GRADBENI
VESTNIK
G LA S ILO  
ZVEZE DRUŠTEV 
G R A D B E N IH  
IN ŽEN IR JEV 
IN TEHNIKO V 
S LO V E N IJE
P r o f . d r .  J a n e z  DUHOVNIK
Lektor:
A l e n k a  RAIČ - BLAŽIČ
Tehnični urednik:
D a n i j e l  TU D JIN A
Uredniški odbor:
Doc.dr. Ivan JECELJ 
Andrej KOMEL, u.d.i.g. 
Mag. Gojmir ČERNE 
Doc.dr. Franci STEINMAN 
Prof.dr. MihaTOMAŽEVIČ
Tisk:
Tiskarna TONE TOMŠIČ, d.d. Ljubljana
Količina: 1000 Izvodov
Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH 
INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, 
Ljubljana, Karlovška 3, telefon/faks: 061 221-587, 
ob finančni pomoči Ministrstva RS za znanost in 
tehno log ijo  ter Fakultete za gradbeništvo in 
geodezijo Univerze v Ljubljani.
Letno iz ide 12 številk. Letna naročn ina za 
individualne naročnike znaša 3000 SIT; za študente 
in upoko jence  1500 SIT; za gospodarske 
naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 
35000 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 
100 USD. V ceni je vštet DDV.
Žiro račun se nahaja pri Agenciji za plačilni promet, 
Enota Ljubljana, Številka: 50101-678-47602.
GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH 
INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 
UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 
L J U B L J A N A ,  J A N UA R 2 0 0 0  
LETNIK XXXXIX STR. 1 - 24
VSEBINA - CONTENTS
G R A D B E N I
V E S T N I K
Članki, študije, razprave
A r t ic le s ,  s tu d ie s , p ro c e e d in g s
Stran 2
Mladen Radujković
UPRAVLJANJE S TVEGANJEM PRI GRADBENIH PROJEKTIH 
RISK MANAGEMENT IN CIVIL ENGINEERING PROJECTS
Stran 11
Martina Zbašnik - Senegačnik
GLINA - POZABLJENO GRADIVO 
CLAY - FORGETEN PRODUCT
Novice društev gradbenih 
inženirjev in tehnikov Slovenije
Stran 20 
Jožef Lemut
GRADBENIKI TOLMINSKE IN IDRIJSKE SMO 
USTANOVILI DRUŠTVO
Stran 22 
Janez Duhovnik
NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO ČLANKOV IN DRUGIH PRISPEVKOV
M. RADUJKOVIĆ: Upravljanje s tveganjem pri gradbenih projektih
UPRAVLJANJE S TVEGANJEM 
PRI GRADBENIH PROJEKTIH
RISK MANAGEMENT IN CIVIL 
ENGINEERING PROJECTS
ZNANSTVENI ČLANEK
UDK: 624 : 65.011.1 MLADEN RADUJKOVIĆ
P O V Z E T E K  Članek obravnava področje  uprav ljan ja  s tvegan jem , ki
povzročajo p reko rač itve  časa in s tro š k o v  pri gradbenih 
projektih. Prikazan je postopek kvalitativne analize s primerom 
razvrščanja in delitve izvora tveganja te r  primerjava metod 
k v a n tita t iv n e  analize. A na liz iran i so pogoji za odziv na 
tveganje. Opisani so re zu lta ti raziskovanja izvora tveganja.
Ključne besede: g ra d b e n iš tvo , up rav ljan je  s p ro je k ti,  
tveganje, s tro šk i, čas.
S U M M A R Y  The paper conce rns th e  field of r isk  m anagem ent w h a t
causes tim e  delay and budget overflow in civil engineering 
pro jects. A procedure of qualita tive analysis is presented 
to g e th e r  w ith  com parison of some qua n tita tive  analysis 
m ethods and techniques. Furtherm ore, c ircum stances of 
th e  risk  response  are analysed and some re s u lts  o f a 
research work on risk source estab lishm ent are given.
Keywords: civil engineering, p ro je c t m anagem ent, risk , 
p ro jec t tim e  and budget
A v t o r :
D oc.dr.sci. Mladen Radujković, Građevinski fa k u lte t Sveučiliš ta  u Zagrebu
1.UVOD
Tveganje in nezanesljivost ozna­
čujeta situacije, ko ima stvarni 
rezultat za posamezni dogodek 
ali dejavnost lahko več kot eno 
vrednost. V praksi obstaja miš­
ljenje, da je tveganje odvisno od 
statistične ocene in proračuna,
nezanesljivost pa od subjektivne 
presoje, pri čemer nima merlji­
vih atributov. V literaturi s po­
dročja upravljanja projektov je 
tveganje opredeljeno kot »izpos­
tavljenost denarni izgubi, fizični 
škodi ali preložitvi kot posledici 
določenih ukrepov« [Chapman, 
1991], oziroma v negativnem
kontekstu kot » možnost pojava 
neugodnih okoliščin za cilje pro­
jekta« [Wideman, 19863. 
Škodljive posledice delovanja tve­
ganja v projektih so pojavi ko­
mercialnega neuspeha projekta, 
nesreče in katastrofe, pomankl- 
jivosti in napake, prekoračitve 
planiranega časa in stroškov,
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  pri g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
1
E<0
E
3
to
10 20 30 40 50
Č a s
60 70 80 90 100
S l i k a  1 .  Sprememba področja možnih vrednosti toka stroškov projekta -  faza konci­
piranja projekta (čas - 10) in kontrola med realizacijo (čas - 1,)
itd. Kolikor se oceni, da je situ­
acija tvegana, posledice pa 
občutne, postane tveganje 
bistveni kriterij za izbor in zapo­
redje del pri upravljanju s projek­
tom.
2 .UPRAVLJANJE Z 
G RADBENIM I PROJEKTI 
IN  TVEGANJE
Med razvojnimi fazami vplivajo na 
gradbeni projekt številni dejavniki 
in interesi, ki pogojujejo niz 
neizbežnih sprememb te r začas­
nih ali trajnih odstopanj od zas­
tavljenih ciljev. Zaradi tega je 
večina informacij probabilistična, 
delovanje tveganja pa znatno bolj 
izraženo kot pri drugih industri­
jskih vejah. Na področju upravl­
janja s projekti so najpogostejše 
negativne posledice delovanja 
tveganja nestabilnost proraču­
na projekta in nedoseganje rokov 
projekta. Gradbeništvo slovi po 
prekoračitvah stroškov in rokov. 
Poročilo Svetovne banke iz leta 
1990 [World Bank,19901 po­
trju je  povprečno 40 odstotno 
prekoračitev začetnih stroškov 
na B3 odstotno od vsega 1778 
financiranih gradbenih projektov 
oziroma povprečno 70 odstotno 
prekoračitev začetnega časa v 
B8 odstotkih od vsega 1627 
projektov, upoštevaje zadnjih 15 
let. Številne druge raziskave 
kažejo na delovanje množice 
vplivnih dejavnikov na spremem­
be ciljev projekta. Na denarne in 
časovne cilje gradbenih projek­
tov deluje niz spremenljivk tve­
ganja, ki nenehno povzročajo 
odklone od začetno programira­
nih vrednosti [slika 11. Upravljan­
je s tveganjem ima nalogo 
pravočasno analizirati vplivne 
faktorje in posledice deviacije 
ciljev projekta in pripraviti s tra ­
tegijo odzivov, še preden pred­
videni dogodki nastopijo. Pri tem 
se s pomočjo spremen-ljivk tve­
ganja v upravljanju s projektom 
simulirajo različni scenariji do­
godkov.
Na Hrvaškem se od leta 1995 
izvajajo dolgoročne raziskave 
pojava prekoračitve roka in 
stroškov, ker velja le -  ta za 
enega od najnegativnejših poja­
vov v projektih [Radujko- 
vič,19901. Isti problem je tudi 
predmet množičnih raziskav v 
tujini. Objavljenih je nekaj po­
membnih del, v katerih je opre­
deljena terminologija in opisane 
možnosti prenosa tveganja med 
udeleženci v projektu [Bar­
nes,19831. Prikazane so tehni­
ke kvantitativne analize [Perry, 
19851. Po predlogu UMIST-a 
[Thompson, 19981 se je uveljavi­
la razčlenitev postopka v treh 
fazah:
Identifikacija, analiza, odziv, ki se 
kasneje oblikuje v dve fazi:
analiza tveganja z delitvijo na 
kvalitativno in kvantitativno plat 
te r upravljanje s tveganjem. 
Hkrati se po predlogu PMI upra­
vljanje s tveganjem deli na štiri 
faze: identifikacija tveganja,
kvantifikacija tveganja, razvoj 
odziva tveganju in kontrola odzi­
va [PMI,19961.
3. KVALITATIVNA  
ANALIZA TVEGANJA
Upravljanje s tveganjem je pro­
ces maksimizacije rezultatov po­
zitivnih dogodkov in minimizacije 
posledic negativnih dogodkov. 
Predstavlja najkoristnejšo dejav­
nost v zgodnjih fazah projekta, 
ko obstaja dovolj manevrskega 
prostora za odločanje o izogi­
banju glavnim tveganjem. Večina 
managerjev verjame, da je kvali­
tativna analiza najvažnejša faza 
in da prinaša več koristi glede
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  pr i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
razumevanja projekta in njegovih 
potencialnih problemov [Raftery, 
1994]. Vključuje klasifikacijo in 
identifikacijo izvora tveganja sku­
paj z elementi, ki sprožijo izvore 
it.i. r i s k  d r i v e r )  in zatem začet­
no oceno in analizo njegovega 
delovanja na projekt. Praktični 
cilj analize je določanje 5 do 10 
glavnih izvorov tveganja in opis 
prve aproksimacije njihovih pos­
ledic na projektne stroške in 
časovne cilje. Pri tem je potre­
ben istočasni nastop dveh po­
membnih karakteristik: 
verjetnosti in škodljivosti pos­
ledic nastopa rizičnega dogodka. 
Klasifikacija tveganja in njegovih 
posledic je prva dejavnost, ki 
obsega izdelavo sistema razvr- 
ščevanja s ciljem, da se olajša 
nadaljnje delo. V literaturi obs­
taja nekaj primerov preglednic 
poglavitnega izvora tveganja pri 
gradbenih projektih. Nekatere 
so napravljene posebej za zgodn­
je faze projekta ali za odnos med 
stroški in časom, oziroma pro­
jekte dežel v tranziciji in druge 
povsem na splošno. V naši ra
ziskavi uporabljamo razdelitev na 
zunanje in notranje, odvisno od 
tega, ali so posledica dogodkov 
znotraj ali zunaj projekta /MZi- 
TRH08005 1996./..
Od vseh naštetih faz je identifi­
kacija tveganja najredkeje obde­
lana v lite ra turi [Radujkovič, 
1996]. Mnogi strokovnjaki z 
izkušnjami na področju tveganja 
sodijo, da je to del posla, ki za­
hteva največ časa od vseh faz, 
te r sistematičnost, izkušnje in 
kreativnost s strani analitikov. 
Identifikacija ni enkratno delo, 
temveč jo je treba med projek­
tom stalno izvajati in kontrolira­
ti. Običajni glavni izvori tveganja 
so vezani na: velikost objekta, 
zapletenost del, izkušnje, hi­
tro s t projektiranja in gradnje, 
klimatske razmere in lokacijo, 
pretenciozne začetne cilje pro­
jekta po kriteriju čas/stroški in 
obstoj različnih omejevalnih oko­
liščin v izvedbi projekta. Eden 
najvažnejših izvorov tveganja in 
hkrati standardno slabih 
inženirskih odločitev je iluzija o 
zanesljivosti kateregakoli proce­
sa. Pri identifikaciji tveganja se 
pozornost usmerja na t r i ele­
mente: ugotavljanje izvora, pos­
ledic in dogodkov ali oseb, ki 
procesirajo tveganje.
Najpogosteje uporabljene tehni­
ke v tej fazi predstavljajo:
■ Preglednice tveganja s po 
datki predhodnih projektov;
• Intervju s ključnimi udeleženci 
v projektu;
■ Aktivno razmišljanje in teh­
tanje problema s celotno pro 
jektno skupino.
Po identifikaciji tveganja pride na 
vrsto analiza, kjer se uporabijo 
enostavni postopki direktnih 
ocen, razvrščanja in primerjave 
opcij te r izdelave variantnih sce­
narijev delovanja 5 do 10 glavnih 
izvorov, ki se bodo nato detajl­
no obdelovali v kvantitativni ana­
lizi [Radujkovič,1997], Za ta del 
naloge so potrebne izkušnje, in­
tuicija in obvladovanje baze po-
ZUNANJI IZVORI TVEGA NJA
1. PRAVNI 2. POLITIČNI 3 .EKONOMSKI 4 .SOCIALNI 5. NARAVNI
Podnebje
Lokalni predpisi Spremem be Ekonomska politika Izobraževanje Tla
Dovoljenja, soglasja Volitve Cene, takse Sezonsko delo Požari
Spremem be zakonov Vojna Pogoji financiran ja Stavke P o tres i, popla-
S tandard i Sporazumi Valutn i teča ji Fluktuacija ljudi ve
NOTRANJI IZVORI TVEGANJA
6. UPRAVLJANJE 7 .TEHNIČNA 8. ČLOVEŠKI 9 .PRESKRBA, 10. PRIDOBIVANJE
DOKUMENTACIJA FAKTOR LOGISTIKA POSLA
Nerealni cilj Nepopolnost P roduktivnos t Dobava, nabava Oblika pogodbe
Slaba kon tro la N e točnos t O dso tnost z dela Nedoslednosti K ratk i roki
Tehnologija N edovršenost M otivacija Zanesljivost s tro ja Nerealna cena
O rganizacija Spremem be Napake Pomanjkanje ljudi Odnosi p ro tagon is-
tov
P r e g l e d n i c a  1 .  Prikaz nekaterih poglavitnih skupin izvora tveganja v gradbenih projektih s klasifikacijo zunanji / notranji
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  p r i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
VRSTA A N A L IZ E KAR AKTERISTIKE U PO R ABA V G R A D B E N IŠTV U
1 Premija za tveganje Enostavna ocena sreds tev  za po 
k r itje  posledic delovanja tveganja
S tab iln i pogoji.
2 Pričakovana denarna vrednost Raziskava raznih scenarijev denar­
nega toka po delih pro jekta. Enos­
tavna in subjektivna metoda.
Niz podobnih projektov.
3 Pričakovana neto sedanja vred­
nos t (NSV)
P roračun NSV v nizu scenarijev. 
Enostavna in subjektivna metoda.
Niz podobnih projektov.
4 Prilagojena d iskontna stopnja Proračun razm erij s troškov  p o k rit­
ja tveganja in povečane stopn je  de­
narnega povrata. Vključuje 
izpostav ljenost tveganju in odziv na 
tveganje.
Bančništvo in in ves tito rji.
5 Analiza z odločanjem S tru k tu ra  problema -  ocena tvegan­
ja in posledic -  optim alno odločanje- 
izpeljava. Vključuje izpos tav ljenos t 
tveganju in odziv na tveganje.
V izraz ito  nezanesljivih pogojih in 
okolju.
6 Analiza obču tljivos ti H it ro s t analiziranja, obdelava majh 
nega š te v ila  in fo rm acij h k ra ti in 
m ožnost ročne obdelave. Ne daje 
probab ilis tične  slike izpostavljenos­
t i  tveganju.
Za določanje vplivov sprem em b 
ene spremenljivke na celoto. Vse 
v rs te  gradbenih pro jektov
7 Analiza ve rje tn o s ti Dobra m era izp o s ta v lje n o s ti tv e ­
ganju, fleks ib ilen model, kore lacije  
kom ponent s is tem a . P otreben  je 
računalnik. Simulacija.
Vse v rs te  izpostavljenih gradbenih 
projektov.
8 S tohastično  odločanje Subjektivna primerjava p robab ilis ti- 
čnih rezu lta tov.
In fo rm ativno p reverjan je  in p r i­
merjava rezu lta tov.
P r e g l e d n i c a  Z. Primerjava tehnik kvantitativne analize tveganja
d a tk o v  o tv e g a n ju  p re d h o d n ih  
p o d o b n ih  p ro je k to v  in o k o liš č in  
n jihove  izvedbe.
Iz p ra k t ič n ih  ra z lo g o v  se  ta  del 
na loge  p o g o s to  izva ja  sk ladno  s 
k v a n t i ta t iv n o  ana lizo .
4 . KVANTITATIVNA  
AN ALIZA  TVEGANJA
K v a n t i ta t iv n a  a n a liza  o b iča jn o
u p o ra b lja  z a p le te n e  m ode le  in 
te h n ik e , ki v e č in o m a  z a h te v a jo  
p o dpo ro  ra ču n a ln ika . M a te m a t i­
čn i m ode li in te h n ik e  ana lize  tv e ­
gan ja  ne o d lo č a jo , te m v e č  
p o m a g a jo  p r i o d lo č itv a h , kako ­
v o s t in u s p e š n o s t p o d p o re  pa je 
odv isna  od n a ta n č n o s t i vhodn ih  
p o d a tk o v , re a ln o s t i  p re d p o s ta ­
vk in ve šč in e  kadra . Na izb o r po ­
sa m ičn e  te h n ik e  vp liva jo  v e lik o s t
in v rs ta  p ro je k ta , k v a lite ta  in ko­
lič ina  ra z p o lo ž ljiv ih  in fo rm a c ij,  
izkušn je  in v e š č in e  a n a lit ik a  t e r  
ra zp o lo ž ljive  o k o liš č in e , k o t s ta  
ča s  a n a liz ira n ja  in z a h te v a n a  
kakovos t re z u lta to v . K o m p a tib il­
n o s ti so  p rika za n e  v p re g le d n ic i
2 .
V g ra d b e n ih  p ro je k t ih  se  danes 
na jveč u p o ra b lja  s is te m  p re m ije ,
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  pr i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
o Čas gradnje 
Cena materijala 1 
Dobava opreme 
sna dela 
Produktivnost
S p r e m e m b a  v a r i a b l e
Slika 2 . Analiza občutljivosti spremembe začetnega proračuna na določene spre­
menljivke
Slika 3. Primer rezultatov analize verje tnosti za rok gradnje.
čeprav bi bilo potrebno porabiti 
kvalitetnejše oblike, kot sta 
analiza verjetnosti [slika 2) in 
analiza občutljivosti [slika 3). 
Analitikom in podjetjem, ki nimajo 
izkušenj s tveganjem, se pripo­
roča, da v začetku ne uporabljajo 
kvantitativne analize samostoj­
no, temveč s pomočjo izkušenih 
konzultantov [Thompson, 19961. 
Predmet analize pri upravljanju s 
tveganjem je lahko vsak 
stroškovni ali časovni kazalec. 
Najpogosteje so to vsota in di­
namika skupnih stroškov projek­
ta, čas denarnega povrata, 
sedanja vrednost, interna
stopnja donosa, čas gradnje,...
5. O DZIV NA TVEGANJE
Smisel kvalitativne in kvantitativ­
ne analize je ustvarjanje podla­
ge za odločanje o 
najučinkovitejših odzivih na tve­
ganje. Običajno je tako, da se 
možni odzivi raziskujejo istočas­
no z analiziranjem, pri čemer vel­
jajo naslednja načela:
1. Posledice tveganja in stroški 
odziva na tveganje so propor­
cionalne vrednosti, t j . , za več­
je posledice tveganja je s tro ­
šek odziva večji.
2. Praviloma ima zgodnji odziv na 
tveganje tudi nižjo ceno.
Pri modeliranju odziva na tvegan­
je imamo na razpolago t r i mož­
nosti:
1. Pravočasno prepoznati, se 
izogniti in zmanjšati delovan­
je tveganja,
2. Preusmeriti tveganje na dru­
gega,
3. Prevzeti tveganje in morebit­
no izgubo.
V dosedanjih raziskavah je kot 
odziv na tveganje najpogosteje 
obravnavan prenos, tj. premik na 
nasprotno stran ali na drug de­
javnik v projektu. Pri gradbenih 
projektih je prenos tveganja ve­
zan na dogovore, kjer vsaka 
stranka skuša prenesti komplet­
no tveganje na drugega ali ko­
nčno na zavarovalno družbo. 
Zavarovanje je v gradbeništvu 
pogosto drago, obstajajo pa tudi 
sekundarne posledice delovanja 
tveganja, ki se pokažejo šele po 
določenem času.
Prevzem tveganja se torej upo­
rabi takrat, kadar ni mogoče 
postaviti meril prenosa ali pre­
laganja in se ponavadi posledice 
pokrivajo prek rezerviranih sred­
stev. Ta odziv se uporabi takrat, 
kadar so posledice delovanja tve­
ganja majhne oziroma pri majh­
ni verjetnosti nastopa rizičnih 
dogodkov in velikih stroških pre­
nosa tveganja.
Izogibanje ali zmanjševanje delo­
vanja tveganja predstavlja dejav­
nosti, ki vodijo k optimalnemu 
upravljanju in izkoristku kapaci-
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  pr i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
te t v projektu. Tu se vključuje 
izobraževanje kadrov v smislu 
poznavanja tveganja, stalne 
analize po sistemu »kaj -  če« v 
projektu te r strokovno upravl­
janje s projektom in permanent­
na kontrola dejavnosti. To je 
najustreznejši odziv na tvegan­
je in tudi predmet aktualnih ra­
ziskav.
V praksi se pri odzivu na tvegan­
je uporabi kombinirani pristop, ki 
vključuje vse tr i vrste odzivov in 
naslednjo strategijo:
1. Ugotovi se višina sredstev za 
reševanje tveganja, do kate­
rega je malo verjetno, posle­
dica pa bi bila majhna izguba.
2. Opravi se prenos izbranih tve­
ganj na dejavnike v projektu, ki 
jih lahko kontrolirajo ali izključ­
ijo, ali pa na pogoje zavarovan­
ja, če so stranke soglasne.
3. Dogovorijo se strategije in 
razporeditve posledic za pre­
ostale pomembne elemente 
tveganja, ki se ne dajo rešiti 
s prenosom, zavarovanje pa 
zahteva obsežna sredstva.
4. Ugotovi se množica kontinuir- 
nih dejavnosti za upravljanje s 
tveganjem v projektu, s cil­
jem, da se izognemo se ali 
zmanjšamo delovanje preos­
talih, nekaterih novih in rezi­
dualnih tveganj.
najpogosteje sklop ukrepov, s 
katerimi se krajša trajanje kriti­
čne poti in ustvarja dodatna ča­
sovna rezerva ATF CTp).
Bistvo postopka je iskanje tis tih  
stanj projektnih aktivnosti, ki z 
minimalnim porastom stroškov 
dosegajo zahtevano verjetnost 
izpolnitve roka. To pomeni, da se 
za doseganje roka Tp vgrajuje v 
plan namesto planiranega stan­
ja »A« nekaj dražje stanje »B«, 
vendar s programiranim poveč­
anjem verjetnosti dovršitve, npr. 
80 odstotno namesto 40 ods­
totno in manjšim časovnim tve­
ganjem [slika 4], Poenostavljeni 
izračun novega roka eTp tako 
znaša:
eT = max T - ZA t  (AK)p p i
Vsota novih povečanih stroškov 
pri manjšem tveganju je :
6. MODEL  
UPRAVLJANJA S 
TVEG ANJEM
Osnovni podlagi za upravljanje s 
tveganjem v projektu sta plan in 
proračun. Nastaneta s tehnič­
nimi rešitvami, ki ustrezajo fazi 
razvoja in dolgoročnim ciljem 
projekta. Poleg njiju je potrebno 
imeti tudi bazo podatkov o podo­
bnih predhodnih projektih in se­
lekcijo vplivov iz okolice 
poslovnega sistema. Analiza te ­
melji na naslednjih osnovah:
• Za prikaz projekta se upora­
blja matematični model;
■ Vsi vhodni podatki o modelu, ki 
so odvisni od delovanja tve­
ganja, so probabilistični;
eC = C [max T ] + ZA t  (AN x A c (A.K) + ZA t  (AN x A c (ANp p i i  i i
(1 ) ....................... ( 2 ] ......................... -.......( 3 ] .............
Konkretni postopki odziva na 
tveganje lahko vsebujejo različ­
ne dejavnosti glede na posamez­
ne situacije. Pogosto je to 
časovni rok kot najvišja priorite­
ta projekta (npr. V BOT po­
godbah -  »Time is of the 
essence«), vendar je verjetnost 
dokončanja majhna, oziroma tve­
ganje ohranjanja roka veliko. Ta­
krat je odziv na tveganje
kjer je (1) dirigirano povečanje 
stroškov zaradi ukrepov na kri­
tičnih dejavnostih (AT), (2) pa 
slučajno istočasno na nekritič­
nih (AjN, računano od minimal­
nih možnih stroškov projekta 
C(max T ).
P
Možna je korelacija različnih 
spremenljivk v modelu;
Obdelava podatkov poteka z 
računalnikom. Uporabi se 
analiza občutljivosti in ver­
je tnosti;
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  pr i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
S l i k a  5 .  Model upravljanja s tveganjem
Vsi vhodni podatki v prora 
čun višjega reda nastajajo 
s pomočjo proračuna 
rekonstrukcije postopkov;
Baza podatkov predhodnih 
projektov je nastala v okolju 
poslovnega sistema enakega 
ali višjega reda;
Osebje, ki izvaja postopek, je 
strokovno usposobljeno za 
upravljanje s tveganjem.
Dobava in 
logistika
Pogajanje
9 %
Pravni
1 6 %
15% 1 0 %  1 2 %
Na sliki 5 je prikazan diagram 
poteka modela za upravljanje s
tveganjem. Uporaba tega mode- S l i k a  6. Rezultati raziskav izvora tveganja v vzorcu 3G0 gradbenih projektov leta 
la je natančneje pojasnjena v li-  1995-97.
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  pr i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
teraturi, kjer je objavljen primer 
enostavnega matematičnega 
modela projekta z dvema razvo­
jnima fazama in tremi spremenl­
jivkami tveganja, izdelanega za 
potrebe investitorja. V primeru 
so analizirani časovni in denarni 
cilji izgradnje in uporabe pogona 
za proizvodnjo montažnih ele­
mentov v pogojih delovanja tve­
ganja ob upoštevanju 5-letne 
proizvodnje [Radujkovič, 1997],
7. REZULTATI RAZISKAV  
IZVORA TVEGANJA V  
FAZI IZVAJANJA  
PROJEKTA
Baze podatkov o izvoru tvegan­
ja predstavlja pomembno temel­
jno podlago za vsako analizo. 
Zaradi tega posvečamo v ra­
ziskavah tveganja v gradbenih 
projektih precejšen pomen izvo­
ru, pri čemer od leta 1995 ne­
prestano pridobivamo podatke, 
□o sedaj so pridobljeni podatki 
za okoli 350 različnih gradbenih 
projektov. Z njihovo obdelavo je 
ugotovljeno, da je npr. za leto 
1995/96 poznano 74 odstotkov 
projektov s prekoračenim plani­
ranim rokom in 69 odstotkov 
projektov s prekoračenimi plani­
ranimi stroški, kar predstavlja 
skupaj 2/3 vseh projektov. 
Prekoračitve začetno planirane­
ga roka končanja projekta so ra­
zmeroma velike in vključno z 
ekstremi znašajo približno 60 
odstotkov, medtem ko se preko­
račitve stroškov sučejo med 25 
do 30 odstotkov. Analiza izvora 
tveganja kaže, da se delež no­
tranjih izvorov tveganja giblje 
med 50 in 58 odstotki. Pet do­
minantnih izvorov predstavljajo 
naravni vplivi, problemi lokacijs­
kih in gradbenih dovoljenj, slaba 
priprava projektov in previsok 
optimizem kadrov, nerešeno fi­
S l i k a  7 .  Poglavitni izvori tveganja v vzorcu 300 gradbenih projektov leta 1995-97. /
4/
nanciranje projekta in nepopol­
nost tehnične dokumentacije.
8. SKLEP
Obvladovanje področja upravljan­
ja s tveganjem je lahko najpo­
membnejša stvar v upravljanju s 
projekti [Barnes, 1993]. Pri 
gradbenih projektih, ki po pravi­
lu trajajo dolgo, so spremembe 
neizbežne, podatki stohastični in 
pojav tveganja že kar običajen. 
Tveganje se v gradbenih projek­
tih prepogosto negira ali pa re­
šuje v obliki enostavnega 
dodajanja 5-10 odstotkov 
stroškov na osnovni proračun 
projekta, kar ima za posledico 
številne prekoračitve planiranih 
stroškov in časa.
Za upravljanje s tveganjem je 
pomembno naslednje [Radujko­
vič, 19971:
• Veliko je mogoče s to riti tudi 
brez numerične analize, kajti 
analiza tveganja je prvenstve­
no miselni proces, prognoza in 
odgovori v smislu »kaj-če«.
■ Tveganje se v večini projektov 
s časom menja, zaradi česar 
mora biti upravljanje z njim
ne- prestana dejavnost.
1
• Analiza tveganja je najkorist­
nejša v zgodnjih fazah projek­
ta, ko je nezanesljivost naj­
večja, število informacij maj­
hno, število odločitev pa ve­
liko. V tej fazi daje kakršna­
koli uporaba strategije  upra­
vljanja s tveganjem pomem­
bne koristi za razvoj projek­
ta.
• Največji izvor tveganja je 
zmotna iluzija o zanesljivos­
t i kakega procesa. V grad­
benih projektih so tore j naj­
večji viri tveganja nerealni 
začetek projekta in različne 
oblike omejitev.
■ V gradbenih projektih ne 
obstaja razdelan sistem 
posledic tveganja, zaradi če-
M .  R A D U J K O V I Ć :  U p r a v l j a n j e  s  t v e g a n j e m  p r i  g r a d b e n i h  p r o j e k t i h
sar niso vsi udeleženci ena- ganje in garancije, 
ko zainteresirani za upra­
vljan je s tveganjem. Poglavitne koristi od upravljan-
Korektno odrejanje odnosov 
med udeleženci v projektu, 
zmanjšanje zahtev zunaj 
pogodb.ja s tveganjem so naslednje:
V s truk tu ri financiranja
gradbenih projektov prihaja • Zmanjšanje delovanja tve- 
praviloma do povečanja ganja in pojavov pridruženih
deleža zasebnega kapitala. posledic.
Sofinancerje projektov pose­
bej zanimajo š tir i stvari: via- • Kakovostno ocenjevanje in 
ganje, dobiček [donos], tve- selekcija projektov.
Zmanjšanje pojavov prekora­
čitve roka in stroškov. Izbolj­
šanje kakovosti informacijin 
odločanja te r upravljanja.
LITERATURA
Barnes M. - How to Alocate Risk in Construction Contracts, International Journal of 
Project Managenet, vol. 1, no. 1, February 1983, str. 34-38.
Barnes M., Wearne S. - The Future of Major Project Management, International Journal of 
Project Management, vol. 11, No. 3, August 1993, str. 135 - 142.
Chapman C.B. - Risk in Investment, Procurement and Performance in Construction, E.F.N. 
Spoon, London 1991, str. 259-275.
Perry J.G., Hayes R.W. - Risk and its  Management in Construction Projects, Proc. 
Instn.Civ.Eng., Part 1, Jun 1985, 78, str. 499-521.
Project Management Body of Knowledge, PMI, USA, 1996.
Radujković M. - Risk Management: Maintaing Programmed Construction Time, str. 811- 
819, knjiga The Organization and Management of Construction vol. 2. - Managing the Cons­
truction Project and Managing Risk, E & FN SPON, London 1996.
Radujković M. - Project Duration and Risk Programming, Proceedings of INTERNET 94, Dy­
namic Leadership through Project Management, 12th World Congress on Project Manage­
ment, Oslo 1994, Volume 2, str. 204-209.
Radujković M. - Managing Risk in Construction Projects in Countries in Transition, CIB Pu­
blication 200 - CIB W55 Symposium Economic Management of Inovation, Productivity and 
Quality in Construction, Zagreb 1996., str. 649 - 657.
Radujković M. -Upravljanje rizikom kod građevinskih projekata, Građevinar 49 [1997] 5, 247-
Radujković M. - Risks sources and drivers in construction projects, u knjizi Managing risks 
in projects, E&FN Spon , str. 275- 283, London 1997.
Raftery J. - Risk Analysis in Project Management, E.F.N. Spon, London 1994.
Thompson P.A., Perry J.G.-Engineering Construction Risks, Thomas Telford, London 92. 
“Upravljanje resursima i rizikom kod građevinskih projekata” , znanstvenoistraživački pro- 
jekat Ministarstva znanosti i tehnologije RH, broj 0820D5, glavni istraživač dr.sc. Mladen 
Radujković 1996 - 1999.
Wideman M. - Risk Mangement, Project Management Journal, Sept. 1986., str. 20-26. 
World Bank - Annual Review of Project Performance Results, Operations Evaluation De­
partment, World Bank 1990.
255.
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
GLINA - POZABLJENO GRADIVO
CLAV - FORGETEN PRODUCT
STROKOVNI ČLANEK
U D K :  6 9 1 . 4 1  M A R T I N A  Z B A Š N I K  - S E N E G A Č N I K
P O V Z E T E K  Gradiva, ki se danes uporab lja jo  v g radn ji, im ajo veliko
negativnega potenciala, kar se kaže v slabšanju okolja [zemlje, 
zraka in vode). Onesnaženje je že preseglo k ritično  mejo, 
posledice pa so vidne na počutju in zdravju ljudi, nekatere 
bolezni so tud i sm rtonosne.
Glina v ž iv ljen jskem  c ik lusu  ne ob rem en ju je  okolja in 
človekovega zdravja. Zaradi ugodnih la s tno s ti na bivalno klimo 
je to  gradivo, ki bo v prihodnosti zopet dobilo vidnejšo vlogo.
Ključne besede: glina, gradiva iz gline, gradn ja z glino, 
ekologija
S U M M A R Y  M ate ria ls , which have been used in co n s tru c tio n , have had
a negative im pact in alj th e  phases of the  life cycle. This 
m anifests itse lf in th e  pollution of soil, a ir and water. The 
re su lts  are evident in man’s health in which case some of 
the  diseases are also m orta l.
The clay is natura l and kind m ateria l, which does not have 
any side e ffe c ts  to  th e  env ironm ent and mankind. This 
building m ateria l is going to  have more im p o rta n t role in 
the  fu tu re .
Key words: clay, clay p roduc ts , co n s tru c tio n  w ith  clay, 
ecology
A v t o r :
A s i s t .  D r .  M a r t i n a  Z b a š n i k - S e n e g a č n i k ,  u . d.i.a., U n i v e r z a  v  Lj ub lj an i, F a k u l t e t a  z a  a r h i t e k t u r o ,  Z o i s o v a  1 2 ,  L j u b l j a n a
1 .UVOD
Prehod v tre tje  tisočletje bo 
med drugim zaznamovan tudi z 
ekološkimi problemi. Okolje je 
onesnaženo s škodljivimi hlapi, 
prahom, vlakni te r strupenimi in 
radioaktivnimi snovmi. Velik del 
odgovornosti je tudi na gra­
diteljski industriji. Sodobna 
gradiva nastajajo v zapletenih
tehnoloških procesih, ki veči­
noma zelo obremenjujejo okolje in 
človekovo zdravje neposredno s 
procesom samim, posredno pa 
tudi zaradi velike porabe energije 
[kar povzroča veliko izrabo 
neobnovljivih energetskih virov, 
segrevanje ozračja, kisle pada­
vine, smog). Graditeljstvo je 
sektor, v katerem je predviden 
največji porast potrošnje
energije. V glavnem se izkoriš­
čajo tekoča goriva in elektrika. V 
proizvodnji gradiv [pa tudi pri 
transportu, vgradnji, odstranit­
vi...) ne moremo izkoriščati ob­
novljivih virov.
Primarno vgradno energijo, ki jo 
potrebuje gradivo od surovine do 
uporabnega gradiva, sestavlja 
več komponent. Največji delež
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
nosijo faze priprave surovine, 
proizvodni proces in transport. 
Glina je eno redkih gradiv [če ne 
kar edino], ki v svojem življenj­
skem ciklusu skorajda ne 
potrebuje vgradne energije. Iz­
kop surovine, pripravo gradiva, 
vgradnjo in vzdrževanje konst­
rukcije je možno opraviti ročno, 
s pomočjo preprostega orodja. 
V najbolj neugodnem primeru 
[stro jna predelava in tra n s ­
port) zahteva glina 2-5 kWh/m3 
energije, kar je v primerjavi z 
drugimi gradivi, ki se običajno 
uporabljajo pri gradnji, zelo 
malo.
Glina spada tudi med malo­
številna gradiva, ki niti v fazi 
proizvodnje niti v fazi uporabe 
ne povzroča škodljivih sub­
stanc, ki bi obremenjevale člo­
veka in okolje [kontro lira ti je 
potrebno krajevna nahajališča 
gline, čeprav je možnost za 
radioaktivnost majhna). Velika 
ekološka prednost gline je tudi 
v možnosti reciklaže gradiva. 
Glino se v celoti reciklira in 
ponovno uporabi, kar pri drugih 
gradivih težko dosežemo. Pri 
reciklaži gline prav tako ne 
prihaja do emisij ali kakšnih 
drugih škodljivih vplivov.
Glina je torej odlično ekološko in 
zdravstveno neoporečno gra­
divo, zato se v danes zaradi vse 
večje težnje po zdravem in okolju 
prijaznem bivanju zopet pojavlja. 
Dosedanji poskusi gradnje [pred­
vsem v tujini) so pokazali, da je 
to  gradivo ob primerni [zelo 
enostavni) tehnologiji konstruk­
cijsko popolnoma enakovredno 
klasičnim gradivom [opeka, ka­
men, beton, les -  skupaj z umet­
nimi toplotno izolacijskimi 
materiali, ometi itd.) -  ob 
znatnem zmanjšanju porabe 
energije, škodljivih emisij in
zagotovitvi ugodne bivalne klime 
v prostoru.
2. GLINA - EKOLOŠKO IN  
ZDRAVSTVENO  
NEOPOREČNO GRADIVO
Glina je eno najstarejših gradiv, 
ki jih je človek uporabil za 
gradnjo svojih bivališč, saj so 
nahajališča zelo razširjena. To 
je klastični sediment, ki nastaja 
v procesu razpadanja kamnin 
silikatnega značaja. Pojem 
glina, ki označuje surovino za 
gradnjo, izdelavo posode itd., je 
pravzaprav izraz za nepre­
čiščeno glinasto maso, ki je 
običajno sestavljena iz gline, 
ilovice, peska, finega peska, 
proda in podobnih primesi. Glina 
in ilovica rabita kot vezivo, 
pesek pa kot polnilo. Kvaliteta 
glinaste mase (v nadaljevanju - 
gline) je odvisna od vsebovanih 
primesi - peska in drugih snovi 
te r drobnozrnatosti materiala. 
Čim drobnejši so dodatki, tem 
večja je skupna površina posa­
meznih delcev, s tem pa so 
večje tudi površinske sile. Na 
ta način je večja tudi vezivna 
sposobnost, kar zvišuje kako­
vost gline. Različno barvo od 
modrikasto temnosive do svet­
lo rumene dajejo primesi raz­
ličnih kovinskih oksidov in apna.
Glino označimo za ekološko in 
zdravstveno neoporečno gra­
divo, saj lahko izpostavimo 
predvsem njene številne ugod­
ne lastnosti [Haefele, 1996) 
[König, 1991), [K ur,1993), 
[Moškon, 1975), [Vollhard, 
1995), [Vollhard, 1998), [Zwei- 
ner, 1995):
- Gostota gline je [odvisno od 
dodatkov) od 600 -  2200 kg/m3.
- Specifična toplota (akumula-
tivnost) težke gline je enaka kot 
pri drugih mineralnih gradivih s 
podobno gostoto.
- Gradiva iz gline z gostoto nad 
1790 kg/m3 so negorljiva. Glina 
s slamo in lesnimi ostružki se 
težko vname, ker so omenjeni 
dodatki obdani s plastjo gline. V 
požaru ne nastajajo strupeni 
plini ali pare.
- Glina je (ob pravilni vgradnji in 
uporabi) trajno in trpežno 
gradivo, škodljive snovi iz zraka 
je ne korodirajo (kot npr. kamen 
in beton).
- Glina je električno nevtralna, 
ni elektrostatična.
- Glina je prepustna za paro.
- Glina absorbira vlago iz 
prostora in jo v drugačnih 
pogojih zopet oddaja. Tako je v 
hišah iz gline relativna zračna 
vlaga vse leto ca. 50°/o.
- Glina uravnava toploto v 
prostoru in zagotavlja poleti 
hladno in pozimi toplo klimo.
- Zvočna izolativnost gradiv iz 
gline je dobra, ne le zaradi njene 
relativno visoke lastne teže, 
temveč tudi zaradi elastičnosti 
in mehkobnosti, ki dušijo visoke 
frekvence in zmanjšujejo reso­
nančno nihanje. Prostorska aku­
stika je manj trda, kar pomeni 
prispevek k ugodju.
- Glina absorbira vonjave.
- Ob pravilni konstrukciji in 
vgradnji je zdravstveno neopo­
rečna. Glina ne draži kože (tako 
kot apno in cement), je brez 
vonja, ne vsebuje kemičnih do­
datkov in škodljivih snovi.
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
- Glina se strju je z izhla­
pevanjem vode, zato ne 
povzroča škodljivih emisij.
- Glina je primerna za samo­
gradnjo -  ne škoduje zdravju, te ­
hnike gradnje so praviloma 
preproste, fizično niso u tru ­
dljive.
- Naravna radioaktivnost gline 
je na splošno majhna [kljub temu 
jo je potrebno pred uporabo kon­
trolirati).
- Glina je poceni, izvedba 
zahteva precej dela, ki pa ga 
lahko opravimo ročno [stroške 
gradnje zmanjšamo s pomočjo 
prostovoljnega dela prijateljev in 
sorodnikov, kar pri drugih gra­
divih ni tako enostavno izve­
dljivo).
- Glina je zelo razširjena v 
našem geografskem prostoru, 
zato velja kot lokalno gradivo, ki 
ne zahteva veliko transporta.
- Predelava, obdelava, vgradnja 
in vzdrževanje gline zahtevajo 
malo energije [strojna obdelava 
in transport zahtevata ca. 2-5 
kWh/m3 primarne vgradne ener­
gije, kar je le 1 % vgradne 
energije za proizvodnjo betona).
- Dodatki gline so večinoma 
ekološko neproblematični [sla­
ma, leseni ostružki, pesek...).
- Glina se reciklira -  material, ki 
je že bil vgrajen ob prenovi 
zgradbe ponovno zmeljemo, do­
damo vodo in znova uporabimo.
Glina ima poleg omenjenih dobrih 
lastnosti tudi nekaj neugodnih, ki 
pa jih s pravilno vgradnjo te r 
vzdrževanjem skoraj popolnoma 
odpravimo:
- Glina mora imeti primerno 
sestavo -  prevelika vsebnost 
laporja ni primerna, ker ta ob 
dežju vsrkava vodo, kar ob 
segrevanju zaradi sonca pov­
zroča razpadanje gline.
- Konstrukcija iz gline mora biti 
izvedena tako, da preprečuje 
vdor talne in meteorne vode 
[betonski podstavki, horizon­
talna hidroizolacija, napušči...), 
sicer pride do izpiranja gradiva, 
kar privede do porušitve.
- Za pripravo glinastega gradiva 
so potrebne določene izkušnje.
- Vlažno vgrajeni gradbeni ele­
menti iz gline zahtevajo daljši 
čas za sušenje, zato je delo 
omejeno na poletni čas. Z deli je 
potrebno začeti spomladi, ko ni 
več pričakovati zmrzali in končati 
tr i mesece pred pričakovano 
jesensko zmrzaljo. Tako je čas 
mokre vgradnje omejen le na 
nekaj mesecev [od začetka maja 
do avgusta).
- V gradbeni konstrukciji iz gline 
se včasih naselijo divje čebele, 
ose in sršeni. Lahka glina, ki 
vsebuje slamo, je razmeroma 
občutljiva na škodljivce, pred­
vsem glodalce [miši, podgane). 
Zaželena je primerna končna 
obdelava, ki prepreči neposredni 
stik škodljivcev z gradivom [npr. 
omet, lesen opaž).
- Glina se suši zelo počasi, pred 
finalizacijo površine mora biti 
gradivo popolnoma suho, sicer 
ostane konstrukcija vlažna, kar 
povzroča pojavljanje zidne plesni. 
Z izvedbo fasadnega ometa je 
dobro počakati vsaj dve leti.
3.U P 0R A B A  GLINE_______
Glina je primerna za poljubno 
oblikovanje, kar omogoča izde­
lavo različnih gradbenih elemen­
tov in konstrukcij. Prvobitna je 
predvsem uporaba gline brez 
dodatkov, s številnimi dodatki pa 
dobi ugodnejše lastnosti in 
postane še bolj vsestranska. 
Znana so predvsem naslednja 
gradiva iz gline:
- Težka glina
Težka glina [gostota 1700 -  
2200 kg/m3) se lahko uporabi 
brez dodatkov za gradnjo nosil­
nih in nenosilnih zidov ali za 
izdelavo zidakov [čerpič) s 
pomočjo kalupov.
- Lahka glina
Lahka glina je mešanica iz 
glinastega blata in lahkih dodat­
kov, kot so slama, lesni ostružki 
ali tudi mineralni dodatki 
(ekspandirana glina ali plovec). 
Gostota lahke gline je BOO -  
1200 kg/,m3. Zaradi majhnega 
deleža gline je to relativno lahko, 
nenosilno gradivo. Dodatna to ­
plotna izolacija pri steni iz lahke 
gline običajno ni potrebna. Lahka 
glina se uporablja kot polnilo pri 
skeletni gradnji, za izdelavo 
zidakov in plošč, svaljkov iz lahke 
gline...
- Glinasti zidaki
To so danes največ uporabljano 
gradivo iz gline [compressed 
blocks). Narejeni so s pomočjo 
lesenih modelov, v katere se 
stisne težka glina (čerpič) ali 
lahka glina (zidaki iz lahke gline). 
Dodatek vlaken izboljša tlačno 
trdnost. Glinasti zidaki se suhi 
zidajo z glineno malto (glina in 
pesek) ali z apneno malto. Zi­
danje z glinastimi zidaki prinaša 
nekaj prednosti pred gradnjo z
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
S l i k a  1 .  Butana hiša v Spuhlji iz leta 1960 (foto: M.Z. S.
vlažno glino: čas gradnje ni 
pomemben, ker se ni potrebno 
ozirati na čas sušenja konstruk­
cije, gradnja je enostavna, opaž 
ni potreben, kontrola kakovosti 
je lažja...
- Plošče iz lahke gline
Te so armirane z rogozom ali 
lesenimi letvami. Velikost plošč 
je odvisna od uporabe in je zelo 
različna. Možnost uporabe je 
zelo velika. Lahko se uporabijo za 
gradnjo predelnih sten, rabijo 
kot izgubljen opaž, kot stropne 
obloge ali za izolacijo sten, 
stropov in strešnih konst-rukcij.
- Glinena malta
Sestavljena je iz gline, peska in 
vode. Posebnost glinene malte je S l i k a  2 .  Prenovljena butana hiša iz Placerovcev, grajena 1954 [foto: M.Z.S.)
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
v tem, da se ne strdi, temveč se 
počasi suši. Glinena malta se 
uporablja za zidanje z glinastimi 
gradivi [pa tudi z običajno žgano 
opeko, plinobetonom...].
- Glineni omet
Poleg gline, peska in vode 
vsebuje še vlakna ali rezano 
slamo, kar armira omet in 
izboljša oprijemljivost nasled­
njega nanosa. Glineni ometi 
navadno rabijo kot grobi omet 
[podložni s lo ji Zaključni omet 
[zgornji sloj] mora imeti vodo- 
odbojne lastnosti (npr. iz apnene 
malte). Glineni omet je lahko tudi 
zaključni sloj povsod tam, kjer ne 
pride do stika z vodo (v nekaterih 
notranjih prostorih, na zunanjih 
gradbenih delih, ki so zaščiteni
pred vremenom]. Glineni omet je 
možno obarvati z zemeljskimi 
barvami. Poslikave se na glineni 
omet ne primejo, zato je potreb­
no prej nanesti sloj finega 
apnenega ometa.
4 . GRADNJA Z GLINO V  
SLOVENIJI
Glina in gradiva iz gline 
omogočajo različne tehnologije 
gradnje, pri čemer rabijo kot 
nosilno gradivo ali polnilo. 
Konstrukcija, ki izrablja glino kot 
nosilno gradivo, je običajno 
izvedena z različnimi opažnimi 
sistemi. Kadar se glina uporabi 
kot polnilo v skeletni gradni, je 
nosilna konstrukcia iz lesa. S
sodobnimi tehnikami gradnje je 
možna izvedba nosilnih in 
predelnih sten, stropnih te r 
strešnih izolacijskih plošč. V 
tujini obstajajo tudi že 
tovarniško izdelani montažni 
sistemi, ki se prepeljejo na 
gradbišče in tu vgradijo. [Voll- 
hard, 1998]
V Sloveniji so nahajališča gline 
precej razširjena [ne nazadnje je 
lončarska obrt znana v različnih 
regijah]. Najbolj zgoščeno 
gradnjo iz gline najdemo na 
Ptujskem polju, kjer je njena 
sestava primerna za kakovostno 
gradnjo. Nekatere hiše iz gline 
so primerno vzdrževane in dobro 
ohranjene, (sliki 1,2]  na nekate­
rih pa je zaradi neprimerne
S l i k a  3 .  Butana hiša v Stonjcih, na kateri so dobro vidne poškodbe zaradi nepravilne zaščite pred vodo in vlago [foto: M.Z.S.)
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
gradnje mogoče opaziti trajne 
poškodbe [slika 3], Kljub temu 
[ali pa prav zaradi tega] je ogled 
hiš iz glinastega gradiva izredno 
zanimiv in poučen.
Na temo gradnje hiš iz glinas­
tega gradiva je bilo v začetku 70 
-tih let na Inštitutu za indust­
rijsko oblikovanje pri FAGG 
izdelana raziskovalna naloga 
Gradbeno tehnološka raziskava 
ilovnatega naboja in njena apli­
kativna vrednost v regionalni 
arhitekturi severo-vzhodne 
Slovenije avtorjev Dušana Moš- 
kona in Sava Vesela. Na številnih 
še stoječih hišah je še danes 
vidna tehnologija gradnje, ki je
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
S l i k a  5 .  Butan zid iz gline, na katerem je vidna betonska vez te r  posamezne vrste 
buta in luknje kovinskih spon. ki se po končanem butanju izvlečejo (foto: M.Z.S.)
zelo svojstvena in se razlikuje od 
referenčnih pri-merov iz tuje 
literature.
Domačini na Ptujskem polju gra­
dnjo iz gline imenujejo »butana 
gradnja« ali »but«. Glinasti naboj 
za but je sestavljen iz gline, 
slame, včasih rabijo kot arma­
tura borove vejice. Sprva so 
gradili »na mokro«, torej brez 
opaža z bolj vlažnim glinastim 
nabojem, posušene zidove so 
obtesali. Novejše je butanje »na 
suho«, z bolj suhim nabojem in 
opažem, kar povzroča manjše 
razpoke in posedke pri sušenju 
konstrukcije.
Glinasti naboj so nabijali med dve 
deski višine 40 cm, debeline 5 
cm in dolžine 3-4 m, ki sta med 
seboj horizontalno povezani z 
dvema kovinskima letvicama, 
med kateri se vloži dve kovinski 
igli. Butanje se začne v vogalu; 
ko ja nabita ena vrsta, se 
nadaljuje z naslednjo. V prvi fazi 
se nabijejo 3 vrste (120 cm3, 
(slika 43, po nekaj dneh sušenja 
še t r i vrste (slika 53. Dimenzija 
zunanjih zidov je 40 cm, notranji 
zidovi so debeli 30 cm. Za 
oblikovanje okenskih in vratnih 
odprtin rabijo posebni stranski 
opaži. Stropovi so položeni na 
betonsko vez, lahko so leseni, 
montažni ali armiranobetonski.
Zatrep pri strehi se zapolni z 
vnaprej izdelanimi glinastimi 
zidaki dim. 30 x 30 x 30 cm. 
Omet je iz dveh slojev. Grobi 
omet vsebuje glino in apneno 
malto, fini pa je iz apnene malte. 
Finalne površine so poslikane z 
apnenimi barvami (apneni belež z 
dodatki pigmentov].
V času po drugi svetovni vojni pa 
do sedemdesetih let je bila na 
Ptujskem polju butana gradnja
zelo pogosta (slika 63. Opečno 
gradivo je bilo sorazmerno 
drago, do njega je bilo včasih 
težko priti. Nasprotno pa je 
»blata«, kot imenujejo domačini 
glinasto gradivo, dovolj na vsaki 
gradbeni parceli pod 20-30 cm 
debelo humusno plastjo. Stroški 
dela niso bili visoki, še posebej ob 
pomoči sorodnikov in prijateljev. 
Danes hiš iz gline ne gradijo več. 
Domačini pravijo, da mojstrov 
butačev danes ni več. Zago­
tavljajo pa, da je bivalna klima v 
hiši iz gline ugodna, poleti so
prostori hladni, pozimi topli, 
stene pa niso vlažne, če so bile 
pravilno izvedene. Glina je 
namreč izredno občutljiva na 
vlago (slika 3). Konstrukcija 
mora imeti zadosti visok 
betonski ali kamnit temelj 
(podstavek], da voda ob more­
bitni poplavi ne doseže gline, 
pred kapilarno vlago pa jo mora 
šč ititi učinkovita hidroizolacija.
Tlorisne dimenzije butanih hiš so 
običajno 8 (93 x 10 m, za kar je 
potrebnih 100-120m3 gline. Pri
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
Slika 6. Gradnja butane hiše na Ptujskem polju (foto: Dušan Maškon)
ugodnih vremenskih razmerah 
traja izdelava buta približno 14 
dni [skupaj z vmesnim sušenjem]. 
Betonski podstavek in strešna 
konstrukcija nista všteti. Z 
izdelavo notranjih ometov je 
dobro počakati 2-3 mesece, z 
zunanjimi ometi pa vsaj še dve 
leti, da se but dobro posuši. 
Tehnologija »suhe« butane 
gradnje omogoča gradnjo eno- 
pa tudi večetažnih objektov, ki so 
popolnoma enakovredni klasični 
gradnji z opečnimi zidaki in imajo 
zelo dolgo življenjsko dobo (sliki 
1, 2). V Gorišnici na Ptujskem 
polju stoji s slamo krita butana 
hiša, stara 200 let, ki je še 
danes naseljena. V omenjeni 
raziskavi [Moškon, 19751 je tudi 
podatek, da so se butane 
(monolitne! zgradbe zelo dobro 
obnesle pri potresu leta 1974.
5.SK LEP__________________
V času, ko se čedalje bolj
zavedamo ugodnega vpliva okolju 
in človeku prijaznih gradiv, ki 
sestavljajo grajeno opno, ne 
moremo mimo gline, enega 
najstarejših gradiv za gradnjo 
človeških bivališč. Glina je zdravo 
gradivo brez škodljivih vplivov na 
okolje in človeka ob predpostavki, 
da je prisotna na gradbeni 
parceli oziroma v njeni 
neposredni bližini ( do 2 krni. V 
srednjeevropskem prostoru 
(predvsem Franciji in Nemčiji) 
glina v trendu iskanja ekoloških in 
zdravstveno neoporečnih gradiv 
doživlja preporod. V Franciji je 
leta 1984 nastalo 64 socialnih 
stanovanjskih hiš v mestu Isle 
d’Abeau med Grenoblom in 
Lyonom, kjer so bili uporabljeni 
vsi do tedaj znani načini gradnje 
iz gline v tem, dokaj vlažnem 
geografskem prostoru in 
dopolnjeni z modernimi tehnikami 
in strojno obdelavo. Gradnja 
sicer ni bila veliko cenejša od 
običajnih tehnik socialne
gradnje, opazen pa je bil velik 
prihranek energije (ki sicer 
onesnažuje okolje). Istočasno so 
v Nemčiji v Kasslu zgradili 50 hiš 
z lesenim skeletom s polnili iz 
(nežganih) glinastih zidakov, ki so 
bili v primerjavi z žgano opeko 
cenejši za 25 °/o. S tem se je 
začelo večati zanimanje za 
gradnjo iz gline tudi drugod 
(Hornbostel, 1991).
V Sloveniji so bili zadnji primeri 
množične butane gradnje 
izdelani v sedemdesetih letih na 
Ptujskem polju. Danes se iz 
gline, kljub zdravi in ugodni bivalni 
klimi, ki ga nudi to gradivo, ne 
gradi več. Morda pa bodo 
ugodne izkušnje v tujini in 
ekološka nuja tudi pri nas zopet 
obudili to  pozabljeno gradivo in 
tehnologijo gradnje.
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
M .  Z B A Š N I K - S E N E G A Č N I K :  G l i n a  - p o z a b l j e n o  g r a d i v o
L I T E R  ATU RA
Bierter, W.: WEGE ZUM ÖKOLOGISCHEN WOHLSTAND, Birkhäuser Verlag, Berlin, 
1995.
Chesi, G.: EINFACHES BAUEN MIT LEHM -  WOHNHÄUSER IM SAHEL, Detail 1 
[19 9 83 , 6-10.
Daniels, K.: TECHNOLOGIE DES ÖKOLOGISCHEN BAUENS, Birkhäuser Verlag, Basel, 
1994.
Guedes, P.: ENCYCLOPEDIA OF ARCHITECTURAL TECHNOLOGY, McGraw-Hill Book 
Company, New York, 1979.
Haefele, G. et al: BAUSTOFFE UND ÖKOLOGIE, Ernst Wasmuth Verlag, 1996.
Hornbostel, C., CONSTRUCTION MATERIALS, John Wiley S. Sons, New York, 1991.
König, H., WEGE ZUM GESUNDEN BAUEN, Ökobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 
1991.
Kur, F.: 
Moškon,
BAUEN UND WOHNEN MIT NATURBAUSTOFFEN, Compact Verlag, 
München, 1993.
Vesel, S.: GRADBENO-TEHNOLOŠKA RAZISKAVA ILOVNATEGA NABOJA IN NJENA 
APLIKATIVNA VREDNOST V REGIONALNI ARHITEKTURI SEVEROVZHODNE 
SLOVENIJE, raziskovalna naloga 1972-74, Inštitu t za industrijsko obliko 
vanje pri FAGG, Ljubljana, 1975.
NACIONALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA, osnutek, Ministrstvo za okolje in prostor, Up­
rava RS za varstvo narave, Ljubljana 1998.
Piggot, S. et al: OSVIT CIVILIZACIJE, prevod Kostić, V., Izdavački zavod Jugoslavija, Beo­
grad, 1969.
Tomm, A ., ÖKOLOGISCH PLANEN UND BAUEN, Vieweg, Wiesbaden, 1992.
Vollhard, F.: MIT LEHM BAUEN, Detail 1 [19 9 83 , 77-82.
Volhard, F.: LEICHTLEHMBAU, ö.izdaja, C.F. Müller Verlag, Heidelberg, 1995.
Zbašnik-Senegačnik, M.: NEGATIVNI VPLIVI GRADIV NA ČLOVEKA IN OKOLJE, doktorska di­
sertacija, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1996.
Zweiner, G.: ÖKOLOGISCHES BAUSTOFF-LEXIKON, C.F.Müller Verlag, Heidelberg, 
1995.
S p o š to v a n i!
S p o ro č a m o  V a m  s p rem e m b o  te le fo n s k e  š te v ilk e  
Z D G IT S , ki se glasi:
- ta jn iš tv o  te l . /fax: 
za zelo nujne zadeve:
( 0 6 1 )  4 2 2  - 4 6  - 2 2  
□ 3 1  5 7 0  - 5 3 1
- raču n o vo d stvo : (□ 6 1 )  4 2 2  - 4 6  - 2 0
E-m ail: g rad b .zveza@ sio l.n et
Administracija ZDGITS
J .  L E M U T :  G r a d b e n i k i  t o l m i n s k e  in id r i j s k e  s m o  u s t a n o v i l i  d r u š t v o
GRADBENIKI TOLMINSKE IN 
IDRIJSKE SMO USTANOVILI 
DRUŠTVO
Ideja za ustanovitev društva gradbenih inženirjev 
in tehnikov na Tolminskem se je porajala v naših 
glavah kar nekaj časa. Želja se je sprevrgla v resno 
razmišljanje konec maja 1997, ko se nas je 18 
gradbenikov L9 s Tolminske in 9 z idrijske) udeležilo 
strokovnega ogleda sanacije viadukta Ravber- 
komanda in avtocest v gradnji [ Divača-Kozina in 
□ane-Femetiči). Po končanem ogledu smo se pri 
kosilu v Sežani dogovorili, da bomo odločitev o 
ustanovitvi društva prepustili rezultatom ankete.
Po pregledu anketnih listov se je izkazalo, da nas 
je večina za ustanovitev društva s tolminskih treh 
občin [Tolmin, Kobarid in Bovec) te r idrijskih dveh 
občin [Idrija in Cerkno).
V letu 1998 ni bilo velikih aktivnosti na tem 
področju. Vzrok je bil predvsem v velikem 
angažiranju pri odpravijanju posledic potresa v 
Posočju, 12. aprila 1998, vendar stvar ni zamrla. 
Imeli smo stike z društvom iz Novega mesta. To
G r a d b e n i  v e s t n i k  •  L j u b l j a n a  4 9  
J .  L E M U T :  G r a d b e n i k i  t o l m i n s k e  in i d r i j s k e  s m o  u s t a n o v i l i  d r u š t v o
društvo je organiziralo ogled potresnega območja 
v Bovcu in sejo skupščine društva v Mostu na Soči. 
Kolegi z Dolenjske so nam pomagali tudi z 
dokumentacijo, ki je potrebna pri ustanovitvi in 
registraciji društva. Pomoč nam je nudilo tudi novo 
ustanovljeno društvo iz Kopra. Podporo smo imeli 
v veliki meri tudi pri Zvezi društev gradbenih inže­
nirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani.
Svoj prvi večji uspeh smo dosegli na ustanovni 
skupščini, 6. maja 1999, v gostilni Želinc v občini 
Cerkno. Seje skupščine se nas je udeležilo 22 
gradbenikov. Med nami je bil tudi predsednik 
ZDGITS, gospod dr. Janez Reflak, ki nam je poleg 
pozdravnih besed naklonil tudi nekaj misli o vlogi 
društva, zvezi društev in vključevanju Zveze v 
evropske povezave te r o vlogi gradbeništva v 
slovenskem gospodarstvu.
Ustanovili smo začasno vodstvo društva in sprejeli 
sta tu t. Sprejet je bil tudi sklep, da bomo jeseni 
1999, ko bo društvo registrirano [pri pristojni 
upravni enoti], sklicali 1. redno sejo skupščine. 
Določili smo še, da bo za obdobje prvih štirih let 
sedež društva na Tolminskem [ pri SGP 
GRADBENIK TOLMIN), nato na Idrijskem, s 
sedežem pri SGP ZIDGRAD.
V poletnih mesecih prejšnjega leta nam je brez 
težav uspelo registrirati društvo. Organizirali smo
tudi strokovni ogled gradbišč HE Doblar in HE 
Plave II. Dne 27. oktobra 1999 smo se zbrali [34 
gradbenikov) v gostilni v Zatolminu na prvi redni 
skupščini. Vabilu so se odzvali tudi g. dr. Janez 
Reflak, ga. Anka Holobar in ga. Darinka Omahen z 
ZDGITS te r župan občine Tolmin, gospod Julijan 
Šorli. Deležni smo bili pozdravnih in vspodbudnih 
besed pri delu društva. Izvolili smo organe društva. 
Na podlagi zbranih prijav smo ugotovili, da bi naj 
bilo v društvu 70 gradbenikov, vendar bomo postali 
člani društva šele s podpisom pristopne izjave in 
plačano članarino v znesku 5000 SIT. Plačana 
članarina bo v celoti pokrivala obveze društva, vse 
dodatne finančne obremenitve do Zveze pa bodo 
članom še dodatno obračunane.
Izvršni odbor je na svoji 1. seji v januarju 2000 
sprejel plan dela društva za leto 2000 in sklep, 
da se s pomočjo sponzorstva Grad-bene 
operative, Projektive in nekaterih drugih podjetij 
pridobijo finančna sredstva za poslovanje društva.
Na koncu bi se rad še javno iskreno zahvalil vsem, 
ki ste nam pomagali pri ustanovitvi društva in 
seveda tudi v naprej tistim , ki nam boste v takšni 
ali drugačni obliki pomagali pri delovanju društva.
Jožef Lemut, u.d.i.g., 
predsednik DGIT Tolminske in Idrijske
Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih 
prispevkov
1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge 
prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko.
2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregledata dva recenzenta, ki ju določi glavni in 
odgovorni urednik.
3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini.
4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsticami.
5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev te r besedilo prispevka.
6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka [velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov 
POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini [velike črke) 
in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) 
in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); naslov SKLEP in besedilo 
sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; 
naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki označeni še z 
A, B, C, itn.
7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni.
8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo 
njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski obliki, morajo biti priložene prispevku v 
originalu in dveh kopijah.
9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju.
10. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek 
prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še 
z oznakami a, b, c, itn.
11. V poglavju LITERATURA so dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in 
imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave.
12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani 
od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna 
poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v 
zasebnem pogovoru.
13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti 
navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje 
ali zavod, naslov.
1 4. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: 
FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je 
po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero 
rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Prispevke je treba poslati v treh izvodih in v 
elektronski obliki (WORD, EXCEL, AVTOCAD, DESIGNER).
Uredniški odbor
PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNI 
IZPIT V GRADBENIŠTVU TER IZPITNI ROKI ZA 
STROKOVNE IZPITE V GRADBENIŠTVU, 
ARHITEKTURI IN KRAJINSKI ARHITEKTURI V
LETU 2 0 0 0
MESEC SEM INAR IZPITI
GRADBENIKI A R H ITEK TI KRAJINARJI
Januar 24.-28.
pisni: 8.1. 
ustni: 17.-21.1
pisni: 8.1. 
ustni: 17.-21.1
pisni: 8.1. 
ustni: 17.-21.1
Februar 21.-25. pisni: 19.2. pisni: 19.2. pisni: 19.2.
Marec 20.-24.
ustni: 6. -9.3. 
pisni: 25.3.
ustni: 6.-9.3. 
pisni: 25.3.
ustni: 6. -9.3. 
pisni: 25.3.
April 17.-21.
ustni: 3. -6.4.
pisni: 22.4. pisni: 22.4.
Maj 22.-26. pisni: 20.5.
ustni: 20.5. ustni: 20.5.
Junij
ustni:5. -8.6.
September 18.-22.
Oktober 23.-27. pisni: 21.10. pisni: 21.10. pisni: 21.10.
November 20.-24.
ustni: 6. -9.11. 
pisni: 18.11.
ustni: 6.-9.11. ustni: 6.-9.11.
December 18.-22.
ustni: 4. - 7.12.
A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI do konca preklica veljajo samo za GRADBENIKE! Organizira jih Zveza društev
gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška3,1000 Ljubljana (tel./fax: 061/221-587). Seminar ni 
obvezen! Cena seminarja je 65.000,00 SIT. Udeležca prijavi kseminarju plačnik. Prijava se pošlje na naveden naslov v obliki 
dopisa, ki mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), naslov prijavljenega kandidata ter naslov 
in davčno številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu.
Žiro račun ZDGITS 50101 -678-47602.
B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104,1000 Ljubljana. Informacije je 
mogoče dobiti po telefonu (061 168-57-16,168-46-71) vsak delovnik od 10.00 do 12.00 ure pri ga. Terezi Rebernik
R A Z S T A V N I
P R O G R A M
planiranje in 
projektiranje
krajinska arhitektura
informatika
izobraževanje
visoke gradnje
inženirske gradnje
zaključna dela
obnova, sanacije in 
posodobitve
montažna gradnja
instalacije in energetika
varstvo okolja 
in javne službe
gradbeni materiali
gradbena mehanizacija
Delovni čas sejma 
od 9. do 18.
POMURSKI SEJEM
S E JE M  M E G R A  
11. -15. april 2000 Gornja Radgona
13. mednarodni sejem gradbeništva m gradbenih materialov
Torek, i l .  april
10.00 Okrogla miza z  ministrico za gospodarske dejavnosti dr. Teo Petrin 
PROBLEMATIKA INVESTICIJSKE IZGRADNJE IN  GRADBENIŠTVA 
V  REPUBLIKI SLOVENIJI
12.00 Svečano odprtje sejma
12.30 Podelitev znaka kakovosti v graditeljstvu
2 0 . 0 0  3 .  p l e s  gradbenikov ( v  h o t e l u  R a d i n  v  R a d e n c i h )
Sreda, 12. april
10.00 PROJEKTIRANJE IN  GRADNJA SISTEMOV ZA  ODVODNJAVANJE 
V O ZN IH  POVRŠIN
O r g a n i z a t o r  p o s v e t a :  D R C ,  D r u ž b a  z a  r a z i s k a v e  v  c e s t n i  I n  p r o m e t n i  s t r o k i  
S l o v e n i j e  I n  D r u š t v o  z a  c e s t e  M a r i b o r
10.00 SISTEM INTELIGENTNE ZGRADBE 
O r g a n i z a t o r  s e m i n a r j a :  G Z S ,  Z d r u ž e n j e  z a  i n ž e n i r i n g
13.00 FIDIC - NO VA STANDARDNA DOLOČILA POGODB  
O r g a n i z a t o r  s e m i n a r j a :  G Z S ,  Z d r u ž e n j e  z a  i n ž e n i r i n g
Četrtek, 13. april
10.00 KAJ JE NOVEGA N A  STANOVANJSKEM PODROČJU 
O r g a n i z a t o r  p o s v e t a :  S t a n o v a n j s k i  s k l a d  l j u b l j a n s k i h  o b č i n
11.00 DIGITALIZACIJA V  GRADBENI INDUSTRIJI 
O r g a n i z a t o r  p o s v e t a :  J a b o l k o  d . o . o .  L j u b l j a n a
10.00 VIP teniški turnir za prehodni pokal Pomurskega sejma 
( v  t e n i i  c e n t r u  v  R a d e n c i h )
Petek, 14. april
10.00 NOVOSTI PRI PROJEKTIRANJU IN  IZVAJANJU GRADBENIH 
KONSTRUKCIJ PO EVROPSKIH STANDARDIH  
O r g a n i z a t o r  s e m i n a r j a :  F G G ,  I n š t i t u t  z a  k o n s t r u k c i j e ,  p o t r e s n o  
i n ž e n i r s t v o  I n  r a č u n a l n i š t v o ,  L j u b l j a n a
11.00 GRADBENO IZOBRAŽEVANJE
O r g a n i z a t o r  p o s v e t a :  G Z S ,  Z d r u ž e n j e  z a  g r a d b e n i š t v o  i n  I G M
P o s v e t i  i n  s e m i n a r j i  b o d o  p o t e k a l i  v  d v o r a n a h  n a  R o m u n k a m  s e j m u  v  G o r n j i  R a d g o n i .