo, čf so bile aretacije v zvezi z bitko. Domneva se, da so bili policaji hltlerjevci in so ss obnašali pristransko.
.1
ranjenih v Posaarju
Haarbruecken, Posaarje, 2. jan.—Dve osebi st* bili ubiti In čez sto je bilo rsnjenih v Izgredih med nacijl in antinacijl v mnogih krajih Poaaarja na novega leta dan. Nspetoat v Po-rju je vedno večja in vrhov-
stem mesecu I. 10H3".
Poročila strokovnih unij kažejo, da Je eden odstotek članstva izgubil delo v novembru, nadaljnje 0.3pa v prvih tednih decembra. V oktobru je bilo 20. članov strokovnih unij brezposelnih, v novembru pa 21.1
Delno uposlenih voktojmi je bl-| ^v#|Jitvo ^narodne poli v nov.mUru 26', v pr-j^C MfmiMlt Uge naredov bo vih tednih deeombra pa 26 od- j mordj( pr|-j|J-m 4<l prokUmira
stotkov.	obsedno stanje.
Green dalje omenja povečanje'	„,,
števila delavakih družin, ki so	ehse-
odvisne od reltfa. V septembru	S " O«^;;
Je.bilo 1,100,000 več družin ns . .	V
relifnl listi kskor v istem ^se-l Taškent, U88R. 2. jan,-Tu
cu 1. 1938. okrog 5,000,000 več Je bila Izvršena še ena smrtna
oseb. 148 večjih ameriških mest obaodba nad kmetom, bivšim
zaznamuje porast števila družin vojakom v Ml armadi gm^rala
in posameznikov na relifnlh H- Kolčaka. zaradi aabotai* bom-
bairtega pridelka.
VATIKAN JE TUDI DOBIL DIKTATURO Z NOVIM LETOM
Vatikan, 2. Jan.—Papež Pij Js uvedel diktaturo v civilni upravi svoje državice. Vatikanski governer marki Serafini Je prejel od papeža diktatorske pravice v zakonodajstvu za šest mesecev. Njegova naloga Je, da reorganizira civilno vlado, sklepa zakone in nastavlja ter od
Napetost, med prebivalci Po* sarja, ki Inido morali kmalu od*	HI ^H
ločiti, alt e« vrnejo pod Nem- Ohlo. Pozlall so družbam uiti
čljo, postanejo državljani Francije ali pa.še nadalje ostanejo pod vlado Lige narodov, je velika. V neki antinacijski kavarni v ftatirbrueokenu M0 nacijl ras-bili šipo v oknih, ko Jim Je lastnik odklonil zahtevano pijačo. V bližini Iste kavarne so komuni stl sežgali nacijako zastavo in zmerjali Hitlerjev režim v Nem čiji.
~ Nad Ji v Posaarju so že podali izjavo, v kateri pravijo, da se bodo morali vsi, ki pričakujejo milosti po "odpravi tujega Jarma", pridružiti- Nernjki fronti do 10._ januarja, prebivalcem Posaarja, kl Imajo svoje otroke v francoskih šolah, pa so ukazali, naj Jih vzamejo I* šbTdoH. januarja.
Policijsko poročilo iz Neuen-kirchna so glasi, da so nadji raz-
stavlja uradnike. Po papeževem .... .	.
odloku bo Serafini odpravil tudi M Ruvanje komisijo za Javna dola, ker se Blfeskastelu, P^^ vodja zdi papežu nepotrebna.	I «sascrlj«*v pobegnil v Nemčijo^
Illinoiska relifna komisija bo uposlila študente
Nad pet tisoč dijakov bo dobilo delo v januarju
Chirago. — Illinoiska relifna komisija Je nsznanlla, da bo u-poslila v tam mesecu 5761 dijakov, ki pohajajo fcokglje in univerzo v tej državi. Hredstva bodo prišla Iz fondov federslne ro-llfno administracije, katere 'U-pravlja komisija.
Ti dijakj, ki so vpisani v 6K učnih institucijah v fllinoisu, bodo opravljali razna <l*la v teh Institucijah In v to svrho Je določena vsota $M6,415. Vsak dijak bo moral dokazati, da ne morein(l (,fm„jW| vsako individualno nadaljevati svojih študij braz te! teroristično dejanje tudi proti
T ROČKI J ZANIKA -KRIVDO; N£ KUJE ATENTATOV
Parl»?*i4jtn.-f-i«ovk TrockJJ odločno zsnika >*sako zvezo ž atentatom na KergTja Klrova v Leningradu in splot) s kakršnimkoli terorističnim gibanjem v Rusiji ali zunaj Kusije. V do-piHU. ki ga jo TrockIJ objavil y francoskih Ustih z dovoljenjem tajno isdicije, pravi med dru*
gim:
/'Jaz nem marksUt In v v*oh svojih štlridoiietih lotih revolucionarnega gibanja sem doslod
pomoči in da se nahaja v potrebi, kar liodo morali potrditi tudi predsedniki kolegijev in univerz, katere dijaki pohajajo.
Največje število dijakov — ] IKU — ki bodo deležni te "pod-
carizmu, toliko bolj ga |ta obao jam danes proti delavski sovjet skl državi."
Moskva, 2. Jan^-Sovjetaki ti skovni biro dementira vesti o protHtidovsklh izgredih v Lenin
pore", Ima državna univerza v . gradu, kl izvirajo Is Varšave. Urbani. Tej aledl univerza V Hovjetuki uniji nI bilu rn»l*e Northweatern s 5K7 di jaki, za to n.n takih izgredov In ve«11 ao pa člkaška univarie a 507 dijaki., UU ismišljena.
New York. — (FP) — Ameriško delavstvo zaznamuje nekaj uspehov v pravkar končanem letu, a še več razočaranja nad NRA, od katere je ob naatopu leta mnogo pričakovalo. Borba med delom in kapitalom Je bila ostra in prelite je bile Veliko delavske krvi na Industrijski fronti, kajti ubitih je bilo 52 delavcev ln veliko število ranjenih. Nepopolna poročila, kl krijejo prvih devet mesecev prošlega leta, kažejo 1104 stavke, največje število od 1. 1022, v katerih se je borilo nad 1,500,000 delavcev. Te stavke uključujejo one v Industrijah, na farmah In v trgovinah.
Dne 31. maja Je poldrugi milijon tekstilnih in Jeklarskih delavcev zagrozilo s stavko, Isti dan Je bilo drugih 500,000 delavcev, uključlvšl prlstanlščne delavce v pristaniščih na zapadnl obali In organizirane delavce v Toledu, Mlnneapollsu In 8an Franciscu, v stavki ali pa so se, pripravljali nanjo. Bila je altua-clja, kateri nI najti primere v zgodovini Združenih držav. Poleg tega so zagrozili • stavko tudi delavci v elektrarnah države
mat, da bo vsa drŽava savlta v temo, ako družbe ne bodo pristale na njihove zahteve. Kompani-je so se ustrašile In pristale na zahteve, ki so med drugim uklju-fievale zvišanje mezde za dvajset odstotkov In priznanje unije.
Najbolj krvava stavka je bila statka tekstilnih delavcev v septembru, ko Je pustilo delo nad 600,000 delavcev. V tej stavki Je bilo pozvanih v akcijo 40,000 miličnikov in 16 stavkarjev Je padlo na bojišči*.' Delavci v tovarnah bombaža, volna, svile, rajona In nogavic, val Člani ene velike unije, ao zaitavkall proti pri-ganjaštvu in nalaganju več dela, za trldesSt ur dela v tednu intprlznanje unije. Stavka je bila končana 2H«.i(septembra, ko Je bilo objavljano |>oročllo Wlnan-tovoga odbora, ki ga Je Imenoval prods4«dnlk Roosevelt. Rezultat te stavke J<< bila ustanovitev tekstilnega delavskega odbora In podrejenih odbo<ov, da proučijo zla natojialiiega sistema. Poleg togu jo sv^nit obrtna komisija otvorlla preiskavi) finančne u-prave tekstilne Industrije, zvezni delavski dopartnifnt pa js odredil' preiskavo delovnih ur, nu«wH|pdrfovnlh pogojev v tek-stiltfl industriji. Omeniti Je tudi treba, da je J10;000 fokrvarjev svilo in rajona, edini člani unije, pMdružene*Unlte<ftMtlle Work-srs, ki niso bili prizadeti v sep-teml>erski stavkL zastavkalo. po-, zriej* K tem "'»»{toka*»fc da se 0v zmenijo za Hooaeveltovo "premirji", kajti odklonili so arbt--tražoi Izvojevall zvišanje mezde za 15 odstotkov, :t6 ur dela v tednu in bistveno Zaprto delavnico.
Najbolj solidarna stavka je bila na zapadnl »»bali, kjer so prl-Stanlščnl delavci zastavkall v vweh lukah. Organizirano delavstvo v Man Franrlseu se Je pridružilo generalni stavki 16. ju-lijs In s tem popolnoma paralizi ralo promet v Man Franciscu. Miličniki m> ubili dva delavca In dobili kontrolo nad situacijo, toda prlstanlščni delavci so na vse to odgovorili, "da bajoneti ne morejo nakladati blaga na par-nlk«" Kapitalistično časopisje je silno lagalo, javni uradniki In bizniškl magnatje pa so strnili svojo sile, da (nHlačljo revolto UMlj« aa f. alraai.)
PROSVETA
THE ENLN.HTKNMENT
6LASILO IN LASTNINA »LOVINUI NABODNB JBONOTB Orfu mmi
l M X4ruUf.- 4t4»». "---'^' ifl t I« Ifaf Air
IMI «• lato. MM m Wto »IM M tout IMI.M CMm«» to Ctmro f7.M M OT*0 |M«. I»M M H IfUj m' lf II llltvo
MMrtftlM r»tM: far tto V »lito Mtotot l«Mtf( CUmtm) MM rw, Cfctc*«« mmd Cum IIA4 H< r«u,
M-M to hm
p* 4——r». Ktov»ul inliii to • «rW<Ju. Malun»t«< liurrarM rtolM ( t	IM.) m <mtoto pv*UMtolto U v stoto)*. M
i* fiiUH fdlmM	v
A4vrru>tit* r*ia§ <m tir«*M«Vi M*a«acri|pto M eaauaaat-■lia— mM maofkritod arttctoi »»II Ml to rrtarnto. OMar MtaH a« atortaa. playa. p—rt*., arJIJ to •to wtoa aaw>aip>atM M «all<
Naslov m v«a, kar l«a «Uk •
1'KOHVETA
MIT-M «a. Laaa4ato Ato, Ctli««. MKMMI OB T«l KBDEBATKD PRKM
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležk« is razaik krajev
v afcUpaj« a« priMMf <Da« II. IM4», pmtm m aaatovH poataal, 4a «ta ia • lak MImimmi patok haLarka to pravc^aaa«, 4a aa vaat Um na aatovi.
Zanimivi državljani
Listi porota jo, da je okrog tisoč ameriških Nemcev odpotovalo v stari kraj v Posaarje z namenom, da bodo tamkaj glasovali pri plebiscitu 18. januarja. Med temi je mnogo naturaii-ziranih ameriških državljanov. Vožnjo jim je plačala nacijska stranka v Nemčiji in ta jim bo tudi plačala stroške bivanja y Posaarju, dokler se ameriški "vollici" ne vrnejo v Ameriko.
To početje ameriških Nemcev je vsekakor zanimivo. Zanimati »o ne začeli zanje tudi ne-kateri oblastveni organi v Združenih državah, ki so si zastavili vprašanje: kakšni ameriški državljani so to in koliko Je to dvojno državljanstvo vredno za Ameriko?
Mi smo zadnji, ki bi se ogrevali za kakšne omejenosti imigrantov in naturaliziranih državljanov. Smatramo, da je Amerika še vedno, oziroma bi morala biti, pribežališče vseh poštenih političnih beguncev iz tujine in odklanjamo vsak prenapet "emerlkanizem" onih, ki bi radi naredili iz ameriške zastave predmet maliko-vanja. Vse, kar je prav^-todar nekje mora biti meja in dvojno državljanstvo je onkraj meje vsakega iskrenega človeka.
Nemci, ki prihajajo sem odjedat zaslužek domačinom in starejšim naseljencem in ki se zdaj navdušujejo za Hitlerja ter derejo v Posaarje glasovat za Hitlerja, imajo vsekakor to pravico —ne bi pa smeli Imeti nobene pravice za povrnitev v Združene države. Naj gredo tja, naj Um glasujejo in tamkaj naj oatanejo!
Oni pa. ki so naturalizirani ameriški držav-Ijani in kljub temu vpijejo hozano Hitlerju in gredo v Posaarje glasovat—s kakšno pravico, če so se v procesu naturalizacije odpovedali vsem državljanskim pravicam Nemčije?—so a tom razveljavili »voje ameriško državljanstvo In morali bi tudi ostati tamkaj. Ce ni ameriški naturalizacijski zakon navadna burka, so omenjeni Nemci dobili ameriški državljanski papir • krivo prisego. Mar veliajo zanje posebne Izjeme?
Ce ae torej ameriški oblastveni organi zanimajo za ameriške "volilce" v Posaarju, Imajo popolnoma prav. Da bi Jih le pošteno pritisnili!
Na Isti način bi treba nekaj storiti z onimi državljani, rojenimi v Evropi, ki so tu že 20, SO ali 40 let in se še dane« klanjajo režimom svojih rojstnih krajev. Najlepše je to, ko taki dvoglavi patriotje očitajo nam, da smo "slabi ameriški državljani", nami se pa zbirajo na pa-trlotičnih shodih in drugih prireditvah v Interesu evropskih režimov! Te bi treba nujno podučiti, kam prav za prav spadajo.
Mir I jede« ae zemlji
Gowanda, N. Y.—Božični večer je zopet minil. Kakor prejšnja leta, j« tudi lstes ljudstvo prepevalo, pač U navede, "Mir ljudem na zemlji." To je bil doneli glas tiste ljudske mase, katere večina je vsak trenutek pri pravi j ena na bo j s svojim sopev-cem v drugi državi, za ogromne proflte milita riatičnih trgovcev s smrtjo. Bil je to glas ne samo nezavednega delavstva, ampak vmes je bil tudi glas hinavcev. Tietih hinavcev, kateri drže te delavstvo v večni temi, za svoje iiijkapitalietične interese,
Eden teh ljudi je 23. decembra grmel po radiu proti mehiški vladi, Stalinu in Norman Tho-maau. Ti ljudje so mu napoti, ker ne dopuščajo, da bi hinavci vodili ljudstvo za nos celo življenje. Ljudje Coughlinovega kalibra so pomagali dreti kožo i ruskega delavca pod carjem. Vodili so večkratne revolucije proti mehiški vladi. Pomogli ao Mus-soiiniju na krmilo, da sedaj s papežem vred preganja ne samo slovenski narod nago tudi slovensko duhovščino na Primorskem in Goriškem. Pomagajo duši ti napredno misel španskega delavstva, pomogli so krvniku Dollfussu, da je pomoril na stotine nedolžnih ter uničil njih domove, ponos svetovnega delavstva. Sedaj hočejo v Ameriki s programom krvnika Dollfussa priti do sedla, katerega bi potem vrgli na delavce in jih jahali po crvavl poti garanja za svoje interese.
Bilo mi je 12 let, ko se je začela svetovna vojna.
mf,, ao ae izrazili, da je dober tajnik Doma; ako ne^bi njega imeli, bi Dom prišel vmruge roke. To sem slišal v Novakov hiši in pri par drugih, katerih ! imena pa sem pozabil. Tako sem širno na drugi strani zemeljske tudi pisal v Proletarcu št. 142« oble, ako imamo zadosti močan ji,, nitem geveda prav nič giutu# prejemnik. Včasih je bilo tre-!da bo radi tega trpel Kramar, ba čakati tedne, da se je izvedelo u j« pri|ei v nemilost v omenje-važne vesti iz drugih delov sve- „j naselbini, kjer ga dolžijo, da ta. Danes se vse izve v eni uri. ^ je on meni hvalil, kar pa ni Kadar bo radio šlutil ljudem vL,in tudi v Proletarcu ne sto poduk, tedaj šele bo prišel v; t»ko zapisano, pravo veljavo Danes, in to po-; Zato Izjavljam pod čattno be-sebno v naših državah, je pndjsedo, da Frank Kramar ni ne v
kontrolo biznisa. torej—profita.
Po ameriškem radio se veliko poje in govori. Ali koncem konca, če človek pomisli, je vse za oglašanje biznisa. Malokdaj je
Farrellu ne Sharomi nikdar pred menoj rekel, če njega ne bi bilo, da bi Slovenski dom prišel v druge roke. To lahko potrdi mo bivši spremljevalec Frank Pe-
kak program res za duševni uži- tavs iz Little Fallsa, N. Y. Ako tek. In če človek posluša ame-jge s temi besedami dela njemu riško petje, tedaj si misli, da ta krivica in da so mu jo drugi po-
ni Zrel T^ P01^' vzročili, jo poravnajte. On n Najboljši programi so tisti, ki pred menoj nič gIabega govor\\t
j ih izvajajo druge narodnosti ne tez nobeno atranko ne čez po-
bod si v glasbi ali petju.	Igamezne osebe. Da sem v Pro-
Slovenci smo raztreseni po letarcu pUal in Kramarja pohva
vseh državah in vseh mestih, j«, gem od drugih slišal. Zato
N mamo povsod pevskih društev mi je jako žal. ako mu zato de-
ali klubov In kdo izmed Slo- iajo krivico, ker je v tem nedol-
vencev rad ne posluša slovensko £en.	Nace ftemberger.
pesem Izvežbanih pevcev! Zato i	■ ■ .
bi bilo pravilno, da se slovenski j Za Lundeenovo predloge
programi objavijo aU naznanijo1 Akron, O.—Na 23. decembra
vnaprej.	se je tukaj vršila konferenca več
V nedeljo 30. decembra popoldne je na tukajšnji postaji pel slovenski pevski klub "Prešeren," pod vodstvom Johna Ger-ma. Ob končanem programu je povedal klicar, da je program zvajal slovenski klub "Prešeren" kot "božičnico." John Germ je nasnsnjal v slovenskem in angleškem Jeziku. Koliko in katere pesmi so peli, ne morem povedati, ker sem slišal le zadnje tri pesnil. Toda ,ako so peli vse tako dobro kot zadnji dve, tedaj Pueblčani in sploh kjer so poslušali to petje po radiu, go-slišali tako izbor-
Militarizem žre in žre
Tajnik ameriškega vojnega departmenta Dern in general Douglas McArthur, šef ameriškega generalnega štaba, sta ae oni dan jokala, so Združene države slabo pripravljene za
vojno. Ce sta govorila resnico, nima Amerika nič prvovrstnega v armadi in mornarici. Vsega manjka! Manjka bojnih ladij, letal, velikih topov itd. Skratka: vojni tajnik in šef generalnega štaba sta Indirektno priznala, da vsaka velesila lahko natepe Ameriko, če bi ae morala braniti a tem. kar Ima danes.
Ta ven t je bila objavljena kljub dejstvu, da je Amerika <»d ča*a', ko je bilo (»odpiaano premirje piW Aeatnajutimi leti, izdala za armado in mornarico okrog <1 r»t milijard dolarjev t,
Ako torej ameriška publika ni pripravljena na vojn«* kakor ata izročala vojni tajnik .in šef generalnega štaba, kam je šlo Ae*t milijard dolarjev? V tem slučaju bi bilo nekaj gnilega nekje in omenjena d\a goa|>oda bi morala zahte-vati preUkavo.	7
Toda ml ne verjamemo plakanju, da ni Amerika pripravljen« u% vojno. V*«* tn jamranje je —bunkum 8aj vidimo, kako v Evropi jamrajo %-ojai miniatri veh kapitalističnih in diktator-akih držav; vai ae jokajo, kako sUImi ao njihove države pripravljene in kako ao j>otrebni novi in novi milijoni ter no\e in nove milijarde za n«ve bojne ladje, kanone. tanke In druge take ailno (»olrebne rWi. skupaj ji humbug! Nobena drŽava ni bila U nikdar dovolj pripravljena po sodbi njenih militariatov.
Oni, ki ekrbe za oborožitev Zdrulenih drtav —oni. ki kupujejo orožje ih oatalo opremo kakor oiii, ki to prodajajo po mastnih cenah- ni-majo nikdar zadosti. Več in več hočejo—in če bi vlada izdala vae evoje dohodke za «4«oroŠ#-vanje, bi še bilo premalo.
Cas Je. da se ameriškemu Ijudatvu odpro oči.
Toda s po- ______________
min jam se, ko sem čital v "Do-(tovo~ iTiso še moljubu" v starem kraju, kako nega petja.
IS r!irija!V?h0Vni" bU*T\ Slovenska pesem je že sama tUvljali vojake in morilno orož-^a iebi mehka, globokoseg^oča
je, da bi imelo srečo in da bi potolkli vse italijanske katolike;
melodija. To pot je "Prešeren res pel brezhibno. Razločna iz-
nemški sc»delali Isto za moritev govorjava, pravilno ujemkjoči francoskih katoličanov in ob- g|M0V| čiste harmonije. Pesem ratno Cemu se ni noben Cough- prWe do veljave le, ako je lepo Ihr takrat postavil po robu tr- ^ta. Moški zbor "Prešeren" je govcem s smrtjo? .NI zadosto- izvežban res harmonično, fohn val samo žegen božji, ampak tu- Germ, vodja zbora, se res trtidi, dUerkveni zvonovi so šli iz zvo- da se zbor tako izvežba. Pre-nikov za moritveno orožje proti
bratskih društev: HBZ, srbsko društvo, št 170 SNPJ itd. Matt Peklaj od društva 466 SNPJ je zastopal federacijo društev SNPJ* za to okrožje. Naprošen sem bil, da o tem poročam v Prosve-ti,:kar sem tudi obljubil. Konferenca je bila sklicana v interesu Lundeenove predloge, ki pride na dnevni red zveznega kongresa v Wash!ngtonu, D. C., dneh 5-6-7. januarja. Konferenca je soglasno sprejela imenovano predlogo in izvolila delegata, ki bo šel v glavno mesto kjer bo z drugimi delegati podprl zadevni načrt. Obenem se apelira na vse ostale delegate oziroma zastopnike, da predlogo podprejo, tako da se vzakoni, četudi je v nekaterih stvareh po-mankljiva, vseeno pa najboljša izmed vseh. Martin Klarlč, 170
Nauk božične legende
Mllwaukee, Wla__Božič je pri
ftel in minil, tik za njim pa je prišel tudi zadnji dan leta 1934
sovražniku kristjanu. Zvonov . za katere je slovenski kmet plačal lepe novce, da so jih potem raztopili v korist svetovnih mill-taristov. To so bili časi! Neumno svetovno delavstvo se Je morilo kakor divjaki "za vero, dom, cesarja", in med seboj poklalo do 12 milijonov svojih nedolžnih sodelavcev, čez 17 milijonov ranjenih, čez 5 milijonov invalidov, čez 86 milijard dolarjev škode na posestvih, kar so io še morajo ostali vojaki sami plačevati potom davkov ali na drug način.
Koliko družin je uničenih, otrok nepreskrbljenih, in to vse za evropske Krupovce in ameriške Duponte, izmed katerih je eden sam naredil $250,000,000 profita! Ce ne verjamete, vprašajte sedanjo vlado In Roosevel-ta. Njegova stranka je dobila 16,000 krvavih dolarjev za predsedniško kampanjo od gospoda Duponta. Ni nič čudnega, da so nekaj mešali štreno preiskoval nemu odboru pred par dnevi. Takrat še ni delavatvo toliko vedelo kot ve danes, radi tega so morali socialistični voditelji v zapore, ker so se protivili vojni in pripovedovali delavcem, da ae vrše Vojne le v škodo njim in za proflte Inigatašev, kar Je letos. po 17 letih, dokazala ameri lka vlada. Torej za toliko let so socialisti pred vami! Kje je nazadnjaštvo. pri vas ali pri naa?
Svetovni delavec! Zavedaj ae svoje dolžnosti in si sgradi en svetovni hlev s socialističnim |*» "tirjem ; Hinavcem pa recimo: Wh>* don't you practtce what you preach? Kadar etorimo to, potem bomo v resnici smeli zapeli mir ljudem na z«mlji.
' . J«hn Malekovlrli.
V zadnjih a to letih je bila gotovo najboljša
Kad to in PueMo. Cofa.
■m
tenhična iznajdba električni prenos glaaov—radio Polet po zraku je rea velik napredek, ampak brezšični prem* glaaov Je Večje zbllšenje narodov kot pa Je k-tik
Pomislimo samo: V Evropi govori flovek in trenutno ga aU-
Neka žena, ki je stopila v na-pričan sem, kadar zbor zopet na- še stanovanje, je pripovedovala,
stopi na radiopostaji, da bodo da je bila v glavnem delti mesta, vsi, ki imajo radijske prejem- kjer Je videla veliko božično dre-nike, imeli že vnaprej priprav-|vo, okoli katerega se je gnetlo I jene na fcueblsko postajo, ako otročadi. Pod drevesom je sta bodo vedeli, da bo pel "Pre8e-|la oseba v običajnem miklavž-ren" v Pueblu. Joe Hočevar.
VeseHca "Naprednih Slovenk" C leveland. 0.—Članicam društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ naznanjam, da se bo vršila naša velika letna veselica dne 6. januarja 1935. Sklep društva je bil. da vsaka članica prispeva 30c v društveno blagajno v decembru, zakar dobi vstopnico za januarsko veselico, Izkoristite to priliko In si preskr-bite vstopnico, ako je še nimate.
Za ples bo Igrala Bottovs ra-dio-godba, nestoječa iz 11 godbenikov. Pričakujemo, da bo ta veselica velik uspeh, ker vlada zanjo med mladino veliko zanimanje.
Odbor pričskuje, ds se bodo Člsnfce udeležile v velikem številu. Zsto vsm kličem: Na svidenje v soboto v S. N. domu!
A. flimčtt, tajnica.
_J?eJaanllo In lajava Plney Fork. O,—Ko sem se lani 11-12-13. junija mudil v Farrellu in Sharonu. Pa., sem najprej poizvedel, kako se imajo in kako živijo, kajti to je mo. ja navada. Tako sem storil tudi to pot. O rojaku Franku Kra-m»rju. tajniku Slovenskega do-
jem kostumu in sivo brado iz prediva. Leno se je gibala ta oseba in dajala otrokom odgovore na njih zvedava vprašanj ter delila slaščice. Drevo je bilo zelo visoko, lepo okrašeno In oklnčano z raznobarvnimi okraski, srebrna in zlata barva pa je prednjačlla. Številne električne lučice so žarele v raznih barvah z drevesa.
To je ena slika božiča. Na ulicah hodi več ljudi kot navadno. Mnogi brzijo z raznimi ovitki in darili. Ulice so bolj razsvetljene, tako tudi stanovanja; skoro Iz slehernega prihaja svet-lobfc božičnih lučk, ki čepijo na drevescih. Is radijskih zvočnikov se sliši božična pesem in zvonovi v zvonikih potrkavajo. Vsa to v počast detetu, ki se je pred davnim časom rodilo v bet-lehemskem hlevu, kakor pripoveduje legenda. Njegovi starši so bili preganjani in revni, tako ravni, da Je noseča mati morala poiskati v hlevu prostor, da je porodila svojega otroka, ki je bil osmi dan po svojem rojstvu, kakor veleva judovska Šega. obre-san.
Kakor nam pripoveduje zgodil. je bil Krist zelo nadarjen <Wko in Je že n svojim 12. letom
Sergij Mironovtt Klrov, tajnik komonlatlčne stranke v Leningradu in član potttiČMga biroja, ki Je bil ustreljen pred dvema tednoma.
pričel učiti ter razlagati. Učil je dalje in bičal farizeje, korum-pirance in zavajalce. Pridobil je precej pristašev, ki so radi prihajali na njegove shode, ki jih je prirejal na svoji govorniški turi. Trumoma je prihajalo zatirano in revno ljudstvo na te shode. Seveda je vlada postala pozorna na ta pojav In tudi kmalu sklenila, da mora napraviti konec njegovim naukonv Pre-radikalen in prerevolucionaren je bil v svojih izvajanjih. Vlada je za njim poslala svoje špijone, da pazijo nanj Iti ga ovadijo me-rodajnim oblastem. Tako namreč pripovedujejo zgodbe, ki so >aje delo modrih ljudi. Kaj in koliko je resnice na njih, se ne vpraša, saj zgodovina niti ne ve za Kri«tovo rojstvo, ne za leto ne dan. Mnogi so prepričani, da je vse skupaj le sad lepe domišljije in mitologije.
Bilo tako ali tako, resnica je, da je ta pravljica precej vpliva-a~na prebivalce raznih dežel leta n leta in še vpliva. Možno je nudi, da je res nekje nekoč živel človek, ki je nastopal proti kri vicam v interesu zatiranih, pa so po njegovi smrti njegovo živ jenje in nauke zvezali z nadna ravno silo. Vsekakor je Krist )ostal vladnim organom neva-■en, pa so sklenili, da se ga od-erižajo pa lep ali grd način. Tako so sklenili in tako so tudi storili. Obsojen je bil, da plača svoj radikalizem s smrtjo na križu, kar je bila v tedanjih ča sih najsramotnejša kazen za zločince in razbojnike prve vrste— za ljudske sovražnike št. 1.
Zgodbe dalje pripovedujejo, da je Krist tretji dan po svoji smrti, ko je-bil v grob pološen> vstal od mrtvih in kakor orel ja-drno odfrčal v nebeško kraljestvo. Gotovo je to velika izmlš-jotina, kajti noben živ človek ne more po zraku leteti brez aero->lana, kako neki pa naj mrtev! Kar tiči v tej zgodbi, je le to, da so v vseh dobah in v vseh časih resnično preganjali in križali de-avske borce in učitelje. Cim v večjih masah pa Se bo delavstvo zavedalo svoje moči, tem manj )odo trpeli njihovi voditelji in i em prej bo prišel dan osvoboditve vsega delavstva.
Jesepk Uls.
•Um.vsnjakili hiš v Moafcvl ae 24 ur vank dan. Klika kale tlakovanje Okotne ulice.
Priljubljena Prosveta Klbert, W. Va.—Dasi sedaj ne morem naročnine na Prosveto obnoviti, radi alabih razmer, brez nje pa tudi ne morem ostati, tako se ml je priljubil*. Njen naročnik sem že odkar izhaja in bom ostal dokler bom Živel. Kakor hitro bo v okolici zač^Jo malo boljše delati, bom poagitiral za Prosveto in skušal Iztlrjatl stare dolgove.
Tri leta je že minilo, odkar sem se v rovu ponesrečil in še sedaj nisem za nobeno delo. Srečen sem. da sem član SNPJ, ki mi zvesto stoji ob strani v Um kritičnem položaju ter briše *olze meni in moji družini. Dnevnik Prosveta mi je dober učitelj, zato želim, da mi ne bo uatav. Ijen. Obilo sreče v novem letu vsem! t< Antoo Cepelnik.
Ameriko potrebuj* poldrugi milijon novih Mi
Cliicago. — Dr. N. H. Eagle. pomožni direktor federalnega hI-roja za zunanjo in domačo trgo-; vino. je zadnje dni dejal na nekem zborovanja, da prebivalcem Združenih držav primanjkuje j poldrugi milijon novfh stano-1 vanjtkih Hiš. Ta potreba je na-1 stala v teku krite, ko so se IJud-dje množili, gradilo ae pa skoro nič.
Četrtek, 3. januarja
Zakrinkane pisave
Starejša grafologija je na levo nagnjeno pisavo smatrala za bistven znak pretvarjanja in se je pri tem opirala na rokopise igralcev id kažejo često to posebnost. TI grafologi so menili, da je sposobnost za pretvarjanj« temeljni pogoj za resničnega igralca. Tega argumenta ne moremo brez nadaljnjega zavreči a ne velja za vse pisave igralcev. p0 drugi strani je treba upoštevati, da segajo igralci večinoma vendar po vlogah, ki so njihovemu značaju in bistvu kakorkoli sorodne.
Stara teza se v tej enostranski obliki torej ni dala obdržati, čeprav jI nekega resničnem jedra ni bilo zanikati. Ni treba namreč, da bi šlo sa zavestne pretvarjanje, lahko je temu vzrok tudi v ovirah nevrotične narave in z občutkom manjvrednosti, ki tiči po navadi v tak šnih ljudeh. Ti ljudje se kažejo drugačne, ne. go so v resnici, prenapenjajo svoja naravna nagnjenja, igrajo pred samim seboj neko vlo-go, ne da bi delali pri tem niti vedno preračunljivo. Takšne značaje spoznamo predvsem če je v končno vsakdanji in prepirati pisavi mnogo okrasov in potez, ki skušajo delati efekt n. pr. zavojičastih strešic nad šumniki, kar izdaja obenem frazersko, vase zaljubljeno čud.
Po drugi strani pa govori preprosto, na levo obrnjena pisava za odrivanje čuvstvenih izrazov, posebno pri zelo občutljivih ljudeh, pri čemer predstavlja prisiljena hladnost samo obrambo na sunaj. Takšni ljudje pa so v resnici često brez zadržlca, kadar jim pamet izgubi oblast nad čuvstvi. So nestalni, se nagibajo k ekstremom, pogosto jih obhaja Stud nad življenjem, se hitro užalijo in kar je še podobnih izrazov takšnih značajev. Ozka pisava pri tem Še posebno potrjuje moment podanih ovir. V obeh navedenih primerih gre za osebe, ki se bavfjo pretežno s svojo ljubo osebo, a so pri tem v bistvu pasivne, neodločne, razdvojene Izraz "pretvarjanja" bi bil zanje prehud. *
Drugače pa je, če naletimo na bolj ali manj šolsko oblikovano, na levo nagnjeno pisavo z izrazitimi znaki lažnivosti, kakršni so krožne črte ob uvodnih potezah raznih Črk, n. pr. "b'\ "1", arkadne poteze ne samo pri črkah "m", temveč tudi pri delih črk, katerih ba
tl.t) ltlM<
za je prav za prav krivuljaeta, dalje nitkasts pisava, zavite vrste itd. Z ljudmi takšne pisave moramo biti zelo previdni. Zaprti "aM, "o", "g" in druge podobne črke same na sebi ne smemo smatrati za krožne tvorbe in v splošnem kažejo zaprt značaj; da pa,naletimo nanje tudi v pisavah oseb, ki se zavestno pretvarjajo, bi ne bilo potrebno še posebe omeniti. Tudi skrbno po šolsko oblikovana pisava lahko rabi često za krinko. Ce naletimo pri takšnih pisavah na zaprte črke, zavite vrste in arkadne poteze, lahko sklepamo na hinavstvo pisca.
Čitanje v postelji
Mnogi ljudje n>ajo razvado, da čitajo v postelji, posebno takšni, ki trpijo zavoljo nesoeč-nosti. Ti ljudje večinoma sami priznavajo, ds je takšno čitanje za glavo, roke in oči zelo neudobno, nevzorna razsvetljava pa vpliva kvarno na vid. A tudi duh nima dobrega od čitanja v postelji.	§
........brezpomembno štivo pač lahko kdaj povede
človeka do zaželjenega spanja, običajno pa je stivo zanimivo in spanje samo zadržuje. Včasi vpliva celo tako močno, da deluje še v spanju dalje in povzroča nemirne sanje. A tudi v najboljšem primeru ima čitanje v utrujenem stanju malo pomena, ker mu duh ne sledi popolnoma. To opazimo posebno na tem, da se časih iz bralne omotice zbudimo k polni zavesti in moramo po več strani pogledati nazaj, da dobimo spet vodilno nit štiva.
Iz teh in še mnogo drugih izkušenj je pre-očitno, da je čitanje v postelji ne samo nepraktično, ampak tudi nezdravo.
Izumitelji ovratnice
Kot izumitelje ovratnice smatrajo Hrvate, po katerih je ovratnica dobila tudi svoje mednarodno ime, kravata.
V dobi tridesetletne vojne in tam okrog hrvaški vojaki v cesarski armadi niso zbujali pozornosti samo s svojim izrednim pogumom, temveč tudi s pisanimi ovratnicami, ki so bile pritrjene okrog vratu z vozlom. Vojaki so imeli takšne ovratnice iz navadnega blaga, častniki in dekleta pa iz svile. Te pisane ovratnice so nemški kmetje in meščani imenovali v svojem dialektu "krovote" in iz tega je nastala beeeds "kravata". I* 1660 so službovali hrvaški najemni vojaki tudi v francoski srmadi in so prišli v Paril Paritanom so njih ovratnice zelo ugajale in ni trajalo dolgo, da so jih začeli še sumi nositi. Iz Pariza si je kravato osvojils Francijo in od tod polagoma vss svet.
Država žensk
Neka ameriška ckspedicija, ki se je t« dni vrnila iz Kitajske, poroča o zanimivem rodu, ki Živi tam in ga vladajo ženske.
Ljudstvo se iimjiuje To Rung in biva ob izviru Rumene reke. Ženake so si dobile prevladujoči vpliv zaradi svoje velike telesne sile. ki si jo rnajo obraniti do visoke starosti. Vsaks ženska ima po več mož in Uidi začasao zakonsko življenje je sa moža obvesno. Za otroke morajo »Srbeti tisti možje, ki Jih žen»ke osna % čijo za bSrte~ Samo ženske imajo nadalje pravico uganjati trg. »v i no Ce ne smejo moški bref dovoljenja svojih močnejših polovic že suna) doma storiti ničesar, tem bolj se jim morajo podrejati potem v hiši.
f.pfprirK- 3. JANUARJA-
=
P«OSVETA


Vesti iz Jugoslavije
.*****
..........................
< Iivitm poročila ix JafoalavtJ*.)
(MBANJE IZSELJENCEV Igan pa se j« uprl ter z nožem
___napadel granlčarja, ki je priai-
Voicn KDreiema domovina svoje Uen trikrat ustrelil in podrl ci-8P ^Ijence .. **na, * J* W1 na mestu mrtev.
Izseljevanje se je zelo omejilo, skoraj da ga ni več. Ne ker morda ne bi bilo reflektantov za izselitev, o teh bi bilo dovolj, če bi le lahko dobili delo v tujim. A kpr dela nikjer ni, ae izseljujejo zdaj 1« tisti, ki so prišli iz tujine obiskat domače ljudi in kraje. Novi izseljenci ao kvečjemu žene ali otroci izaeljeneev, ki jim je uspelo ustvariti si dom in eksistenco v tujini, da lahko preživljajo svoje družine. V USA in v Kanado ao ljubljanske parobrodne družbe odpravile v letu 1984 skupaj 297 oseb, od tega števila je bil 101 otrok izseljencev.
Kako je bilo v prejšnjih letih? Razlika je ogromna. Izselilo se je v prekomorske kraje;,
leta 1926........1106 izaeljeneev
1926........1887
_» 1927........1881 "
" 1928........1863
» 1929........1028 " '
» 1980........1046
" 1931........ 643
" 1932........ 841 "
" 1933........ 291 . "
Letos bo torej število nekoliko večje od lanskega, a prav
malo.
Kako je z vračanjem izseljencev? Vračajo se le tisti, ki ima* jo doma priskrbljen kotiček za življenje do smrti. Drugi izseljenci pa brezposelni rajši počakajo, da jih tuje države izžene-jo, ker jim tako vsaj vožnje do meje ni treba plačati. Prevozil i no plačajo namreč tuje oblasti, plačajo jim vožnjo do Jese-nic, včasi celo do Ljubljane. Kako pa je doma? Ce tem našim državljanom plačajo prevozne stroške do meje tuje oblasti, bi bilo pričakovati, da bodo naše oblasti tudi spravile izseljence v pristojne občine z brezplačno vožnjo. Toda kakšna pomota. Domovina izseljencem niti vožnje do doma ne plača! Ce pridejo izseljenci, brezposelni delavci, izgonsko do Ljubljane na tuje stroške, bi morali tu plača-ti nadaljnjo voznino sami. Tistim, ki so res brez sredstev, plača vožnjo do pristojne občine izseljenski komisar v Ljubljani, g. Fink, toda ne iz državne ali banovinske blagajne, .ampak iz Sklada za podpiranje izseljencev, zasebne dobrodelne organizacije. Na mnoge prošnje, naj dovoli brezplačno vožnjo za vračajoče izseljence od Jesenic oz. od meje do pristojne občine, je odgovorilo vselej prometno ministrstvo: Ne, ne plačamo 1 Tako je zdaj edini izhod, da ljubljanski izseljenski komisar, g. ravnatelj Fink — njegovo delavnost je treba res pohvaliti!
dobi za siromašne izseljence potrdilo Borze dela s pravico do !>oy popusta, in le na ta način «* odpeljejo izseljenci domov s polovično voznino, in jo plačajo sami ali pa izseljenski komisar m blagajne omenjenega sklada. I>riava satna ne da niti ficka za to. Niti domov prepeljati jih zastonj* ne mara. -Je treba še kHj dostavljati? Menda nič.
Izseljenci, ki so se vrnili, težko dobijo delo. Rudarji dobijo *lužbo kvečjemu kje v Srbiji, ku r pa težko zdržijo. Kar je zidarjev, tesarjev, mizarjev in podobnih obrtnikov, dobe priložnostno delo na kmetih, a ker nimajo obrtne pravice, so aH kaznovani ali pa morajo v delo h kakemu mojstru. Tako se je godili), da je bil neki tesar-iz-, !Jenec. ki se je vrnil v domovi-no obojen na J>0 Din globe in Din takse, ker je nekemu po-^otlcu d<lal pri graditvi nove hiši'.
(po podatkih izseljenskega ni arja ravnatelja Finka.)
Na meji ustreljen — Blizu
* arjevcev je bij na meji u-•»Ijen madžarski cigan Ku--nt. Janez, prestopil je mejo '«et proti vasi, granlčar pa ' J«' klical, naj obstane. Čila n j,. |mr	graničar note! rabiti orožja, stekel je »Jim, ga prijel ter hotel od-^»ti v obmejno stražnico. O-
MARSEJSKI ATENTAT,—RESOLUCIJA LIGE NAHODOV
Zadevo marše jskegs atentata je svet Lic« narodov likvidiral a preprosto reeelscljo. — Italija
in M
Ljubljana, 11. dec. 1984.
Po par dneh debate v svetu Lige narodov glede spomenice jugoslovanske vlade o marše j-skem atentatu, je bila zadeva danes ponoči likvidirana. Likvidirana je bila z resolucijo, ki je bila sestavljena tako, da jo je lahko ves svet sprejel »oglasno. Kakor govore poročila, je ves tisk sprejel to likvidacijo z zadovoljstvom. Zadovoljna je Italija, zadovoljna je Madžarska sama, zadovoljna je Francija, in ker je zadovoljna Francija, je pač zadovoljna tudi mala enten-ta z Jugoslavijo vred.
Resolucija se glasi:
1.	Prepričan, da je tolmač čustev vse Lige narodov, svet Lige narodov enodušno obžaluje atentat, ki je zahteval življenji jugoslovanskega Viteškega kralja A-leksandra I. Uedinitelja in g. Louisa Barthouja, obsoja ta gnusni zločin in se pridružuje žalosti jugoslovanskega in francoskega naroda ter zahteva, da se vsi, ki so odgovorni, kaznujejo.
2.	Svet Lige narodov opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in ne trpi na svojem o-zemlju nikake teroristične aktivnosti s političnimi svrhami. Nobena država ne sme ničesar zar nemariti, kar bi preprečilo ali onemogočilo delovanje take vrste in mora vsaka sodelovati v ta namen z vladami, ki bi to od nje zahtevale. Svet Lige narodov torej ugotavlja, da je zlasti dolžnost članov Lige narodov glede na njihove obveznosti napram paktu, da spoštujejo teritorialno integralnost sedanje politične nezavisnosti ostalih članic.
8. V prizadevanju, da bi med članicami Lige vladali dobri od-nošaji, od katerih zavisi mir; zaupajoč, da ne bodo ničesar storile, kar bi moglo mir kompromitirati ;
ugotavljajoč, da izhaja iz razprave, ki se je vodila pred svetom Lige narodov, kakor tudi iz dokumentov, ki so mu bili predloženi, in posebno iz diplomatske korespondence med jugoslovansko in madžarsko vlado od 1. 1931 do 1934, da razna vprašanja, ki^se nanašajo na obstoj in aktivnost terorističnih elementov izven jugoslovanskega ozemlja, niso bila urejena v zadovoljstvo jugoslovanske vlade;
ugotavljajoč po tej razpravi in na osnovi omenjenih dokumentov, da so'izvestne madžarske oblasti sokrive vsaj zaradi nemarnosti o priliki delovanja v zvezi s pripravami za marsejski atentat;
smatrajoč pole* tega, da ima madžarska vlada, v svesti si svoje t mednarodne odgovornosti, dolžnost, da brez oklevanja Izda ali izzove vse primerne sankcije proti onim oblastim, katerih krivda bo dognana;
. prepričan, da bo madžarska vlada izpolnila to dolžnost, jo poziva svet Lige narodov, da mu sporoči odredbe, ki jih bo v ta namen izdala.
4. Svet Lige narodov smatra, da predpisi mednarodnega prava o pobijanj ^teroristične aktivnosti danes niso dovolj precizni, da bi mogli garantirati efektno mednarodno sodelovanje v tem pogledu. Zato določa, da se sestavi odbor strokovnjakov z nalogo, da prouči to vprašanje v s vrbo sestave načrta o mednarodni konvenciji, s katero bo mogoče zagotoviti pobijanje delovanja ali zločina, izvršenega v svrho političnegs terorizma. Ta odbor sestavlja deset članov. Svet Lige narodov počiva vlade Belgije, Anfiije. Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Rumun-
ske, Švice in Unije sovjetskih socialističnih republik, tla vsaka izmed njih imenuje po enega člana v ta odbor in mu predloži v proučitev naavete, ki jih je dala svetu Life narodov francoska vlada ter obenem posove vse vlade, ki bi istotako imele tudi same kake naavete, da jih dostavijo generalnemu tajniku, ki jih bo dal v proučitev odboru. Svet Lige narodov poziv* odbor, da mu predloži svoje poročilo, da lahko uvede proceduro, določeno z resolucijo skupščine Life narodov s dne 26. septembra 1964, ki se nanaša na sklenitev kake konvencije pod okriljem Lig« narodov.
Ta reaolucija je bila torej sprejeta soglasno. Kaj je storila s tem Liga narodov? Prvič, obsodila je marsejski zločin. Drugič, naroča državam, da ne smejo podpirati teroristov s političnimi cilji, kar pa so dolžne države že kot članice Lige narodov. Tretjič, navaja, da so nekatere madžarske oblasti "sokrive vsaj zaradi nemarnosti o priliki delovanja v zvezi s pripravni za marsejski atentat" ter zanteva, da zaradi tega madžar« ska vlada sporoči Ligi narodov, kaj je storila proti nemarnim zastopnikom oblasti. Četrtič: sestavil se bo odbor, ki naj prouči vsa ta teroristična vprašanja, da se bo potem lahko sestavil načrt o mednarodni pogodbi, s katero bo mogoče zagotoviti pobijanje političnega telorizma.
To so točke te rdaolucije, ki pomeni — po pisanoli jugoslovanskega tiska — "popolno za doščenje Jugoslaviji".'
, Reaolucija imKšUpi točke, a le v eni točki se omenja Madžarska, .drugače pa se obračajo točke resolucije le proti terorizmu s političnimi cilji na splph. V točki, kjer se omenja Madžarska, pa se najhujši stavek glasi takole: "Ugotavljajoč ... da so nekatere madžarske oblasti sokrive vssj zaradi nemarnosti o priliki delovanja v zvezi s pripravami za marsejski atentat."
- Torej ne madžarska vlada, ampak nekatere madžarske oblasti. "Vsaj nemarnosti sokriv" je torej, recimo,.okrajni glavar, pod katerega resor spada Janka pusta, dalje tisti javni organi, ki so izdali madžarske potne liste teroristom, pa še kakšen žan-dar ali policaj . . .
Kaj zahteva Liga narodov? Da madžarska vlada kaznuje te sokrivce ter o tem obvesti Ligo narodov. Gotovo je torej, da bo madžarska vlada čez nekaj mesecev sporočila Ligi narodov, da je sokrive predstavnike oblasti kaznovala s premestitvijo ali u-pokojitvijo. v
Da resolucija ne bo mnogo hujša, je bilo pričakovati že takrat, ko je Francija po želji Italije naročila Jugoslaviji, naj v obtožbi ne omenja Italije. Vsemu svetu je znano, da je Italija ne le enako kriva kakor Madžarska, ampak da je njena krivda eele mnogo večja. Tudi v Italiji so bila taborišča teroristov, v Italiji se nahajajo Še zdaj glavni organizatorji teroristov, Ita-lija jih Frsnciji noče izročiti, s-tentatorsko orožje je bilo kupljeno v Italiji, teroristi iz Madžarske so se zadnje tedne preselili v Italijo. To so dejstva, o katerih so govorili tudi v Ligi narodor. Toda Italija, velika država, ni bila obtožena, Madžarska, mala država, pa je bila obtožena za vse sama. Iz tega dogovora, da se Italija ne sme vpto-tati v obtožbo o krivdi marsej-skega atentata, izvira tudi mirnost Madžarske, s katero je prav za prav sprejemala jugoslovansko obtožtio, In drznost, s katero se je zagovarjala. Madžarska je pač tedaj že vedela, da jI ne grozi nič hudega, kvečjemu kakšna resolucija, kakršna je zdaj res bila sprejeta. *
Madžarski tisk je s to resolucijo, s tako likvidacijo hudih obtožb zadovoljen. Italijanski tisk pravi, da je tako dobila Jugoslavija zadoščenje« ne da bi bila čast madšarskega naroda prizadeta. Jugoslovanski tisk pa razlaga resolucijo kot hudo obsodbo madžarskega revizionizma
Francija pa bo nadaljevala svoja pogajanja za prijateljstvo z Italijo, kateri Je Francija tu-di v tej marsejski zadevi izkazala gotovo veliko uslugo ter s tem pokazala, koliko jI Js do prijateljstva z njo.
kraljestva
Toda moderna tehnika se seveda ne bavi samo z majhnimi
.. i »u j	, | atvarmi, ki so važne po svoje.
Steklo In žlindre. - ISvetlobni Eno njenih najnoVejših in naj-
- Čudeži moderne merilne kj Mezopotamijo, ta nekdanji
***__na zemlji in današnjo izsuše-
. 1 _ ,	1 no puščavo, s prekopi, pregra-
Mi sami smo že pod vplivom dami ]n umetnimi jezeri spre-tehničnih dejanj, ki so jih izvr- menili v deželo rodovitnosti in šili pred davnim «*aom, a goto- Mlenja. Kar je uspelo v Egiptu, vo obstojajo že izumi ki bodo mora logično uspeti tudi v Me-do dna spremenili iivljenje ta- zopotamiji. namcev. Tako so že dolgo skušali I v ' izkoristiti žlindro, ki se izloča ' Končno še omenimo, da je mo-pri pridobivanju železa kot	merlln* tehnik* do*<*1*
zaželjena sestavina. Ujik jo Uk*no ^tančnost, da bi se nam smatra enostavno za nekoristen 0	nekoliko leti niti
"odpadek". Resnica je pa ta, da "J	Nf fotofrafijskih
vsebuje žlindra iz plavžev polno	snemajo le z milijar-
dragocenih snovi, ki so dajale ?,mk? »ekunde, bilUonski del oen-že doslej motnost, da so jo pro-	»e da izmeriti brez te-
delavali v žlindrsko "volno", ce- *ay« in in*wo tokomere, ki ka-ment, tlakovalne kamne ali v na- ! »Mjardloko ampera. Pri domestife sa grušč.	j takšni točnosti je seveda narav-
„ . JM	J I no, da nam ns morejo več zado-
V najnovejšem času pa so od- atovati takšne merilne enoto, ka-krili še eno, prevažno uporab- kršno je telesno dolžinsko meri-nost tega "odpadka'. ŽUndra |Q pr*metra is 1. 1790. Danes u-vsebuje mod drugim kremenče- porabljajo za najdrobnejše me-vo kislino* apno, gKno, torej bi, ritve čedalje bolj dolžinsko me-stvene sestavine stekla, in zato ro, ki je položena v naravo sa-čudno da so jo poskusili pre- mo in ki ss Imenuje valovna dol-delati tudi v ta material, Poaku- ijnM svetlobe, si so uspeli v polni meri, is plav-	'
žev lovijo tekočo žlindro narav-' nost v šamotn« posode. Pri tem nastaja zelo trdno steklo, ki ima
tudi prednost cenenosti, saj ae izkoristi direktno toplota staljene snovi, kakor prihaja iz plavža. Tako je žiindra polagoma postala . prilično tako važna kakor železo, ki jo zvezano z njenim nastankom., ,,
V Ameriki so si izmislili praktičen "most", ki rabi ta vkrcanje in izkrcanj* potnikov v vodna letala oziroma it njih tudi pri nemirnem morju, kar je bilo doslej zelo nerodna zadeva. 'Most' je nekakšen krov, ki leži na va-Ijastih plavačih. S stisnjenim zrakom ss da krov dvigati in nižati ta potrebno višino. - Izložbena okna ratsvetljujejo v najnovejšem času s fosfornl-mi snovmi. Te snovi imajo lastnost, da kopičijo vase svetlobo in jo v temi oddajajo, imajo pa tudi lastnost, da celo nevidno svetlobo spreminjajo v vidno. Danes vemo, da prodirajo v notranjost Ukini h snovi svetlobni kvanti, ki si Jih moramo predstavljati tako rekoč kot atome energije. Snov Jih potem izžareva ponovno s spremenjenimi valovnimi dolžinami. Fosfome snovi so torej obenem skladišča in transformatorji svetlobe. Ce jih obsevamo n. pr. z zelenimi žarki, bodo oddajale rdeče, nevidni ultraviolet se spremeni v vidno svetlobo. Pretvorbe oprav-Usjo pri tem določene barve, ki bi jih lahko Imenovali barvni aH svetilni hormoni.
Znanost se v splošnem malo briga za predmete vsakdanje rabe. Tako imamo še danes vodne pipe, kakršne je izumil 1849 Llewelin-Hemmons. Te pipe proizvajajo vse preveč šuma. Tudi kavni vrči so še vedno takšni, kakršne je ustvarila stara porcelanska man uf akt ura. Temu je se. daj konec. <Na trg so prišle posode za kuhanje' kave, pri katerih opravlja kapljajoči krop nalogo, ki Jo jt imela prej voda v vretju. Z novimi posodami sedelo opravi vse bolj temeljito, hitro in čisto, kava pa ne izgubi svoje arome. Kar se tiče Aumnih pip, pa Je u-spelo z upoštevanjem zakonov o tokih in spremembo ventilov u-stvariti takšne, ki so znižali prejšnji trušč od 60 in več fonov (zvočnih enot) na 10 do 20 fonov. .
Avstrijski socialisti m delu
V Avstriji za socialiste ni postlano z rožicami. Tega menda ne bo nihče dvomil. Tods delavstvo se ne straši preganjanja, ječe in drugih neprijetnosti. Namesto, da bi delovanje socialistov popuščalo, se širi in konso-lidira kot tajna sila Ob oblet-niči republike (12. novembra) so > mnogih krajih priredili spontane manifestacije, slasti na Dunaju, po Javnih lokalih, Javnih prireditvah. Poskrili so se po kanalih ln s silnim g lasom v zborih proslavljali republiko in klicali parole proti vladi.
Glasilo socialne demokracije je danes najbolj čitan list v Avstriji. \
Zanimivo je tudi, da so grobovi pokojnih sodrugov policijsko tastrašsni. Kljub temu so ponovno okrašeni s cvetjem. Na grob Viktorja Adlerja so socialisti nedavno kUOb straši položili Šop cvetja s trakom in napisom: "Zopet pridemo, nismo pozabili na svojo dolžnosti"
Režim je v zadregi. Hajmver je osnoval tolpe teroristov, ki i-majo namen, da zatro to gibanje s krvavim obračunavanjem. U-parno pa, da bodo tolpe Imele pro-več dela in bo njih uspeh bla-maža.,
ZANJMIVOHTI
Temperatura.gorečih oblakov pri ognjeniških izbruhih znaša po natančnih dognanjih 1000 stopinj Celzija.
Newyorški kip Svobode stoji fW m nad morsko gladino in tehta 225,000 kg. V notranjosti kipa so stopnic«, ki vodijo n*vsgor do glave. Mamo v glavi Je prostora za 40 oseb.
Newyorikri /i«f pre-radikalen mo dijake
Kly, Mlnn. — Tukajšnji šolski superintendent Je ustavil pošiljanje lista "New York Times" profesorju politične znanosti na višji šoli, "ker je list preveč radikalen In vsied tega ga dijaki v njegovem razredu ne smejo čitati. Mesto Kljr se v tem delu države ponaša z najmočnejšim številom pristašev farmer-labo-rltov.
i
AMER. KONGRES SE SNIDE DANES V WASHINC TONU
Washington, D. C,—Stiriinse-demdeaeti kongres Združenih držav se sntde danes. Oficielni začetek zboroviMija bo opoldne, nakar se obe zbornici formalno organitirata. Konstituiranju bo najbrž končano prvi dan in v petek predloži predsednik Roose-vslt svojo poslanico s zakonodajnim programom.
To je prvi ameriški kongres, ki se snide po novem umend-mentu ustave dva meseca po volitvah. PO prejšnji določbi se le kongres "sešel šele trinajst mesecev po^fo, ko je bil izvoljen. To jtf'tudi zadnji kongres v sedanjem ROoseveltovem predsedniškem terminu. Štiriiuae-demdeseti kongres je t dvotretjinsko večinoi demokratski—največja veČina, katero je še kdaj imela katera politična stranka v federalni tbornlcl v drugI polovici predsedniškega termina. Odgovornost ta vse sklepe tega kongresa bo torej ležala popol-nema na vodstvu Rooseveltove stranke. »•
Ameriški hitlerjevec napaden v Franciji
Niče, Francija, 2. jan.-Ir-wing Puttman, Američan is New Yorka, bi bil kmalu linčin, ko je v nekom tukajšnjem kabaretu skočil na mizo in zavpll "Heil Hitler I" ln potem še "Kar Francija potrebuje, je diktator!" 1 •
Kljub veselemu razpoloženju gostov, jih je ta vskllk razburil, da so napravili masni naskok na Puttmana ih njegovo skupino. Po zraku so frčale steklenice ln vse je nekaj časa kazalo, da bo prišlo do splošnega pretepa. Policija je končno rešila Puttmana in Franza Sehoberja, njegovega nemškega tovariša, ju aretirala In odvedla v zapor na obtožbo nespodobnega Obnašanja.
Skebški novinarji uetancvili kom• panijeko u n i j o
Nevvark, fl, J. — Skebskl u-redniki pri ]^ewark l*dgerju so ustanovili kpmpanljsko unijo in Jo lnkorporit;ali pod imenom A-merlcan RdlfjOrlal League. Voditelji novinarske unije Newspa-permen Gulld svarijo |>oročeval-ce in člane lunedniških štabov, naj bodo oprezni pred to organizacijo, ki pe bo sigurno skušala razviti tudi V drugih mestih kot protisila proti pravi uniji.
Delavci na vlačil* nik ladjak izvoje-vali vitje mezde
San Franciseo, (Jal.—-Nad sto delavcev ntv vlačilnih ladjah je imj dvotedenski stavki isvojeva-lo zvišanje mezd« od 50 na M centov na uro, za nadurno delo pa jim bodo morali delodajalci plačati HO centov na uro.
DR. BUNDESEN SVARI PRED INFLUENCO
( hleago. — Cikaški zdravstve-
ni komisar dr. Herman N. Bun-ilesen je objavil svarilo, da Je tipet prišla sezona influence in lasnih sličnlh infekcij, iz katerih ;te lahko razvije pljučnica, če se ttanemarjajo. Letos je bilo v Chicagu prijavljenih trikrat več slučajev influence kakor lani v tem času.
Prva snamenja Influence so vnetje in bolečine v grlu, vročica in splošna oslabelost; vročica se spreminja v mrzlico in obratno v hujši obliki. Kdor občuti te simptome, naj gre takoj v posteljo ln pokliče sdravnika. Bolnik ne sme priti v dotiko s drugimi, ker influenca je nalesljlva. Bolnik mora ostati v postelji najmanj dva dni potem, ko isgi-n« vročica. Soba, v kateri leži bolnik, mora biti topla, a dovolj prezračena in hrana naj bo lahka.
Zmaga organiziranih učiteljev
Toledo, 6.—-Tukajšnji učitelji so izvojevali značfjnp zmago, ko je mestni šoUki odbor ponovno nastavil šest učiteljev, ki so bili prsd par tedni odpuščeni zaradi radikalnih aktivnosti. Boj proti Šolskemu odboru Je vodila kra-| Jevna unija, članica Ameriške | Učiteljske federacije,
Preffod borbe ameriškega delavstva v preteklem letu ^
(Nadaljevanj* s 1. ilrsnl.)
delavcev. Ko je bil Imenovan odbor za izravnavo konflikta, ki js l>ot«m odredil trideseturni delovni teden in 1)5 centov plače na u-ro ter delno kontrolo ^ilje nad uposlevalnlcami, so se prlsta-nlščni delavci vrnili na delo.
Krvava stavka se je vršila tudi v Minneapolisu, ko so votniki tovornih avtov pustili delo. Prva stavka je bila poravnana v maju, a Je poleti ponovno isbruh- -nlla. Dne 21. julija Je bila v bit-ki med stavkarji in stavkokasl ena oseba ubita, petdeset pa Je bilo ranjenih.
Veliko manjših stavk In prask js bilo v teku v vseh industrijskih mestih. V vseh je delavstvo pokatalo več agresivnosti, tau-panja v svoje) moč in manj kon-fuzije ko pred leti.
VELIKA STAVKA MORNARJEV V BRAZILIJI
Rio De Jantlro, 2, jan.—Stav. ka, v kateri ao prizadeti vsi delavci na parnlkih brazilske trgovinske mornarice, je izbruhnila prvi daii tega leta. Poročil se -glasi, da je 400,000 delavcev pustilo delo z namenom, da Isvoju-jejo višje mesde, vladni krogi pa dvomijo, da Je toliko število delavcev zapletenih v stavki.
Policija |x»sorno opazuje razvoj stavke. Aretirala Je že dvajset strežnikov In drugih delavcev, katere pa je (»osnejs izpustila.
Mornariški delavci basirajo svoje zahteve na dejstvu, da so lastniki parnikov v smislu dogovora z vlado v zadnjem avgustu Izvojevali višje cgrinak« tarife, . od 99,000,000 na $19,200,000 na leto.	^ .
Mekiiki duhoven ob* »ojen na 20 let zapora
Mežico nty. — plat rl k t no sodišče v Coyoacanu je v ponde-Ijek obsodilo katoliškega duhovni ks Palacloa na dvajset let zapora ua obtožbo, da je sodeloval z sarotniki, ki so I, I02H umorili predsednika mehiške rejniMike Obregons. Pslacio je namreč nagovarjal l*ona Toraltf,~Wtf*~ strell predsednika, kar je tudi storil. Mahu«l Trejo Morales, drugi zarotnik, ki je preskrbe I Toralu revolver, Je bil obsojen na 14 let zapora.
25 podjetnikov izgubilo plavega orla
Wa«bington, I). C — V sad--njem tednu Je 2Š podjetnikov Izgubilo znak plavega orla, ker so kršili določbe zakona gospedar ske obnove. Večina podjetnikov je kršila določbe glede minimalne rneadi in maksimalnega de-lovnika, ae glasi uradno poročilo.
Perzija apremenila ime
Tvheran, 2 Jan, — IVniljska vlada Je ob ve* t Ha vse inosem-ake diplomate, ds po novem letu se Perzija Imenuje Iran, novo leto ae pa v Iranu ne začne 1, januarja temveč TZ, marca.
PeAar v tovarni v aj ušlo smrti.
Najzanesljivejše dnevne Klnaford«, N. V. Večje šle«Ho delavce« je pkt vesti ao v dnevnik
ti." Ali Jtk čltste vsak daa?
PR08VBTA
Ivan Jontez:
Pripovedka brez naslova
2ivel je mladenič po Imenu Janko, obdarjen z zdravim in gibčnim telesom, moikoleplm obrazom, prijetno donečim glasom in v sanjske daljave zastremljeno dušo, ki je skozi dvoje mehkih sinjih oči koprnela v pisani svet, drugače pa reven kot cerkvena miš, kakor sta bila revna njegov oče in mati. Sedemnajst let je bil Janko zadovoljen in srečen; pasel je očetove ovce, sanjal lepe sanje ter ae skušal v petju i slavcem v grmovju in škrjancem nad njivo; nobene sile mu ni bilo. Ko pa je stopil v svoje osemnsjsto leto, je začel postajati nemiren, njegov obraz je začel bledeti, v očeh se mu je začel vtigati mrzličen ogenj, in slavec in škrjanec sta ga zaman pozivala k pevski tekmi, mladi pastir se jima ni odzval. Otožen, kakor da Je nenadoma padlo nanj težko breme, je taval po zeleni dobravi za svojimi ovcami, ki so se nemo s pogledi čudile nerazumljivi spremembi v vedenju njihovega varuha, ter otožno koprneče strmel preko domačih gozdov proti nedogled-nim daljam onkraj obzorja.
"Kaj ti je, sin moj?" Je zaskrbelo mater. "Tvoja lica bledijo, v očeh ti gori mrzlica, videti si hudo bolan ... Vlezi se v posteljo, jaz ti bom pa skuhala zdravilnih rož, čijih čudodelna moč U bo vrnila if|to zdravje."
Toda Janko se ni hotel vleči. "Saj mi ni rtič, zdrav sem, nobene sile mi ni . . .* Njegove besede Je spremljal prisiljeno vesel nasmešek, ki pa ni mogel ogoljufati oči ljubeče matere.
"Sin, zakaj mi prikrival bolečino, ki se je zagrizla vate?!" mu je žalostno očitala. "Glej, mati bi ti tako rada pomagala . . ."
"Mati, ti mi ne moreš pomagati . . se Je podal sin, ki so ga materine besede dimile, in mrzlični ogenj v njegovih očeh Je zaplapolal s podvojeno močjo. "Sam ne vem, kaj mi Je . . . Nečesa mi manjka; česa, ne vem . . . In nekam me vleče s čudno silo; kam, tudi ne vem ..."
Oče, ki ju je molče poslušal ter zamišljeno vlekel dim iz svojega vivčka, se Je zdaj nasmehnil kot človek, ki je uganil, za kaj gre. . "Mati, Janko ima prav: ti mu ne moreš pomagati, tvoje zdravilne rože ga ne bi ozdravile, kajti proti njegovi bolezni ni zdravilnih zelišč v naših gozdovih . . . Vem, kaj mu je, tudi jaz sem bil nekoč v njegovih letih: pretesno mu je postalo med našimi gozdovi in gorami, v svet ga vleče, iz rodnega gnezda se mu hoče kakor godni ptici v sinje zračne višave, ln nama ne preostaja drugega, kot da mu dava na pot •voj blagoslov ter mu želiva vso srečo v širokem svetu onkraj naših gora . ♦ —
Mati je prebledela v obraz ln v očeh ji je zatrepetala groza. Ali je mogoče, da trenutek, katerega se je bala še tedaj, ko je bil Janko še pod njenim arcem, ie trka na vrata, trenutek slovesa? Njen edini otrok, brez katerega bi ji bilo življenje prazno in brez pomena, da je tako rekoč t eno nogo ie na potu od doma, od nje?
"Mati, saj se bom vrnil..." jo Je tolaiii Janko, ki ae je bil pravkar jasno zavedel, da je oče govoril resnico: v svet onkraj gora se mu hoče, v široki svet, kjer gs nekje čaka sreča sredi bajno razkošnih, opojno duhtečih vrtov ljubem ni I "Ces nekaj let ae bom vrnil, mati, vrnil se bom z njo, ki iivi z menoj v vseh mojih as-njah ..f
Drugi dan zjutraj Je Janko vzel v roke popotno palico, al vrgel preko ramena popotno torbo, viel v roko kitaro, poljubil mater na uvela lica, segel očetu v iuljavo roko ter odrinil v široki pisani svet za srečo opotečo v ljubezni varljivi.
Is samote, v kateri se je bil rodil In odrastel, gs je privedla pot skozi tesne soteske ln goste gozdove na prostrano ravan, posejano s belimi vasmi in prepreieno s srebrnoslvlmi trakovi cest in žuborečimi potoki, ki ao ai delali pot med pisanimi travniki in zelenimi polji hiteč v ne-
znano daljo. "V tem rajskem kraju me čaka!" je radostno vzkliknil Janko, zabrenkal na kitaro ter pojoč pospešil korak, da bi Čim prej dosegel svoj smoter. "
Tri dni je potoval Janko po belih cestah skozi ponižne kmečke vasi, vžival s svojim sladkim petjem in brenlcanjem koprnjenje v srcih brhkih kmečkih mladenk in mladeničev, pod večer tretjega dne tik pred solnčni m zahodom pa se je ustavil v prijaznem podeželskem mestu, kjer mu je naključje privedlo na pot zlatolasko, modrooko, pravljični vili podobno Kožo.
Ko jo je uzrl stoječo med njenimi tovarišl-cami, se je za hip zmedel, srce mu je burno za-klopotalo in glas mu je zadrgetal, da so se mladenke začudeno spogledale, okrog Rožinih črešnjevordečih ustnic pa je zaplesal zmagoslaven nasmešek; toda mladi pevec se je kmalu otresel svoje hipne zadrege, njegovi gibčni prsti so zopet zadrgetali ob strunah in v spokojni večer je splavala kopmenje in srečo izzvenevajoča pesem o mladem kraljiču, ki je iskal v devetih deželah kraljico svojega srca ter jo končno presrečen našel v deveti deželi.
Meščani, njihove zakonske družice, sinovi in hčere, ki so v krogu obdajali mladega pevca, so zamaknjeno poslušali njegovo petje, ki je v dušah dolgoletnih zakoncev vzbujalo spomine iz let mladostnega cvetja, v mladcih ln mladenkah pa vžigalo koprnjenje po ljubezni in njenih ekstazah.
Koža pa je molče upirala v pevca svoje velike temnomodre oči, v čijih modri globini so se vžigali tajinstveni utrinki, ter se zagonetno smehljala.
Z večernega neba Je pomežiknila svetu prva zvezda, potem druga, tretja ... Tedaj so pevčeve strune utihnile, večerni veterc je odbrzel e poslednjim zvokom Jankove pesmi koprnjenja in ljubezni In na trgu Je zavladala svečana tišina. Ljudje so se spogledali: bili so kot začarani, vsem je v očeh tlela topla ljubezen in brez pomislekov so se vrgli drug drugemu v objem, nato pa po parih utonili v mraku mestnih ulic in vrtov. Janko in Roia sta ostala sama na trgu.
"Tebi, o kraljica, je veljala moja pesem", se je mladi pevec približal lepi mladenki ter se ji globoko poklonil.
"Vem", je z iametnim glasom odgovorila ona, stopila k njemu ter se mu ponudila v objem. "Pričakovala sem te", je dejala čisto preprosto, pri tem pa se zagonetno smehljala in v,očeh se Ji je razgorelo dvoje plamenečih kresov. i*PoJ-diva, dragi, jaz vem za kraj, kjer bodeva čisto sama z najino ljubeznijo, kjer naju bodo gledale samo meiikajoče ivezde in obletaval samo nočni veterc ..."
Nato ga je povedla v najbolj skrit kotiček prostranega parka, kjer sta se izživljala v ljubezni in tonila v njenih ekstazah, dokler ni ura v zvoniku mestne hiše z zamolklim brnenjem odbila polnoč. Tedaj se je Roia poslovila od svojegs IJubčka, Češ, domov mora, kajti pozno je ie in doma bi jo karali, če bi ostala zunaj predolgo, Janko pa je aam taval pod iakrečim se nebom ter pripovedoval zvezdam, kako je srečen, ker je končno našel dolgo iskano kraljico svojih sanj.
.....__ i .
Ko je tako taval po stezah prostranega parka, je nenadoma začul izza nekega grma pritajeno, strastno šepetanje In tlesk vročih poljubov. Dva srečna zaljubljenca, je pomislil, ki pijeta is čaše ljubezni, kakor sta se še pravkar opa-jala on ln Roia ...
r^Tistl hip pa Je dekle {spregovorilo nekaj na glas in srce ln dušo mladega pevca je v hipu pokrilo strupeno ivje razočaranja in obupa: glaa dekleta v objemu neznanega ljubimca je bil Roiin glas!. ..
(Dalja prihodnjič.)
J. Milčinakl:
BELI OBLAK
Na krovu smo imeli malo manj, kakor epidemijo. Nerodna stvar! Skoro bi bilo treba potegniti na jambor rumeno zastavo. Čudna bolesen, telesa ae ne dotakne, samo ono, kar omikani 4 ljudje imenujejo "srce". Domo-.tožje se JI reče Sicer pa Je minila, kakor je bila prišla. Takole je bilo:'
Zjutraj me Je prebudil prvi solnčni žarek, ki je padel skozi edino lino X skladišče? Splezal aem po lestvi pod strop, odpah-nil s hrbtom pokrov in pogledal po vremenu.
S|»et mirno morje in brez vetra ?a- peti dan umu pluli po valovih, ki bi jih brez škode postavil na prvi ribnik in aolnce Je ves ča« žgalo s tako močjo, da se nam Je kar rdeče delalo pred očmi.
Nebo je bilo jasno, le pred nami Je vlael komaj ped nad oh-sorjem aamoten oblak, kakor fz-- rezan is belega papirja. In nekaj poaebnega je bilo v zraku. Spomnil sem ae, da aem ravno tako razpoloženje U nekje občutil, le . kje, ae nisem mogel domialiti
to. Ob ograji je sedel Barba in prebiral razcefrano roiasto pismo, ki ga je baje ie nekaj let noall pri sebi. Na zapestju je i mel tetovirano žensko postavo,
be beli oblak, v čigar bleščečih robovih je nemara videl fnan obraz, in spremljal na kitar mornarje, ki so več ali manj u brano peli o- modrih očeh, svet-
stal krmar Femando in nepremično gledal na obzorje. 8topll sem k njemu.
"Ali ni lepo?" Je začel s sa-njavim glaaom, ki ga doslej pri nJem še nisem poznal. "Na dom j ki Jo ovija kača. Tega "je tore sem mislil. Kadar ao pri nas taki- j tudi ie prijelo. Ob Jamboru Je le oblaki nad hribi, Je to zname- j slonel kadet, puntar in poieruh nje, da ae pripravlja vihar. Ta- gledal preko zaverovanega Bar-krat ae vai drže doma. Mi imo vedno sedeli pred hišo ln čakali du zadnjega."
'Kdaj ai bil zadnjič doma?" sem mu padel v besedo.___
"Pred petimi leti." Je povedal v zadregi.
"Lepo ae brigaš za rodbino," «em ga dražil. "Zen<> Imaš in o-troke, pa ae klatiš po morju in še nič aram te ni. Ali veš, da si
lumpr*
Solze so mu silite v oči. "Vem, a kaj mofem za ta, če me vleče na morje," je stokal. Fernando je bil sicer strašno rohat, danea pa ga je bila sama soliavoet. Pustil sem ga, da ae v miru aksaa in aem šel V kuhinjo spraševat, kaj -bo za koailo. Ko aem prišel nazaj, je bilo v aenet pod ponjavo, ki je bila raspeta nad krovom. zbrana le velika družba. Strojnik Je prlneael na zrak svo-j« ga kanarčka, srečno žival, ki J« 1*4
pitan Je dobil napad domotožja, ti je razsajalo po krovu.
Bolj ganljivo kot smešno je bilo videti te zarjavele vetrnjake, fcpVn ao ai z bujno tetoviranimi rokami podpirali glave in vrešče peli zaljubljene pesmice. Solze so jim tiščale v oči, glas se Jim e tresel in nobene pametne se ni dalo govoriti z njimi. Sicer pa sem itak moral v kurilnico.
Spodaj Je bilo vse kakor po navadi. Pred kotli se nihče ne briga za to, ali zgoraj aije soln-ce in nihče ne ve za bleščeči ob-ak, ki vzbuja žalostne misli. Spodaj ni slišati niti kadetove kitare, niti ne kapitanovega gramofona. In pa v štirih urah — toliko časa traja partija — človeka marsikaj mine.
Delali smo brez besed in brez misli.
Proti koncu partije nam je začelo zmanjkovati tal pod nogami.
"Valove smo dobili," je rekel eden. "Vesela vožnja bo".
Kmalu nato so nas zamenjali. Splezal sem navzgor, a me je tisti hip, ko sem stopil na krov, spodneslo, ker se je ladja nevarno nagnila. Padel sem plo-skoma na deske in obenem tudi ie dobil po vsem telesu poHvek morske vode, ki je pljueknila skozi ograjo. Sedel sem, si obri-ssl skeleče oči ln pogledal okoli sebe. Mornarji so se kar vili od krohota.
Ostri veter, ki je vlekel izpod težkih oblakov, ki so bili tačas pokrili nebo, je odnesel klavrno razpoloženje. Vse misli na dom, na nezvesto dekle, na pozabljene obljube je preaiagala oživljena mornarska podjetnost. Kapitan, oblečen v prasnični suknjič, se je sprehajal šarečega obraza po mostiču, še lahko navdahnjen od popitega ruma in zadovoljno kimal mornarjem, ki so rjoveli pesmi o debelih punčkah in veselem svidenju. Le prvi Častnik je kislega obraza gledal grivaste valove — dušila ga je morska bolezen.
Na obzorju so se pokazal medli obrisi kopnine.
"Cez dobfo uro si na suhem," ml je rekel Barba. "Skoda, da ne ostaneš fte dalje pri nas."
"Moram na kopno, da vidim, če je kaj nbvega," sem odgovoril. "Pripraviti se bo treba."
Čuden neugoden občutek sem imel, ko sem pospravljal svoje stvari. Privadil aem se bil na ta plavajoči mal svet in n* lju dl, ki so nanj navezani. Videl sem jih v veselju in žalosti in dobro smo se razumeli. Oblekel sem boljšo obleko in povezal delavno v sveženj. Nazadnje sem shranil sliko, ki sem jo ime! z žebljički pritrjeno nad ležiščem. Nato sem se vrnil na krov, da se poslovim, saj smo že pluli v pristanišče, kjer so se naše poti ločile. „'
M LET REPUBLIKE IN 95 VLAD
r->
ČETRTHK, 8. JANUARJA

PlilSIll PtatafM.
Običajna božična voščila, ki si jih pišejo milijoni Američanov, so bila letos—prokletatvo za poštne delavce. Pošta je pod "new dealom" reducirana na najnižje število delavcev, ki so slabo plačani. Ce torej pošta prihaja neredno, ne dolžite poštnih delavcev!
• MflfftMll* Nadaljeval je nato svoj govor zopet v nemškem jeziku in dejal: Dollfuss »je dal Avstriji ustavo, ki določa, da mora Avstrija biti: krščanska, socialna nemška! Takega krščanstva,
koroikinl Slovese!
S Koroškega poročajo:	—------------------
Pred dobrim mesecem je bila kakor ga je ustvaril Dollfuss s v Pliberku večja prireditev teko svojo krščansko državo, Evropa zvane "Domovinske fronte"; na ni videla več, že izza časa Henri-zborovanje so z lepimi in nele- ka Svetega. Avstrija bo social pimi metodami vabili tudi 81o- na, kar pomeni, da bo stanov vence. Da bi jih privabili več, «ka. Preizkušeni možje in mo-so med glavne govornike uvrsti- pijani jo bodo vodili, a ne kri-
..... .. ■ . • n. j_____ rt*ru RAnrcro.. Pnf io nrAafa 7.

lih, laseh, ialostni ljubezni in str tih srcih.
Začull smo brllzganje.
"Kaj neki staremu manjka? Je dejal krmar in zložno odše vprašat sa kapitanove ftelje.
"Pravi, da nas težko posluša, Je povedal, ko ae Je vrnil.
"Bomo torej še katero sapeli f Je oananil kadet in udaril po strunah.
"Rum pije in nasajen Je." je poročal krmar dalje. "Po mizi si Je razložil kopo razglednic in pisem. Stavim večno življenje proti vrčku piva. da bo vsak čas eproJUl vekanje."
Do sUfve sicer ni prišlo, ker
-..-m, ..„ MVM|, ki ni bilo nikogar natprotncga ^^^ kapitana in obeh čast- mnenja, toda čet par minut m- je »predaj na premcu Je nikov edina na ladji jedla aala« ree oglasil gramofon. Tudi ka-
Vlade v Franciji trajsjo od enegs dne do treh let
O priliki zadnje vladne krize v Franciji, ki Je zopet vrnils mirnemu iivljenju v družinskem zstišju predsednika vlade Gaatona Doumerguea in izročila krmilo države Flandlnu, je zbral neki zgodovinar podatke, ki pravijo, da je imela Francija v fi3 letih obstoja republike, nič manj ko 96 kabinetov. Sedanja vlada, ki JI načeluje ministrski, pred-aednik Flandin. Je 9«. kabinet. Povprečna tlvljenjaka doba francoske republikanske vlade je torej devet mesecev — natančno toliko, kolikor je trajal I>ou-mergueov kabinet.
V zgodovini republikanske Francije je bilo le nekaterim vladam usojeno daljše življenje. Dve do tri leta so ostali na krmilu države samo ministrski predsednik Waldek - Rouaseau. Comttea, Mellne. Clemenceau ln Polncare. Nad tri leta pa ni trajala sploh nobena vlada. Zato (ta Je imela Francija večkrat vlade, ki ao trajale samo en dan!
Tudi število ministrov ni bilo v francoskih vladah vedno enako. V začetku je imela francoska vlada samo 10 članov, potem se Je to število podvojilot nekoč ae Je povečalo celo na 28 ministrov! Za dober znak amatra m ni. ki Jej objavil te atatiatične podatke dejstvo, ds znaša število francoskih ministrov samo okoli 20. j
U tudi g. Valentina Podgorca, stolnega kapitularja iz Celovca. Msgr. Podgorc se je moral po prevratu umakniti precej v ozadje, ker ga slovensko ljudstvo ni posebno maralo. Dokler je vladal v Avstriji še demokratski režim, so se ga koroški Slovenci še lahko ubranili, a zdaj jim postavlja voditelje Dunaj in Celovec. • In ta dva sta izkopala g. Podgorca kot pripravno orodje za svoje cilje.
Sele polagoma se je izvedelo, kaj vse je g. Podgorc govoril na pliberškem shodu. Simpatij med Slovenci si s svojim govorom ni pridobil. V uvodu je naprej v nemškem jeziku pozdravil vojake, ki so bili poslani na zbor, da vzdržujejo red. Nato je pozdravil "sive glave" domačinov, ki da njega že dobro poznajo; pozdravil je (tudi v nemškem jeziku) gasilce in železničarje in vse goste ter jih prosil, naj malo potrpi j o, ker je prejel nalog, da pove Slovencem nekaj o "Domovinski fronti" in o Avstriji. V slovenskem jeziku je nato pojasnil navzočim važnost Avstrije izza zadnjih 600 let. Habs-buriani so . nositelji cesarske krone in so bili čuvarji cerkve in papeštva. Njihova naloga je bila, da so Evropo branili proti Turkom. Brez papežev in Habs-buržanov bi bila današnja Avstrija turški pašaluk, kakor je Mala Azija. Barbarstvo in beda bi vladala v avstrijskih deželah. Po krivdi Francije(!), ki se je hotela maščevati za Sedan, je prišla svetovna vojna. Pru-sija. Anglija in Rusija so jo pozdravile. Rusiji je bila Avstrija na poti. Angliji pa Nemčija. A vojna je končala za Avstrije nesrečno. Avstrija je bila privedla na pomoč Nemčiji tuje narodnosti in je s tem Nemčijo tako ojačila, da je plehko tvegala vojno z antanto. Ti tuji narodi so se zato morali odtrgati od Avstrije, da bi se za vedn£ oslabila Nemčija; zato je pač moral pasti tudi Habsburg, ta trajna vez avstrijskih narodov. Po razpadu Avstrije so prišle otroške bolezni, kakor socializem in narodni socializem. Dollfuss je imel pogum, da je stri oba ln proti blaznosti dvignil prapor svobode in človečanskih pravic. Avstrija je postala zagovornica nemške kulture in okoli Dollfus-sa se je zbral avstrijski narod, t. j. Domovinska fronta!
Svoj slovenski govor je g. kanonik zaključil t besedami: No. bene stranke več. samo en sklenjen narod, ki ga bodo njegovi noJti voditelj* privedli k novemu družabnemu redu, ki ga je pokazala katoliška cerkev, ki gfi je pokazal papež aam!
in
čeča sodrga* Pot je prosta. Z zaupanjem gleda Avstrija v bodočnost. Heil Oesterreich!
VELIK POLICIJSKI ŠKANDAL V FRANCIJI
V Parizu so aretirali policij-skega inšpektorje Bonyja, znanega k korupcijske sfere vefe. sleparja Staviskega. Ta mož j« igral v tej preiskavi zelo čudno in dvolično vlogo. Poskrbel j« policijski oblasti obsežen mate-risi v obliki čekovnih odrezkov ha katerih je Staviaki nakazovai denarne podpore svojim privr-žencetn. Toda kljub temu se ni hotela preisksva premakniti v pozitivno smer, nasprotno, nekaj časa po smrti Staviskega se je še bo!j zamotala z nenadnim u-morom sodnega svetnika Prin-ceja/
Zda j se zdi, da so se francoske oblasti odločile za velikopotezno akcijo, ki bo razčistila afero do kraja. Pravcato senzacijo je zbudilo pisanje francoskega tiska, ki pravi, da je imenovsl bivši finančni minister Cheron Bonyja za najsposobnejšega po-Hcijekega uradnika v Franciji Takrat so šle od ust do ust govorice, da je Bony rešil domovi-no. Bonyju> je namreč bilo pover. jeno vodstvo preiskave proti Staviakemu in Princeju. Preiskava pa.se je razvijala tako, da so Prišli naposled na sum, da ni bil Bony nič drugega nego pomagat velesleparja in njegovih tajnih zadružnikov. Sumijo eelo, da je bil on tisti, ki je pripomogel k umoru sodnega svetnika Prin-ceja.
Bony, ki je sdaj v veliki stiski. namerava po pisanju fran-coskih listov izigrati zadnje karte, da opere sebe. Njegov advokat je že izjavil, da ne bo prikrival ničesar več in da pride n« dan z imeni vseh krivcev. Zaradi te izjave je zavladalo med ne-poštenjaki, ki so Imeli zveze i sleparjem, veliko razburjenj«. Francoska javnost pričakuje važnih odkritij, ki bodo imela pri policiji za posledico veliko želez-no metlo. '
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
P« sklepa 10. roda« konvencije m lahko naroči aa Ust Prešteta la prišteje eden, dva, tri. Štiri ali pet članov is en« družine k sat naročnini Llet Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane $«.00 aa eno letno narei-nino. Ker pa člani le plačajo pri aaesmentu $1.00 aa tednik, se ji« te pri-iteje k naročnini. Torej eedaj nI Taroka, red, da Je lis« predrag sa člam 8. N. P. J Liet Proeveta Je vala lastnina ln geteve Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čltal list raak dan. Cena listo Proeveta Je:
T*
Za Ctoero In Chleago Je.
I tednik la............
> tednika la...........
0 tednike la...........
4 tednike In...........
17 M tJI
5.11 Ut 171
Za Zdrui. države In Kaaado
1 tednik in...............
t tednika in...............0.00
0 tednike In............... 2.40
4	tednike in..............s. 1.20
5	tednikov in.............. nič
^	Za Evropo Je..............«0.00
' Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto ieaarja ali
Order v platna in si naročite Proevete, list. ki Je vala laatnlaa.
Pojasnilo:-—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha jb i ti član SNPJ, ali če ie preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bo* moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotičao vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniltvo sniiati datum za to vsoto naročniku.
5 tednikov ia..............1M
Mene?
PROSVETA. SNPJ, 2057 So. Lavmdale Ave* Chleago, 10. Priloženo pošiljam naročnino na list Preevete vsote .................
0 .........................................ČL društva št..........
Naslov .....................
•»•.••••....•........i,«,.,,.«,,,.,..#.............
Ustavite tednik in ga pripišite k meji aaročaial ed sledečih člaaor mej*
druiine:
.G.	društva	št.
ČL	društva	št..
.ČL	draštva	št..
.ČL	draštva	št
................................Država ................
Nov naročaik..... ...................... Mfelalh...........
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoč« dela
Tiska vabila za veselice ln shode, viaitnice, časnika knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi*
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO . 8.N.PJ„ DA TISKOV INK NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojaiaila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, uaijsko šele prve včete
PUite po informacije ne naelev:
S.N.P.J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALB AVENUl Telefon Reckwe0 4904 CHICAGO, ILL.
Tam ee dobe aa lelje tudi ven netmeas p«Jee«ne *