24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 AKTUALNO MESTNA OBČINA PTUJ in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo vas vabita na osrednjo slovesnost OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE v sredo, 24. junija 2009, ob 20. uri na dvorišču nekdanje vojašnice na Vičavi. Slavnostni govornik bo dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Vljudno vabljeni Stanko Žitnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj V kresu besed prižigaš tople ognje ... Sestavljanka združenih pevskih zborov in plesnih skupin Zveze kulturnih društev Ptuj Odkritje spomenika vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo akademskega kiparja in častnega občana Mestne občine Ptuj Viktorja Goj kovica Druženje s skupino Kvinton in pogostitev Kulturni program so pripravili: Zveza kulturnih društev Ptuj Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj Dramska igralca: Helena Peršuh Vojko Belšak Združeni pevski zbori: Komorni moški zbor Ptuj Kulturno društvo Zbor Sv. Viktorina Kulturno umetniško društvo Musica Ptuj Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg Moški pevski zbor Jezero Društva upokojencev Budina - Brstje Vokalna skupina Fortuna Kulturno umetniško društvo Ptujski nonet Kulturno društvo Grajena Ženski pevski zbor Vrtec Ptuj Pevska skupina DPD Svoboda Ptuj Študentje glasbenega konservatorija v Celovcu Natalija Karo Pihalni orkester Ptuj Združene plesne skupine: Plesni klub Mambo Plesna družina Gea in Center interesnih dejavnosti Ptuj Kulturno umetniško društvo Modri Konj Kulturno umetniško društvo Musicology Ptujski žonglerji Plesna šola Tango DPD Svoboda Kulturno društvo Cesarsko kraljevi Ptuj Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Umetniško društvo Stara steklarska Gibalne postavitve: Majda Fridl Glasovna postavitev: Robert Feguš Likovna oprema: Dušan Fišer Tehnika: Ivo Repec Scenarij, organizacija in režija: Branka Bezeljak 2 /Z/tf/rfi UVODNIK 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Priložnosti in pričakovanja Dogodki v juniju so bili za marsikoga prelomni, polni pričakovanj na najboljše. In hkrati so se oblikovale priložnosti, da se ta pričakovanja uresničijo. S pričakovanji in željami je namreč tako, da če si nekaj močno želimo, se bodo pojavile tudi priložnosti, da jih uresničimo. Res ne živimo v rožnatih časih, a vsem nam posameznikom najrazličnejše priložnosti prihajajo naproti, le videti jih moramo. Srednješolci že od začetka srednje šole vedo, kako bodo za njihovo prihodnost pomembne točke, pridobljene na maturi. Učitelji jim skozi šolsko leto svetujejo, katere snovi lahko pridejo v poštev pri maturi, in jih hkrati opozarjajo, naj se pravočasno začnejo učiti, da jim za konec ne bo ostalo preveč snovi, ki je ne bodo mogli predelati. Seveda učitelji od dijakov na maturi pričakujejo čim boljši uspeh, saj vložijo veliko dela v njihovo pripravo na ta pomemben preizkus v njihovem življenju. Tudi starši od svojih otrok pričakujejo, da se bodo na maturitetne teste čim bolje pripravili, saj je to njihova priložnost, da se vpišejo na želeno fakulteto in si odprejo pot v svetlo prihodnost. Dijaki tako v zadnjih mesecih pred maturo nosijo breme svojih pričakovanj in strahov ter hkrati pričakovanj učiteljev in staršev. Večina že od otroštva sanja o določenem poklicu, ki ga želi opravljati. »Kaj, če mi ne uspe?« se sprašujejo, preden sedejo v šolske klopi in začnejo pisati maturitetni test. Dejstvo je, da se večini uspe vpisati na želeno študijsko smer in imajo pred seboj tri mesece brezskrbnih počitnic. Ostali pa te mesece tuhtajo in čakajo na novo priložnost, kaj narediti, da bodo naslednje šolsko leto čim bolje izkoristili. Nekateri se odločijo za dvigovanje točk pri posameznih maturitetnih predmetih, drugi izberejo vpis na še nezaseden študijski program. Ena izmed možnosti pa je, da si vzamejo leto dni časa in seveda to leto ob opravljanju priložnostnega dela premislijo, kaj sploh želijo v prihodnosti. In tako že vse poletje večina maturantov nestrpno pričakuje začetek njihovega prvega študijskega leta z mislijo »Le kaj mi bo prineslo?«. Gotovo bo zanimivih in poučnih priložnosti veliko, le izkoristiti jih morajo znati. Te dni mineva tudi osemnajst let od tedaj, ko so nam bile dovoljene sanje, ki so se spremenile v resničnost. Z dnevom državnosti, 25. junija, obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob dnevu državnosti se ponovno spomnimo na sanje in pričakovanja, ki so jih vsi, ki so se takrat odločili za ta korak, nosili v svojih srcih. Kot pravijo, z močno voljo ni nič nemogoče. Zdaj imamo že osemnajst let svojo domovino, ki je tudi del Evropske unije. In prav slednja nam kljub velikim pričakovanjem ni prinesla samo dobrega. Morda gre v tem iskati razloge za nizko, le 28-odstotno udeležbo na zadnjih volitvah v Evropski parlament, ki so se zgodile 7. junija, od skupno okrog 1,7 milijona volilnih upravičencev. Ali pa gre za nezaupanje našim politikom, da bodo na izvoljenem mestu za našo državo in državljane naredili kar največ. Prav gotovo temu botruje dejstvo, da so mediji v predvolilnem času precej izpostavljali plače evroposlancev in morda premalo, kakšne so njihove naloge in obveznosti ter kako pomembno je njihovo delo v Bruslju za Slovenijo in Slovence. Tokrat so na volitvah ponovno dobile priložnost desno usmerjene stranke, saj je SDS dobila največji odstotek glasov in s tem dva poslanca v Evropskem parlamentu, Milana Zvera in Romano Jordan Cizelj, prav tako dva, Zoran Thaler in mag. Tanja Fajon, sta iz stranke SD, ki je bila druga po številu glasov. Še en mandat bosta v Bruslju delovala Lojze Peterle (NSi) in Jelko Kacin (LDS), pridružil pa se jim bo še Ivo Vajgl (Zares). Seveda pa do njih gojimo velika pričakovanja in prav gotovo bodo imeli priložnosti, da jih (vsaj tista realna) uresničijo. Mateja Tomašič MISEL MESECA "Beseda na nepravem mestu uniči še tako lepo misel." Voltair sprehod po vsebini Ptujski maratonci uspešno tekli v Banski Štiavnici 4 Evropska prestolnica kurentov 2010 4 Varčne sijalke 5 MO Ptuj in humanitarne organizacije združile moči 5 Z junijske seje Mestnega sveta 6 Prvi evropski teden podjetništva v Evropski uniji 10 London, svetovna vinska prestolnica 10 Toni Hamler, dekorativni mojster, restavrator in grafik 11 Pogovor s harfistko Tino Žerdin 12 Pogovor z Veroniko Emeršič, mlado ravnateljico Zasebne glasbene šole 13 Prvi urednik Ptujčana je bil Slavko Brglez 14 Prihodnja gledališka sezona prinaša kar 7 premier 16 Mesto bodo poskušali zapolniti z umetnostjo v vseh sferah 17 Predstava Pod svobodnim soncem 18 Kulturne in duhovne vsebine na Viktorinovih večerih 18 Ptujski literarni klub uspešno deluje že peto leto 19 Dela Petra Kozlerja v domoznanskem oddelku ptujske knjižnice 20 Koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja Radovana Gobca 21 Gospodje Ptujski 22 Mlada prostovoljka iz Francije v akciji 22 15. Pomladna vetrnica 23 Tabor za nadarjene učence na Hoškem Pohorju 23 Športni dan na Ranci 24 Na OŠ Mladika je potekal celoletni projekt Voda 24 Dan druženja in gibanja treh generacij 25 Pomoč osebam pri vključevanju nazaj v življenje in delo 25 Razstava Društva optimisti Ptuj 26 20 let društva Sonček 27 Drog je na širšem ptujskem območju vse več 27 Tradicija - tehnologija - humanitarnost 28 Razstava kač, aligatorjev, pajkov in drugih plazilcev 28 Žogarija pred Mestno hišo 29 Najboljši plavalci na svetu v Termah Ptuj 30 Športno-užitkarska ekspedicija ŠD Center 31 Profesionalni turnir v golfu na Ptuju 32 Regata Jadro Rance 2009 33 Naslovnica: Otroško igrišče v mestnem parku Foto: Staša Cafuta Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o /J^, __ delu občinskih organov, občin_j/ J/jMf rtM ¥•■ skega urada in svetov četrtnih ■ ' skupnosti, o delovanju poli- tičnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavki: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škr-janec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 040 218 895; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. ///fff^f. Vyrtf/t 3 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 IZ MESTNE HIŠE Ptujski maratonci uspešno tekli v Banski Štiavnici Majda Murko Foto: Ivan Črešnik Delegacija Mestne občine Ptuj se je na povabilo Mirona Brez-noščaka, predstavnika partnerskega mesta Banske Štiavnice na Slovaškem, v soboto, 29. maja, udeležila prvega mednarodnega Štefultovskega teka za posameznike in skupine. Ekipno pa je skupina prejela pokal za sodelovanje partnerskega mesta na prvem Štefulskem teku v Banski Štiavnici na Slovaškem. Po pozdravu in nagovoru dobrodošlice župana mesta Pavola Balžanke na štartu so se tekači podali na razgibano tekaško stezo, ki se je vzpenjala in spuščala, v dolžini 10 km, po pet krogov za moške, in v dolžni 6 km, po tri kroge za ženske. Speljana je bila na vasi, tik ob obrobju mesta. Po stezi je teklo približno 80 tekačev in tekačic, ki so jih s ploskanjem vzpodbujali tudi radovedni gledalci, ljubitelji teka in gostitelji mesta. Ptujsko skupino tekačev so sestavljali: Nataša Hercog, Ivan Črešnik, Anton Pravdič, Matevž Zavec in Majda Murko. Predstavnici ženskega spola sta v svoji kategoriji dosegli odlično četrto mesto, moški pa prav tako. Z doseženimi rezultati smo bili vsi sodelujoči zelo zadovoljni, saj smo tekli na višini preko 900 m nadmorske višine, v čistem podeželskem, po zelo vlažnem, soparnem zraku, pri temperaturi 10 stopinj. V soboto dopoldan smo si pred tekom pod vodstvom Mirona Breznoščaka po programu ogledali zgodovinske znamenitosti Ekipa iz Ptuja in predstavnika tekaškega kluba partnerskega mesta Banska Štiavnica na Slovaškem. starega mestnega jedra in bližnjo okolico ter razstavo mineralov. Naslednji dan, pred odhodom domov, pa smo bili še gostitelji v toplicah Vyhne. Ptujskim maratoncem bo vrnjen obisk delegacije iz Banske Šti- avnice, ki se bo na povabilo MO Ptuj udeležila 3. teka partnerskih mest 27. junija letos, ko bomo skupaj z njimi v štafetnem teku po ptujskih ulicah starega mestnega jedra neprekinjeno tekali osem ur 29. konvencija Združenja evropskih karnevalskih mest je bila v Črni Gori L eta 2010 bo potekalo jubilejno 50. kurentovanje. Tedaj bo na Ptuju tudi evropsko srečanje kurentu podobnih likov - »kožuharjev«. Staša Cafuta V zadnjih majskih dneh je v črnogorskih mestih Kotor, Budva, Tuzi in Tivat potekala redna letna, 29. konvencija največje Evropske karnevalske organizacije, imenovane FECC (Federation of European Carnival Cities). Njena članica je tudi Slovenija in Ptuj že od leta 1991. Dogodka se je udeležila tudi delegacija iz Ptuja; predsednik FECC Slovenija, Branko Brumen, aktualni princ karnevala Stanko Vegan in bivši princ Slavko Kolar. Iz Slovenije so bili udeleženci tudi iz Pusta Mozirskega, na čelu s predsednikom Markom Presečnikom. Generalna skupščina je bila letos volilna. Henry van der Kro-on iz Nizozemske, ki je že od ustanovitve predsednik FECC, je dobil novi 3-letni mandat za vodenje. Branko Brumen, ki po volitvah ostaja član predsedstva FECC, je po vrnitvi povedal: »Konvencija, katere se je udeležilo 250 delegatov iz 23 držav članic FECC, je tudi priložnost za izmenjavo organizacijskih in marketinških izkušenj, predstavitev karnevalov in dogovorov o sodelovanju ter izmenjavah karnevalskih skupin. V času zaostrenih finančnih razmer, ki se jim niso mogli izognili niti evropski karnevali, ki se v veliki meri poleg javnih, financirajo iz komercialnih virov, je tovrstna izmenjava izkušenj še toliko pomembnejša.« B. Brumen je še dodal, da so Ptujčani predstavili jubilejno 50. kurentovanje, ki bo potekalo čez dobrega pol leta. Vodstvo FECC je sprejelo pobudo, da se Ptuj uradno proglasi za »Evropsko prestolnico kurentov«, kar bo dalo jubilejnemu kurentovanju, za katerega se načrtuje tudi Evropsko srečanje kurentu podobnih likov - »kožuharjev«, še dodatno dimenzijo in veljavo v slovenskem in evropskem karnevalskem prostoru. Javni poziv "kulturni tolar" 2009 V Uradnem listu RS z dne 5. 6. 2009 je bil objavljen javni poziv za izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala RS iz proračuna, namenjenega za izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (poziv "kulturni tolar" 2009). Razpis in razpisna dokumentacija sta dosegljiva na spletnih strani Ministrstva za kulturo: http://www. mk.gov. si/si/razpisi_pozivi_ in_javna_narocila/jav-m_pozivi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_smgle%5D=907 Predlagatelji projekta so lahko lastniki, solastniki in upravljavci enot kulturne dediščine v območju naselbinskega spomenika Ptuj - Mestno jedro (EŠD 580) in so vključeni v Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/08). Rok prijave je 6. 7. 2009. Zdenka Ristič 4 'd^&ÜSA IZ MESTNE HIŠE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Varčne sijalke Mag. Olga Fekonja, komunalna inšpektorica Trenutno je ena izmed pobud za zmanjšanje porabe električne energije tudi menjava klasičnih žarnic z varčnimi (žarnicami) sijalkami. Z vidika proizvodnje električne energije, ki je v večini primerov okoljsko obremenjujoča, je to potrebno, vendar imajo tudi varčne sijalke eno slabo lastnost. Varčna sijalka sodi v kategorijo nevarnih odpadkov, saj vsebuje živo srebro. Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa lahko kvarno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Potrebno je le nekoliko bolj previdno ravnanje, kadar preneha delovati oz. če se slučajno razbije. To se je pa zagotovo zgodilo komu tudi z živosrebrnimi termometri oz. merilci pritiska z živosrebrnim stolpcem. Uporaba je torej iz okoljskega vidika vsekakor nujno potrebna, hkrati pa je potrebno pazljivo in primerno ravnanje v primeru razbitja oz. ob izteku življenjske dobe. V primeru razbitja: Poskrbite, da se otroci in živali izogibajo področja razbitja in pustite okna odprta za vsaj 15 minut, da se hlapi prezračijo. Ostanke počistite s pripomočki za enkratno uporabo. Uporabite recimo rokavice za enkratno uporabo in zberite živo srebro s kartonom oz. trdim papirjem. Za majhne delčke in prah uporabite lepilni trak. Ne uporabljajte sesalnika, saj razprši živo srebro in delci ostanejo ujeti v sesalniku. Ravnanje z odsluženimi sijalkami ureja Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06). Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih sijalk izvajalcu javne službe (Čistemu mestu Ptuj) kot mešani komunalni odpadek, temveč jih lahko odda distributerju ob nakupu novih sijalk, izvajalcu javne službe kot ločeno zbrane frakcije nevarnih odpadkov v zbirnem centru, v akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo izvede izvajalec javne službe (Čisto mesto Ptuj) enkrat letno ali v zbiralnici proizvajalcev. Najenostavneje je, da imate pri nakupu nove sijalke staro s seboj. V pomoč vam bo pri iskanju ustrezne zamenjave, hkrati pa jo boste lahko pri prodajalcih oddali v zbiralnik odpadnih sijalk. Nameščeni so na oddelkih z razsvetljavo v vseh večjih trgovinah in nakupovalnih centrih, vanje lahko oddate enako število odpadnih sijalk kot kupite novih. V manjših trgovinah oddajte odpadno sijalko prodajalcu. S tem boste poskrbeli, da bo ekološko reciklirana. MO Ptuj in humanitarne organizacije združile moči Bronja Habjanič Gospodarska kriza in recesija sta zajeli ves svet. Že kmalu v začetku leta se je kriza začela poglabljati tudi na našem območju. Vse več družin in posameznikov se dnevno obrača k ustreznim institucijam po pomoč. Po informacijah območnega združenja Rdečega križa je pomoč v obliki prehrambenih paketov minuli mesec iskalo že več kot 800 družin, kar je zaskrbljujoč podatek, število pomoči potrebnih pa se iz dneva v dan še povečuje. Mestna občina Ptuj iz proračuna zagotavlja svojim občanom za premagovanje materialnih in socialnih stisk oziroma za dvig kvalitete njihovega življenja 4.400.000 evrov. Zaradi vse večjih socialnih stisk so združile moči humanitarne organizacije, ki delujejo na širšem ptujskem področju, se povezale z Mestno občino Ptuj in sklenile, da bodo v skladu s svojim poslanstvom aktivno pristopile k lajšanju posledic. Dvorišče minoritskega samostana je 18. junija napolnila množica tistih, ki so z nakupom ene vstopnice pripomogli k temu, da je posamezna družina v stiski prejela prehrambeni paket. Pakete sta glede na zbrana sredstva potrebnim družinam in posameznikom razdelila Dekanijska Karitas Ptuj - Zavrč in Območno združenje Rdečega križa. Na dobrodelnem koncertu sta nastopili dve vrhunski glasbeni zasedbi - Slovenski oktet in Feguš quartet. Z Mestno občino Ptuj so kot partnerke v projektu sodelovale naslednje humanitarne organizacije: Lions klub Ptuj, Rotary club Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj - Zavrč. Vabilo Vljudno vas vabimo na javno predstavitev osnutkov načrtov zaščite in reševanja, ki bo potekala od 6. julija do 6. avgusta v delovnem času občinske uprave v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 na Ptuju, pisarna št. 15/I - velika sejna soba. Na podlagi 16. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02 - popr., 17/06 in 76/08) in v skladu z 11., 36. in 40. členom Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/07) Mestna občina Ptuj objavlja javno predstavitev osnutkov načrtov zaščite in reševanja Mestne občine Ptuj. Javna predstavitev se izvede z namenom, da se zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja v Mestni občini Ptuj. Odgovorna oseba je mag. Janez Merc. Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj Popravek V članku z naslovom »Otroško igrišče v mestnem parku sedaj tudi uradno odprto« nam je zagodel tiskarski škrat. Med ostalimi donatorji smo pomotoma zapisali podjetje Gornik, d. o. o., pravilno se glasi GOMIK, d. o. o. Za napako se opravičujemo. Uredništvo 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 MESTNI SVET Na junijski seji priznanja, akt o javno-zasebnem partnerstvu, spremembe odlokov o spomenikih in o kategorizaciji cest Milena Turk Ptujski svetniki so se 22. junija sestali na redni seji, kjer so med drugim obravnavali sklepe o podelitvi priznanj MO Ptuj, spremembe Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, osnutek Odloka o kategorizaciji cest, akt o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo cestne infrastrukture, sklep o pristopu MO Ptuj k Združenju mestnih občin Slovenije in osnutek akta o ustanovitvi Združenja mestnih občin Slovenije. Potrdili so tudi tri sklepe o spremembah cen, in sicer cene za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, cene za pogrebne in pokopališke dejavnosti ter cene storitev pomoči družini na domu. Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja je mestni svet naziv častnega občana Ptuja podelil Janezu Bohoriču, zlate plakete pa Petru Pribožiču, Nevenki Dobljekar in Branku Gorjupu. S spremembo Odloka o kulturnih in zgodovinskih spomenikih se iz seznama izbriše rojstna hiša Jožeta Lacka v Kicarju 112, kajti Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, ugotavlja, da je hiša v zelo slabem stanju in da obstaja nevarnost, da se bo porušila. V hiši tudi ni nobene muzejske postavitve, prav tako nima nobene posebnosti z etnološkega vidika. Omenjeni zavod v novih strokovnih podlagah tega objekta ni razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena, ker nima avtentične pričevalnosti o svojem zgodovinskem pomenu. Spreminja se tudi Odlok o kategorizaciji občinskih cest. Bistvene spremembe so uskladitev medobčinskih cest s sosednjimi občinami, ukinitev obstoječih kategoriziranih cest, spremembe potekov obstoječih javnih cest in kategorizacija novih cest, ki so nastale zaradi razvoja novih naseljih ali industrijskih območij. Predlagana je ukinitev nekaterih obstoječih javnih cest na mestih, kjer se ne uporabljajo v javni namen (kjer cesta prečka travnik ali poteka po zasebnem zemljišču). Nekaterim posameznim odsekom se je spremenil potek v naravi in gre za večja odstopanja od dosedanjih tras. Z aktom o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo cestne infrastrukture se ugotavlja javni interes za sklenitev tovrstnega partnerstva in se odloča o izvedbi projekta izgradnje cestne infrastrukture v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva. Določajo se predmet, pravice in obveznosti javnega (tj. MO Ptuj) in zasebnega partnerja (tj. pravna ali fizična oseba). Zasebni partner, ki bo izbran na javnem razpisu, bo moral izdelati projektno dokumentacijo ter zgraditi cestno infrastrukturo skladno s projektnimi smernicami javnega partnerja. V celoti bo moral tudi zagotoviti financiranje projekta izgradnje. Javni partner bo dolžan na zemljiščih, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva, pravočasno zagotoviti lastninsko pravico in zasebnemu partnerju omogočiti pridobitev ustreznih dovoljenj. Večino po- slovnega tveganja bo prevzemal zasebni partner. Zasebna vlaganja v javne projekte ureja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Svetniki so obravnavali osnutek akta o ustanovitvi Združenja mestnih občin Slovenije. Zakon o lokalni samoupravi namreč omogoča, da lahko občine zaradi skupnega zagotavljanja interesov in uveljavljanja lokalne samouprave ustanavljajo združenja. Obstaja že Skupnost občin Slovenije. Združenje mestnih občin bi naj opravljalo naloge, ki se nanašajo na izmenjavo izkušenj in krepitev lokalne samouprave, organiziranje razprav o aktualnih vprašanjih, obravnavanje zakonskih predpisov, zastopanje skupnih interesov mestnih občin, oblikovanje skupnih razvojnih projektov in sodelovanje z organizacijami lokalnih in regionalnih skupnosti. Akt bodo podpisale naslednje mestne občine: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Poziv lastnikom psov - Plačevanje položnic brez provizij - Košnja trave Vprašanje Albina Piška: Kdaj bo dokončan podhod na železniški postaji? Odgovor: V sklopu modernizacije železniške proge Prager-sko-Ormož je bil zgrajen podhod na železniški postaji Ptuj. Ker je šlo za dela v javno korist, je lahko država modernizirala javno železniško infrastrukturo brez gradbenega dovoljenja. V primeru gradnje podaljšanja podhoda na železniški postaji Ptuj je bilo s strani Slovenskih železnic Mestni občini Ptuj naloženo, da si mora pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno smo morali pridobiti projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projektna dokumentacija za pri- dobitev gradbenega dovoljenja je bila posredovana na Upravno enoto Ptuj. Gradnja podaljšanja podhoda na železniški postaji na Ptuju se bo nadaljevala takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja (predvidoma v tekočem mesecu). Andrej Trunk Pobuda Marije Magdalenc: Uvede se naj nadzor nad izvajanjem storitev izbranih izvajalcev v MO Ptuj in naj se preko javnih del za izvajanje nadzora zaposli dva ali več delavcev. Odgovor: Nosilec vzdrževanja vseh javnih površin so Javne službe Ptuj, d. o. o., ki so za iz- vajanje posamezne dejavnosti za leto 2009 z javnim razpisom izbrale Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Glede na to, da je za družbo Javnih služb Ptuj, d. o. o., leto 2009 uvajalno obdobje, v katerem se želi vzpostaviti najboljšo podlago za čim bolj kvalitetno izvajanje v prihodnosti, se bo v tekočem letu okrepil nadzor nad izvajalci del v okviru danih možnosti. Marijana Nikšič Zorko Vprašanje Janeza Rožmarina: Koga se lahko pozove, da pokosi travo na zemljiščih, ki so last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, npr. sadovnjaka Pa- norama pod gradom in travnika pod cerkvijo sv. Roka? Odgovor: Za košnjo površin, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, skrbi Komunalno podjetje Ptuj. Glede površin, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in so nepokošena oz. zapuščena, smo lastnikom posredovali dopis, da uredijo površine, ki so v njihovi lasti na območju Mestne občine Ptuj. Alenka Bezjak ♦ ♦♦ Pobuda Miroslava Letonje: Za občane MO Ptuj se naj za plačevanje položnic brez provizije ustanovi mestna blagajna, tako kot je to za svoje občane 6 'rffy&tSA MESTNI SVET 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 storila Mestna občina Maribor. Odgovor: Mestna občina Ptuj in Javne službe Ptuj, d. o. o., že izvajata aktivnosti za odprtje mestne blagajne, na kateri bi lahko občani plačevali položnice za storitve javnih podjetij (voda, smeti, najemnine, gro-barine, električna energija, plin, mestno redarstvo, šole, vrtci ...) brez provizije. Za uvedbo mestne blagajne bo potrebno zagotoviti poslovne prostore, ki morajo tehnično in varnostno ustrezati bančni zakonodaji, nabaviti strojno, programsko in blagajniško opremo za vsaj dve delovni mesti. Pridobivanje ustreznih dovoljenj, ureditev prostora in sama izvedba projekta bo vsebinsko in finančno zahteven projekt, vsekakor pa bi se s tem približali občanom in jim prihranili nekaj finančnih sredstev. Irena Marčič, Javne službe Ptuj, d. o. o. ♦ ♦♦ Pobuda in vprašanje Helene Neudauer: Zaradi nespoštova-nja določb Odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj predlaga, da se: - v mediju Ptujčan objavi poziv lastnikom psov, s katerim se jih pozove na spoštovanje določil odloka in na obzirnost ter spoštovanje do sosedov in občanov s prošnjo, da začnejo pobirati iztrebke za svojimi hišnimi ljubljenčki; - pripravijo podatki o tem, koliko lastnikov psov je bilo od uveljavitve odloka že kaznovanih, ker pasjih iztrebkov niso odstranili, oz. koliko jih je bilo po evidenci vsaj opozorjenih. Odgovor: Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj, ki se nanaša na varovanje zdravja in čistoče, se na javnih površinah in ob sprehajalnih poteh v četrtnih skupnostih Mestne občine Ptuj redno izvaja. Ko medobčinska inšpekcija ali re-darstvo opazita pasje iztrebke, opozorita lastnika psa, da iztrebke odstrani. Inšpekcija in redarji pa v mnogih primerih ne morejo ustrezno ukrepati, ker psi v mestnem središču in po zelenicah tekajo brez lastnikov. Medobčinska inšpekcija in re- darstvo pa tudi redno sodelujeta z izvajalcem javne službe Komunalnim podjetjem Ptuj in ga v primerih, ko lastniki psov niso znani, o tem takoj obvestita, da iz javne površine odstrani pasje iztrebke. Po odloku je zagrožena globa 41,73 evrov za lastnika psa, če ne odstrani iztrebkov za svojo živaljo. Medobčinska inšpekcija in redarstvo še nista kaznovala lastnikov psov, ampak sta izrekala ustna in pisna opozorila. Ustno je bilo opozorjenih približno 50 lastnikov psov, izrečenih pa 20 pisnih opozoril. Glede na izrečena opozorila se pri rednem nadzoru ugotavlja, da se stanje izboljšuje, saj lastniki deloma že odstranjujejo iztrebke za svojimi psi. Ugotavlja pa se, da število domačih živali narašča, zato bodo povečane aktivnosti nadzora inšpekcije in redarstva. Glede na navedeno bomo ponovno obvestili Komunalno podjetje Ptuj o problematičnih lokacijah, predvsem v starem mestnem jedru, da naj pogosteje izvajajo čiščenje mestnih ulic, saj se živali velikokrat gibljejo brez lastnikov. Po mestu je nameščenih pet smetnjakov za pasje iztrebke s primerno opremo. Po podatkih Mestne občine Ptuj, Oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, pa bo v letošnjem letu nabavljenih še več dodatnih smetnjakov. Medobčinska inšpekcija veliko stori tudi na preventivi osveš-čanja lastnikov živali, in sicer s članki v mediju Ptujčan, v katerih opozarja lastnike psov, da so dolžni za svojimi ljubljenci pobirati iztrebke. Primerljive izkušnje kažejo, da gre za problem cele Evrope in zato ga ni mogoče rešiti le z nadzorom, dokler se tega ne bodo najbolj zavedali sami lastniki psov, ki so kot prvi dolžni, da počistijo za svojimi živalmi. Majda Murko, Sabina Jupič Jožica Težak Pobuda Vlada Čuša: Iz soglasja, ki ga na podlagi 33. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 4/06) izda Občinska uprava Mestne občine Ptuj, se naj črta določilo oz. pogoj, da se letni vrt lahko opremi le s senčniki brez reklamnih napisov. Odgovor: V skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor, in Službe mestnega arhitekta, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo (staro mestno jedro je kulturnozgodovinski in urbanistični spomenik), na podlagi 33. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vest-nik občine Ptuj, št. 4/06) izdaja lastnikom gostinskih lokalov soglasja za postavitev letnih vrtov. V soglasjih so podani enotni pogoji, da se letni vrtovi lahko opremijo s senčniki brez reklamnih napisov, ki ne smejo segati v zračni prostor (profil) ulice. Ob tem pa je potrebno povedati, da označba imena lokala na senčniku ne šteje kot reklamni napis. Večina starih mestnih jeder v Sloveniji, ki imajo postavitve letnih vrtov urejene z odloki, nimajo reklamnih napisov (npr. Škofja Loka itn.). Nadzor nad izvajanjem določb Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj opravlja Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave. Če medobčinska inšpektorica pri nadzoru ugotovi, da se uporablja javnoprometna površina pri postavljanju letnih vrtov brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, v skladu s 4. odstavkom zgoraj navedenega odloka odredi z odločbo takojšno odstranitev na stroške lastnika. Preventivni ukrepi inšpektorjev ter opozorila 33. člen Odloka o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007) določa, če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo. Glede na določilo zgoraj navedenega odloka je lastnikom vrtov, ki imajo nameščene senčnike v nasprotju z izdanim soglasjem medobčinska inšpektorica izrekla ustna opozorila in jim odredila, da jih v roku 14 dni odstranijo. Sabina Jupič Stanislav Napast ♦ ♦♦ Albin Pišek je v imenu De-SUS-a postavil vprašanje in dal pobudo: Vodstva šol Šolskega centra Ptuj se naj pozove, da čistijo okolico pred Šolskim centrom. Odgovor: Medobčinska inšpekcija in Medobčinsko redar-stvo Skupne občinske uprave izvajata redni nadzor v okolici Šolskega centra in Gimnazije Ptuj. Pri nadzoru so bila dijakom izrečena ustna opozorila, da je odlaganje odpadkov izven nameščenih posod za odpadke prepovedano in kaznivo. Istočasno sta bili opozorjeni tudi vodstvi šol, da naj poskrbita za čistejšo okolico šolskih in bližnjih javnih površin. Odpadki se pojavljajo tudi na vpadnicah do šole, kot primer na Tihi poti. O ugotovljenih nepravilnostih je medobčinska inšpektorica obvestila odgovorno osebo na Oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, ki je izvajalca javne službe obvestila, da izprazni polne koše in očisti odpadke iz javnih površin. Medobčinska inšpekcija in Medobčinsko redarstvo pa pri rednih ogledih v zadnjem obdobju ugotavljata, da se po izrečnih ukrepih stanje glede nepravilnega odlaganja odpadkov izboljšuje, razen pri koritih, ki so namenjena odlaganju cigaretnih ogorkov, kjer se še vedno pojavljajo ogorki ob koritih. Medobčinska inšpektorica bo vodstvu šol ponovno izdala pisno opozorilo z ukrepom, da naj redno odstranjujejo cigaretne ogorke, ki se odlagajo ob zgoraj navedenih koritih, in ustrezno vzdržujejo ostale površine okrog šol. Jožica Težak Sabina Jupič {/fcptffft 7 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 AKTUALNO STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Vodstvo SLS na obisku v Mestni hiši Novi predsednik SLS in poslanec DZ RS mag. Radovan Žerjav je ob robu predstavitve kandidatov s hivim iui i|ugak.p 4.1 ■ ii ifc> stranke za volitve v Evropski parlament na Ptuju z vodstveno ekipo SLS obiskal župana Mestne občine Ptuj. V ekipi sta bila tudi poslanec in župan občine Duplek Janez Ribič in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj. V Mestnem odboru SLS Ptuj menimo, da gre za primer dobre politične prakse in kulture, ko predsedniki parlamentarnih strank ob obisku Ptuja opravijo razgovor v Mestni hiši, na katerem je vodstvu Mestne občine Ptuj omogočeno, da jim predstavi svoje razvojne usmeritve in projekte nacionalnega pomena. Župan dr. Štefan Čelan je na srečanju posebej izpostavil nesprejemljivost novih predlogov regionalizacije Slovenije, ki jo predlaga vladna koalicija, v kateri Ptuj v nobeni od opcij ni predviden kot regijsko središče. Predstavniki mestnega in regijskega odbora SLS so izpostavili, da rešitev z manj kot 11 pokrajinami, s središči v mestnih občinah, ki 15 let na večini področij dejansko že opravljajo vlogo pokrajinskih središč, ni sprejemljiva. Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo za »polnoletnost« ob dnevu državnosti, v želji in pričakovanju, da vlada RS v procesu notranje organizacije države ne bi Ptuju ponovno določila vloge »zasenčenega« središča sosednjega mesta, regije in/ali države. Mestni odbor SLS Ptuj Zahvala Hvala vsem volivkam in volivcem, ki ste se udeležili volitev, zlasti pa hvala vsem, ki ste glasovali za Liberalno demokracijo Slovenije in ponovno izvolitev Jelka Kacina za evropskega poslanca. Ta dosežek je priznanje za minulo delo naše poslanke in poslanca v evropskem parlamentu, prav tako pa tudi priznanje za delo v domačem okolju, v vladi Republike Slovenije, državnem zboru in v številnih občinskih svetih in županstvih. Ta rezultat nas tudi utrjuje v prepričanju, da znamo ljudje prepoznati in nagraditi trdo, pošteno in predano delo. V Evropskem parlamentu bomo liberalni demokrati tudi v prihodnje vztrajni zagovorniki pravne in socialne države, krepitve gospodarstva, trajnostnega razvoja in človekovih pravic. Vedno znova se bomo zavzeli za Slovenijo in za skupne vrednote vseh evropskih državljanov. Odločitev volivk in volivcev krepi liberalno demokratsko politiko v ospredju družbenega odločanja tudi v domačem političnem prostoru. Odgovornost, ki smo jo prejeli od volivcev, je za nas izziv, ki mu bomo kos. Dokazali se bomo z delom, ne z besedami. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno voščimo ob 25. juniju, dnevu državnosti. Saša Lončar, Lidija Majnik, predsednik MO MLD Ptuj predsednica MO LDS Ptuj Zahvala DeSUS Območni odbor DeSUS Ptuj se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so na volitvah v Evropski parlament glasovali za listo DeSUS. Verjetno bo mnogo boljši rezultat na naslednjih volitvah. Evropska unija je zveza držav članic, ki želi svojim državljanom zagotoviti boljšo in varnejšo prihodnost. Nekatera področja, ki jih ureja evropska zakonodaja, so izjemno pomembna tudi za uresničevanje programa stranke DeSUS. V mislih imamo zlasti področje pokojninskega in invalidskega sistema, zdravstvenega sistema in nasploh področje socialne politike. V preteklih letih je bila Slovenija večkrat s strani Evropske komisije opozorjena, da bi morala izvesti novo pokojninsko reformo. Po mnenju komisije naš pokojninski sistem ne zagotavlja dolgoročne finančne vzdržnosti. V stranki DeSUS se ne strinjamo z navedenimi opozorili komisije. Večina podatkov namreč kaže, da smo po vseh kazalcih pod ravnijo Evropske unije. Pokojninska reforma po našem mnenju zagotavlja stabilnost našemu pokojninskemu sistemu. Stranki DeSUS ni vseeno, kakšne odločitve sprejemajo v Bruslju glede naše prihodnosti. Albin Pišek, vodja svetniške skupine DeSUS Dan državnosti in leta sprenevedanja Minilo je natanko 18 let od oborožene agresije JLA na Slovenijo. V slovenski in ptujski politični zavesti pa še ni dozorelo spoznanje, da so prav na Ptuju padli prvi streli v vojni za samostojno Slovenijo. V MO SNS Ptuj menimo, da se določeni politični krogi namerno sprenevedajo in molčijo o tej zgodovinski resnici. Županu se zahvaljujemo, da je izpolnil obljubo, ki nam jo je dal na mestnem svetu, in v sodelovanju z veteransko organizacijo izvedel postavitev spominske plošče v čast samostojni Sloveniji na Vičavi. Mestni odbor SNS Ptuj, predsednik Miroslav Letonja 8 K^k&USA STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / GOSPODARSTVO 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 AKTUALNO Mesečne novičke o možnostih črpanja sredstev iz EU Razspisa za razvoj e-vsebin in e-storitev ter za spodbujanje tujih neposrednih investicij iv.5/ Nova Slovenija Odgovorno v Evropski parlament Nova Slovenija je na evropskih volitvah z odlično ekipo pokazala, da je resna stranka, ki ima svoje mesto v Evropskem parlamentu in to v družbi večinske Evropske ljudske stranke in prav tako v politiki pri nas doma. S tretjim rezultatom na volitvah smo kljub nizki udeležbi dobili ponovno evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki se v imenu celotnega štaba in vodstva stranke zahvaljuje volivcem za izkazano zaupanje. Stranka s tem tudi zagotavlja aktivno delovanje in spremljanje političnih razmer za svoje državljane do naslednjih lokalnih volitev v prihodnjem letu. Mestni odbor Nove Slovenije vsem Ptujčankam in Ptujčanom čestita ob praznovanju dneva državnosti. Mestni odbor N.Si Ptuj Zmaga SDS na volitvah v Evropski parlament Zmaga SDS na volitvah v Evropski parlament je ponovno dokaz, da SDS slovensko in evropsko politiko jemlje resno in da želi za blaginjo Slovenije in Evrope prispevati najboljše. Slovenska demokratska stranka nastopa v Evropskem parlamentu znotraj skupine Evropske ljudske stranke, ki je ponovno postala najmočnejša poslanska skupina v Evropi. Zato je bil vaš glas za listo SDS tudi glas večinski poslanski skupini v EU parlamentu, ki bo na sprejemanje odločitev imela bistveno močnejši vpliv. Hvala za to posebno dodano vrednost. Hvala volivkam in volivcem, ki ste podprli listo SDS, posebej še Ptuju in okolici, kjer smo dosegli zavidljiv volilni rezultat. Dokazali smo, da želimo več, da zmoremo več, da Slovenija zmore več! Ptujčankam in Ptujčanom čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti. Želimo vam ponosno in domoljubno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj Razpisa za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev ter za spodbujanje tujih neposrednih investicij. V tem mesecu vam predstavljamo dva razpisa. Prvi je Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev v letih 2009 in 2010, drugi pa Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2009. ZRS Bistra Ptuj Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-stori-tev v letih 2009 in 2010 razpisuje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki želi s tem javnim razpisom spodbuditi razvoj in večjo ponudbo e-stori-tev na različnih področjih informacijske družbe in uveljavljati nove tehnološko-razvojne, organizacijske in poslovne koncepte, ki bodo pripomogli k prehodu v moderno in učinkovito družbo znanja. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja predkonkurenčnih raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev na naslednjih tematskih področjih: 1. e-vsebine in e-storitve na po- dročju kulture, 2. znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve, 3. e-vsebine in e-storitve za potrošnike, 4. e-vsebine in e-storitve na področju zdravja, 5. e-poslovanje, 6. e-storitve s področja lokalne uprave, 7. e-vsebine in e-storitve s področja energetske učinkovitosti in varovanja okolja. Razpis je namenjen podjetjem, ki lahko sama ali v imenu konzorcija partnerjev prijavijo raziskovalni projekt. Konzorcije, ki prijavljajo raziskovalno razvojni projekt, lahko sestavljajo podjetja in raziskovalno razvojne organizacije. Okvirna skupna vrednost nepovratnih sredstev znaša 7.295.130,76 EUR. Najmanjša velikost projekta je 200.000 EUR, največja pa 2.000.000 EUR. Rok za oddajo vloge na ministrstvo je 29. 6. 2009 do 14. ure. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: http://www.mvzt. gov.si/si/javni_razpisi/. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije pa razpisuje Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2009. Predmet javnega razpisa je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Namen javnega razpisa je privabljanje tujih investitorjev k investiranju na območju RS, katerih investicije bodo: - v skladu s ponudbo na trgu dela v RS zagotavljale nova delovna mesta, in sicer predvsem v panogah z višjo dodano vrednostjo; - prispevale k prenosu znanja in tehnologij in k sodelovanju znanstveno-raziskovalnih podjetij in ustanov na območju RS s tujimi investitorji; - prispevale k skladnejšemu regionalnemu razvoju; - prispevale k povečanju siner-gičnih učinkov povezovanja tujih investitorjev s slovenskimi podjetji, predvsem na področju dobav tujim investitorjem in izmenjave znanj in tehnologij. Višina proračunskih sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje investicijskih projektov v letu 2009, znaša 5.000.000 EUR. Javni razpis je odprt do 4. 9. 2009 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani JAPTI--j a : http://www.japti. si/index. php?t=Razpisi&id=41&l=sl. Dodatne informacije lahko dobite tudi na naslovu: Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Slovenski trg 6 www.bistra.si bistra@bistra.si f^/fyïrs/t 9 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 GOSPODARSTVO Prvi evropski teden podjetništva v Evropski uniji Med 6. in 14. majem so se v vseh državah članicah Evropske unije odvijali številni dogodki za mikro, mala in srednje velika podjetja. Evropski teden podjetništva je kampanja Evropske komisije, namenjena spodbujanju podjetništva in informiranju podjetnikov o podpori, ki jim je na voljo na evropski, državni in lokalni ravni. Pri nas so (brezplačni) dogodki potekali v Ljubljani, Mariboru, Cerknici, Martjancih, Žalcu, Bledu, Podsredi ter Portorožu. Staša Cafuta 23 milijonov ali 99 odstotkov vseh evropskih podjetij spada v kategorijo malih in srednjih podjetij. To so podjetja z največ 250 zaposlenimi in s prihodki od prodaje, ki ne presegajo 50 milijonov evrov. V preteklih letih so ta podjetja ustvarila 80 odstotkov delovnih mest v Evropski uniji. Cilj tedna podjetništva je razširiti informacije o tem, kakšne ukrepe ponujajo Evropska unija in nacionalne oblasti za podporo tem podjetjem. Med drugim je namen tega tedna tudi ta, da se spodbudi zanimanje za podjetništvo in ustvari več podjetniškega duha, zlasti med mladimi. Osrednja podjetniška dogodka, ki sta potekala v Ljubljani 6. in 7. maja, je organizirala Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) z naslovom Od želje do podjetja. Slednji je združil tematiko ustanovitve podjetja in rasti v podjetju s poudarkom na dizajnu ter prikazal obstoječo podporo podjetništvu. Drugi dan pa je bil posvečen internacionalizaciji, kjer so na seminarju z okroglo mizo na temo S trebuhom za kruhom obravnavali tematiko rasti podjetij, njihovih poslovnih strategij, možnosti financiranja ter prikaz obstoječe podpore podjetnikom pri širjenju njihovega poslovanja preko državnih mej. Strokovnjaki s posameznih področij, povezanih s podjetništvom in prodorom na tuje trge, ter predstavniki institucij so podjetnikom in drugi zainteresirani javnosti na poljuden način predstavili možnosti in priložnosti, ki jih ponuja podjetništvo. Zanimiv gost, ki je z udeleženci delil svoje izkušnje, Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel, svetovno priznani konstruktor in izdelovalec ultralahkih letal, je med drugim poudaril pomembnost pomoči države pri osvajanju tujih trgov. Po njegovem mnenju je primeren čas za vstop podjetja na tuje trge že od samega začetka. »Če se omejiš, da boš posloval samo v Sloveniji, imaš težave. Če se osredotočiš samo na en trg, si obsojen na propad. Prej ko se globaliziraš, bolje je,« je poudaril in nadaljeval, da je za prodor na tuje trge ključno prej spoznati mentaliteto bodočih kupcev in jim ustrezno prilagoditi izdelek. »Sedanja finančna kriza je dobrodošla, saj nas, podjetnike, spodbudi, da postanemo bolj inovativni in kreativni in ne več toliko ležerni, kot smo radi v času, ko vse teče kot namazano,« je še dodal. Dogodka se je udeležila tudi Ptujčanka mag. Mojca Šibila, vodja vstopne točke VEM pri ZRS Bistra Ptuj. London, svetovna vinska prestolnica Vinski sejem v Londonu, ki vsako leto poteka sredi maja, velja za enega izmed največjih specializiranih sejmov, na katerem se sklene največ vinskih poslov na svetu. Letos se je predstavilo 1.100 razstavljavcev iz vseh koncev sveta. Ti so dali na pokušino 14.000 obiskovalcem več deset tisoč steklenic vina. Med njimi tudi Slovenci in Ptujska klet s Pullusom, ki je na najpre-stižnejšem vinskem tekmovanju Decanter dosegel zlato medaljo za laški rizling. Besedilo in foto: Staša Cafuta Nekje sem prebrala: »London je znal vedno očarati. Zakaj bi bilo na področju vina drugače?« Eni so nad mestom izredno navdušeni, spet druge pusti hladne. Če bi ga lahko na kratko opisala, bi takole strnila: London mi je drago in drago mesto. Ljudje so veliki pivci. Med seboj nenehno tekmujeta pivo in vino. Slednje se pogosto pije v dvoje in to ne samo na kozarec, temveč cela steklenica, celo po službi in se nadaljuje pozno v noč. Zato ni nič čudnega, da statistika pravi, da Angleži popijejo letno več kot milijardo litrov vina. Sejem pa bi opisala takole: vinska tržnica, kjer se pokušajo najboljša in naj-prepoznavnejša svetovna vina in odskočna deska za preboj še neznanih vinorodnih dežel. Bojan Kobal, enolog in kreator vin Pullus, je takole strnil občutke po vrnitvi: »London wine fair« je dokazal, da je britanski trg eden ključnih svetovnih trgov ter eno od glavnih ekonomskih križišč na svetu.« Prav zaradi tega se je Ptujska klet ponovno odločila za predstavitev svoje nove blagovne znamke. In nadaljeval, da Pullusove nagrade v letu 2009 Pullus laški rizling sladko 2008 - zlata medalja Vino Ljubljana 2009 Pullus sauvignon G 2008 - svetovni šampion in zlata medalja Vino Ljubljana 2009 Pullus renski rizling (suhi jagodni izbor) 2008 - zlata medalja Vino Ljubljana 2009 Pullus traminec 2005 - zlata medalja Vino Ljubljana 2009 Pullus laški rizling sladko 2008 - zlata medalja Decanter London Pullus sauvignon 2008 - zlata medalja Concours Mondial de Bruxelles Pullus cuvee 7 sodov - srebrna medalja Vino Ljubljana 2009 Pinky Chick 2008 - srebrna medalja (Mondial du Rose Cannes) Pullus sauvignon 2008 - srebrna medalja Decanter London Pullus sauvignon G 2008 - srebrna medalja Decanter London Pullus šipon sladko 2008 - srebrna medalja Decanter London Pullus sivi pinot 2008 - bronasta medalja Decanter London Pullus zvrst 7 sodov 2008 - bronasta medalja Decanter London je bil sejem zelo uspešen: »Tako tekmovalno, saj smo na ocenjevanju Decanter dobili kar šest medalj, kot tudi poslovno, kajti obisk in odziv uvoznikov, distributerjev in novinarjev iz raznih dežel, tako iz britanskega trga kot ostale zahodne Evrope, je bil 10 tffyiïtA GOSPODARSTVO / PTUJČANI 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 AKTUALNO velik in kar je najpomembneje, zelo pozitiven. Naša vina so ponovno dokazala, da so v trendu visokokakovostnih svetovnih vin ter povšeči potrošnikom.« V začetku junija je v vinskem hramu v Ptujski kleti potekala tiskovna konferenca za medije, preko katere so želeli širni javnosti predstaviti vse letošnje nagrade. Skupno jih je 14, kar jih ponovno uvršča med najbolj odlikovane vinske kleti v Sloveniji. V začetku junija, na najstarejšem ocenjevanju - Vino Ljubljana, je Ptujska klet prejela svetovnega šampiona, štiri zlate in eno srebrno medaljo ter prvaka sorte. »Potrditev kakovosti je hkrati tudi potrditev pravilnosti vseh tehnoloških ter trženjskih sprememb, ki smo jih v zadnjem obdobju uveljavili. Z naložbami v tehnologijo in znanje smo osvojili tako poznavalce kot ljubitelje dobrih vin,« ugotavlja direktor Andrej Sajko. Vinko Mandl, prokurist in vodja prodaje, pa je nadaljeval, da jim je s pomočjo vsega prej naštetega ter z dolgoletno tradicijo in bogatimi izkušnjami uspelo, da so danes najpomembnejši pridelovalec vina v štajerski regiji. »Leta 2012 nameravamo odpreti vinoteke oziroma Wine Bar-e v Londonu, New Yorku, Amsterdamu, Sarajevu ter Beogradu,« je še naznanil. Ponosni na letošnja priznanja, prokurist in vodja prodaje Vinko Mandl, direktor Andrej Sajko in enolog Bojan Kobal. V rokah držijo svetovnega šampiona Pullus sauvignon G, ki je posebna kreacija narave ter vizija vinarja, ki želi v kozarcu vinoljuba pričarati okus ptujskega sauvignona do g-burbončice. Toni Hamler, dekorativni mojster, restavrator in grafik v »Želel sem obnoviti vhodna vrata pri Revivisu in nekaj narediti za svoje mesto« Hamlerjev dosedanji opus obsega dela iz najrazličnejših področij, kjer njegov domet poleg klasičnih likovnih smeri dosega področja, kot so raznolike poslikave, restavratorstvo, iluzijske slike in druga dela na bolj zahtevnih objektih - gradovih, palačah ter dela v sklopu avionske in ladijske industrije. Hamler je v svoji dolgoletni praksi deloval na mnogih objektih, ki po svoji arhitekturni, namenski in kulturni rabi zahtevajo maksimalno občutljivost ter multidisciplinaren pristop. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Od malih nog, ko je prvič uzrl slikarski čopič, ki ga je vlekla očetova žuljava roka, je njegova življenjska pot vse od začetkov v najstniških letih strmo napredovala, saj se je dolga leta kalil pri velikih mojstrih tovrstne umetnosti, kjer so vztrajnost, talent in vrhunska mentorska podpora doprinesle številne umetniške stvaritve. Šolal se je v Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in Rusiji. Pod okriljem velikih svetovnih mojstrov, kot so Christian Wahl, Rainer Maria Latzke, Eldar Zej-nalov in drugih umetnikov, si je v rosnih začetkih pridobival prve izkušnje na terenu. Kaj hitro se je izkazalo, da poseduje ne samo umetniško žilico, temveč tudi neverjetni čut za prostor, kjer se sleherna ideja posameznika ne samo udejanji, temveč tudi presega pričakovanja strank ob sočasnem varovanju dediščine in estetskih meril, ki so značilne za posamezne umetniške smeri, katerih se loti z vso predanostjo vrhunskega umetnika. V Nemčiji, kjer živijo njegovi starši, po rodu Slovenci, je imel svoje podjetje, pred štirimi leti pa se je preselil na Ptuj, kjer je še kot otrok preživljal počitnice ter se navduševal nad lepotami Slovenije. Kupil je hišo v starem centru Ptuja in si v njej uredil svojo umetniško delavnico z namenom tukaj pognati svoje korenine in hkrati nadaljevati svojo umetniško pot. Ko me povabi v svoj dom, velik kar 560 m2, onemim, ko vstopim. Že na prvi pogled se vidi, da v njej živi estet prefinjenega okusa. Osupnem, ko vidim njegov Toni Hamler medtem ko smo ga zmotili pri obnovi najbolj bogatih vrat v starem mestnem jedru, vrat, ki vodijo v notranjost Revivisa. atelje in knjižnico. V nastajanju je prostor, kjer bo nekoč zasebna akademija. Ko jo bo dokončno uredil, bo to stavba, ki bo privabljala turiste, a le, če jim bo T. Hamler dopustil, da pogledajo v njeno notranjost. V zadnjem letu je imel največ privatnih strank, ki so naročale zlasti poslikave stropov v starinskem stilu, freske, ornamentne poslikave, 3D pozlatitve. Nekaj ljudi ga je najelo, da jim je pomagal pri urejanju interiera v stanovanju. Ptujčani Hamlerja poznajo predvsem po njegovem odmevnem projektu restavrira-nja 12 ptujskih vrat v starem mestnem jedru. Minule dni smo ga srečali pri stavbi nekdanje policije v Krempljevi ulici, kjer danes domuje Revivis. Tam se je ponovno lotil restavriranja in obnove vhodnih vrat, ki vodijo v notranjost objekta. »Vrata imajo zame velik pomen. So neke vrste vstopnica, vpogled v notranjost bivanja. Oplemenitijo tako izgled hiše kot tudi mesta, v katerem stavba stoji. Vrata stavbe Revivisa so najbolj bogata (v njih je mogoče zaslediti 22-karatno zlato) izmed tistih, ki sem jih leta 2007 restavriral v sklopu projekta prenove 12 ptujskih vrat,« nam je zaupal Hamler. r/fsf/r/, Vyrtf/t 11 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 AKTUALNO Instrumentalisti smo posredniki med publiko in skladateljem v Tina Žerdin, harfistka, ki poučuje na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Harfa je tisti nežni inštrument, ki s svojo podobo in gracioznostjo vzbudi rahločutnost slehernega poslušalca. Harfistke pa s svojimi dotiki po strunah spominjajo na morske deklice. Tina Žerdin je ena izmed njih. Besedilo in foto: Staša Cafuta Kdaj si se prvič srečala s harfo in začela igrati? Od 6. leta sem igrala 10 let klavir, ogromno sem prepevala v zboru, končala sem tudi nižjo glasbeno šolo iz solopetja. S harfo sem začela relativno pozno, pri 16. Vanjo sem se zaljubila na prvi dotik. Kaj predstavlja harfa v tvojem življenju? Da mi možnost govoriti še en jezik. Je kot prevajalka, posrednik, ki transformira moje misli. Obe se še vedno razvijava. V prihodnosti želim postati še bolj jasna v svojem izrazu in še bolj direktna, tako na človeški kot na Harfa spada med najstarejše glasbene instrumente. Verjetno je nastala, ko je človek ugotovil, da tetiva loka ob tresenju proizvaja lep ton in so ji dodali še več strun. Dokazano so jo uporabljali že približno 3000 pr. n. št. v Mezopotamiji in Egiptu. Omenjena je tudi v Bibliji, antičnih epih in celo na egipčanskih stenskih poslikavah. Danes poznamo koncertne in ljudske harfe, različice slednjih lahko najdemo po vsem svetu. (Vir: wikipedia.) muzikalni ravni. Harfa je moja prijateljica, ki vsak večer dobi poljubček za lahko noč. Kako dojemaš glasbo, ki jo izvajaš? Glasbo dojemam kot jezik in inštrument kot moje sredstvo za izražanje. Nastop je zame vedno posredovanje misli, čustev. Inštrumentalisti smo interpreti. Naša naloga je, da smo posredniki med publiko in skladateljem. Večinoma ne skladamo glasbe sami, temveč poskušamo razumeti, kaj so želeli povedati komponisti, ko so nekaj zapisali. Ce si iskren do glasbe in do komponista, moraš čim bolj izstopiti iz svojega lastnega ega ter se poskusiti preobraziti v kožo skladatelja. To je včasih zelo težko in zahteva veliko dela na lastni osebnosti, dostikrat tudi ponižnosti. Na drugi strani pa je to velik izziv in dejansko bi se nas inštrumentaliste dalo primerjati z igralci. Rojena si bila v Velenju, živiš v Ljubljani in na Dunaju. Kako pa si pristala na Ptuju? S Ptujem sem povezana že celo življenje, saj tukaj živi moja stara mama. Pred letom dni me je Veronika Emeršič, ravnateljica zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, povabila k sodelovanju, da bi poučevala harfo. Poznava se iz orkestra SNG Opere in Baleta v Mariboru. Ko sem Tina Žerdin: »Če si iskren do glasbe in do komponista, moraš čim bolj izstopiti iz svojega lastnega ega ter se poskusiti preobraziti v kožo skladatelja.« izvedela, da od tam prestopa v ravnateljstvo popolnoma nove šole, sta me povsem inspirirala njena odločitev in pogum. Sama nikoli nisem nameravala poučevati, saj sem bila vajena delati samo na sebi. Koliko učenk poučuješ? Zdaj jih poučujem pet, morda se bo v naslednjem šolskem letu pridružila še največ ena. Zase in svoje projekte potrebujem veliko časa in mi je pedagoško delo dopolnilo k moji lastni solistični karieri. Dekleta so zaenkrat prvošolke in netipičen razred. Tri odrasle, že zaposlene, ena gimnazijka in ena osnovnošol-ka. Harfe, s katerimi vadimo, so sicer precej preproste, vendar odlične za začetek. Dobili smo jih v dar od Franca Mlakarja, ki je tudi mecen naše šole. Predvsem pri obeh mlajših učenkah že čutim potrebo po koncertnem instrumentu, torej harfi s pedal-no tehniko. Slednji inštrument je izredno drag, njegova cena se lahko giblje v deset tisoče evrov. Torej nas v naslednjem letu čaka težka naloga, saj se do takšnega inštrumenta nekako enostavno moramo dokopati. Že 10 let živiš na Dunaju. Tam si tudi diplomirala in magi-strirala koncertno smer harfe, sodeluješ v številnih projektih. Kaj ti daje to mesto, polno kulture? Dunaj je zbirališče ljudi iz vsega sveta. Kot glasbeniku ti življenje na Dunaju nudi popolnoma druge perspektive. Običajno je tako, da če si najdeš krog ljudi, s kate- V času študija je bila štipendistka Ministrstva za kulturo RS, po končanem magistrskem študiju pa je tudi od Univerze na Dunaju prejela nagradno štipendijo za izjemne študijske dosežke. Veliko nastopa doma in v tujini v okviru uglednih koncertnih ciklov in festivalov - solistično kot solistka z orkestri (Simfoniki RTV Slovenija, Makedonska Filharmonija, Orkester Univerze na Dunaju, Camerata Labacaensis, Vienna Imperial Philharmonic) in kot članica različnih komornih zasedb (z glasom, flavto, violo, violino, akordeonom, ustno harmoniko, orglami, klavirjem). Izkušnje v orkestrski igri si nabira pri domačih in številnih tujih orkestrih, part prve harfe je v tujini igrala med drugim pod dirigenti Valeryjem Gergievim, Pierrom Boulezom, Gustavom Kuhnom. Veliko sodeluje s sodobnimi slovenskimi skladatelji, zanjo so bile napisane skladbe J. Privška, S. Šuklarja, J. Goloba, G. Pompeta in T. Bajžlja. 12 k^&Usa PTUJČANI 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 rimi sodeluješ in ki te sprejmejo in te spoštujejo, te lahko od tam ponese marsikam. V Ljubljani je to manj mogoče. Zakaj je v Ljubljani to manj mogoče? Na Dunaju je ogromno vrhunskih glasbenikov. V takšni sredini se počutiš skoraj anonimen, a si zato zelo svoboden. Privoščiš si veliko individualnost, medtem ko ti majhen prostor, kot je npr. Ljubljana, nudi prepoznavnost veliko prej, a te na drugih straneh zelo omeji in ti ne nudi toliko izziva ali konstruktivne konkurence, ki bi te naredila skromnega in prav zaradi tega kreativnega. V slovenskem prostoru velikokrat manjka entuziazma, ki je bistvo našega dela. Če ga ni, ni kreativnosti. To me včasih skrbi v Sloveniji, a take so pač razmere. Biti glasbenik ni lahko, preživeti kot glasbenik pa tudi ni lahko. Kaj sporočaš mladim Ptujča- nom in njihovim staršem? Na Dunaju sem videla zelo veliko »čudežnih otrok« (wunder kind-ov) in moram priznati, da je bila večina teh zgodb žalostnih. Za čudežnimi otroci ponavadi stojijo zelo ambiciozni starši. Ko vpliv teh v študijskih letih oslabi, tudi čudežni otroci dostikrat zgubijo kompas. Najbolj hvaležna sem svojim staršem, da so mi nudili normalno otroštvo in ne bi želela za ceno današnje ali jutrišnje kariere prodati niti enega leta svojega sproščenega otroštva. Najbolj pomembno se mi zdi to, da si kot človek socializiran, da znaš komunicirati z ljudmi. Videla sem preveč handikapov v življenju pri ljudeh, ki so bili kot mladi na napačen način ali preveč agresivno motivirani. Sem pristaš čim bolj brezskrbnega, igrivega otroštva, kjer otroci glasbo doživljajo na sproščen način. Za resnost je še vedno veliko priložnosti pozneje. Veronika Emeršič, mlada ravnateljica zasebne glasbene šole V samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju so pred dnevi uspešno zaključili drugo šolsko leto bogatega delovanja zasebne glasbene šole. Glasbeno znanje tam pridobiva blizu 180 učencev pod mentorstvom profesorjev, akademskih glasbenikov. Glasbeno šolo vodi Veronika Emeršič, ki pravi, da se z dobrim kolektivom zmore vse. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Za vami je drugo šolsko leto. Začetki gotovo niso bili lahki, a vi ste uspeli. Kako ocenjujete uspešnost prvih let? Šola se je zelo obnesla v ptujskem okolju, čeprav smo še relativno mladi, dve leti delovanja je za šolo šele začetek, a smo si kljub temu že ustvarili dobro ime. Z delom našega učiteljskega kolektiva sem zadovoljna, saj se je že kar precej učencev, ki so se začeli učiti prav na naši šoli, udeležilo slovenskih in tudi mednarodnih tekmovanj. Rezultati so bili izjemno dobri, saj se je po stenah šole nabralo kar precej zlatih in srebrnih plaket. Tudi uspešen vpis v prihodnje šolsko leto je pokazatelj, da šola že ima nek renome, saj smo zapolnili prosta mesta skoraj brez reklame. Srce se mi para, ko na sprejemnem izpitu zavračamo sposobne otroke, saj enostavno nimamo prostora za vse. Prostora ni zato, ker smo prostorsko in tudi kadrovsko omejeni, Ministrstvo za šolstvo pa zaenkrat večjih širitev ne omogoča. Trudimo se, da bi prihodnje šolsko leto povečali vpis za deset učencev individualnega pouka. Koliko učencev obiskuje zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla? Pri kolikšni starosti lahko začnejo? V tem šolskem letu individualni pouk obiskuje 118 učencev. Ob tem imamo še skupino glasbenega vrtca, baletno pripravnico in tri skupine glasbene pripravnice. To so otroci, ki jih uvajamo, da jih kasneje sprejmemo na individualni pouk, torej da se začnejo učiti instrumente. V tem času spoznajo note, se pobližje seznanijo z načinom pouka na naši šoli, pa tudi starši spoznajo način našega dela. Za sprejem v glasbeni vrtec je predpisana starost 5 let, za pripravnico pa 6 let, potem pa pri sedmih letih nekateri nadaljujejo z instrumenti. Za trobila, pihala, torej instrumente, ki so fizično bolj zahtevni, pa je predpisana starost višja. V vmesnem času se otroci ponavadi učijo igrati na kljunasto flavto ali so kako drugače vključeni v glasbeno izobraževanje. Vaši učenci se udeležujejo tudi raznih tekmovanj ... Zelo ponosni smo na uspehe naših učencev, ki jih dosegajo na tekmovanjih. Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov Temsig vsaki dve leti za posa- Ravnateljica šole Veronika Emeršič poučuje violino. mezni instrument organizira Komisija za glasbena tekmovanja Republike Slovenije. Najprej je selekcija na regijskih tekmovanjih, sledi državno tekmovanje. Kriteriji so zelo visoki. Če tu dosežeš nagrado, je to velik uspeh. Urška Ljubec se je kot učenka flavte pri učiteljici Liji Frajnko-vič lani uspešno udeležila tega tekmovanja, letos pa še v okviru komornih skupin v sodelovanju z učenkama GŠ Karol Pahor. Obakrat je domov prinesla zlato plaketo. Izkazala se je tudi violinistka Hana Feguš, od učencev, ki so z učenjem začeli pri nas, sta se tega tekmovanja udeležili učenki Urška Forštnarič (petje) in Tjaša Galič (violončelo). Razvija se tudi oddelek trobil, saj sta se dva učenca, ki igrata rog pod mentorstvom Bojana Bezjaka, udeležila tekmovanja v Srbiji. Prav tako se je tekmovanja v Srbiji udeležil saksofonist Tilen Zavec, ki se uči pri profesorju Danijelu Šeguli. Mednarodnih tekmovanj se učenci udeležujejo še v Italiji in na Hrvaškem. Ob »šolskih obveznostih« redno pripravljate tudi koncerte. So na njih sodelovali vaši učenci? S koncertnim ciklom, ki ga izvajamo, želimo učencem pokazati, da se nekega dne tudi oni lahko pojavijo na koncertnem odru. Sem vabimo več ali manj profesionalne glasbenike. Vsi gostujoči glasbeniki so se do zdaj odpovedali honorarju, tako da vse koncerte izvedemo dobrodelno. Od naših učencev pričakujemo, da se udeležijo vsaj treh koncertov v šolskem letu. V otrocih želimo vzgojiti ljubitelj-stvo do glasbe. Tudi naši učenci veliko nastopajo. Vabijo nas na razstave v muzeju, knjižnici. Za vsakim nastopom učenca je ogromno priprav, tako s strani učitelja kot tudi učenca. V tem r/fsf/r/, Vyrtf/t 13 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 PTUJČANI šolskem letu smo zabeležili povprečno več kot en nastop naših učencev ali drugih glasbenikov, ki so povezani z našo glasbeno šolo na teden. Ste za otroke pripravili tudi kakšne »počitniške« aktivnosti? To poletje bo potekala poletna šola za violončelo, ki jo organizira društvo Parnas iz Domžal. V zadnjem tednu avgusta pa naša šola prireja prvi poletni festival Glasba v kloštru. To so poletne igralnice orkestra in komorne igre za učence glasbenih šol. Sem vabimo učence, ki v skupini in orkestru spoznajo in začutijo čar skupinskega muziciranja. Vsak večer je pripravljen tudi en koncert. Vodja projekta, ki se bo zgodil med 24. in 31. avgustom, je učiteljica violine Barbara Danko. Ali v naslednjem šolskem letu pripravljate kakšne nove programe? V šolskem letu 2008/09 smo uvedli program harfe, kar je redkost na slovenskih glasbenih šolah. Profesorica Tina Žer-din poučuje 5 učenk harfe. Te so pokazale izjemno voljo do dela, saj harfo lahko vadijo le v glasbeni šoli. Naš mecen in dobrotnik šole Franc Mlakar je šoli podaril 2 harfi. Punce pa so pokazale toliko napredka in volje, da moramo že razmišljati o nakupu večje pedalne harfe, ki se zahteva za napredovanje pri pouku tega instrumenta. Baletna pripravnica, s katero smo začeli letos, je namenjena petletnim dečkom in deklicam, želeli pa bi začeti tudi z baletnim vrtcem za štiriletne otroke. Igranja na katere glasbene instrumente se lahko učenci učijo pri vas? Pri nas poučujemo deset instrumentov. Precej poudarka dajemo igranju v skupinah in orkestrih. Projektno delamo tudi z godalnim in pihalnim orkestrom ter otroškim pevskim zborom. Že od prvega razreda otroke vključimo v orkester, da se naučijo poslušati drug drugega in sodelovanja drug z drugim. Zelo veliko pa je povpraševanja po violini, flavti in kitari. Pri nas Helena Bezjak poučuje tudi citre. Odgovorno delo ravnateljice šole ste prevzeli že pri 27-ih letih. Kako se spopadate s to funkcijo? Za mene je bila ta odločitev kar težka, ker sem bila prej 6 let v opernem orkestru v Mariboru, za kar lahko rečem, da je bila po eni strani skoraj idealna služba. Po drugi strani pa mi po tolikih letih dela ni bila več izziv. In tako sem v tej ponudbi p. Milana Kosa na Ptuju, ki sem se je na začetku kar malo ustrašila, našla izziv. Pri tem delu je vsak dan prisotnega malo adrenalina. V teh treh letih, odkar pripravljamo šolo, sem se ogromno stvari naučila, spoznala, tudi tehnično naučila, kar je zame neprecenljivo. S takšnim kolektivom in s podporo minoritskega samostana je delo veliko lažje. Med nami je ogromno sodelovanja. Prvi urednik Ptujčana je bil Slavko Brglez v »Že v času razprav v mestnem svetu o lastnem mediju Mestne občine Ptuj je nastala neprijazna gonja proti Ptujčanu« Letos mineva natanko 15 let, odkar na vaše domove redno mesečno prihaja medij, ki ga ravnokar držite v svojih rokah. Seveda je takrat izhajal v mnogo manjšem obsegu in zgolj v neprofesionalnih okvirjih, kar pomeni, da človeka, ki bi bil redno zaposlen kot urednik, tedaj ni bilo. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Idejna zasnova za izdajanje medija Mestne občine Ptuj Funkcija neprofesionalnega urednika je bila zaupana Slavku Brglezu, ki je svoje delo opravil tako dobro, da je po petnajstih letih Ptujčan postal osrednji občinski medij, ki po svoji kvaliteti presega marsikateri primerljivi medij. Brglez je še zmeraj aktiven in politika mu še kar ne da miru. Je član nadzornega odbora, Ptujčani pa ga poznajo tudi kot enega najbolj zaslužnih, da v občini vsako leto izberemo kmetijo leta. Nekdanji župan Miroslav Luci mu je leta 2002 podelil tudi pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Slavko Brglez je bil vse do svoje upokojitve zaposlen na ptujski Perutnini, kjer je delal polnih 33 let. Slavid, kot ga kličejo prijatelji, je rojen Videmčan, ki ga je ljubezen pripeljala na Ptuj. Zmeraj je rad pisal in tega ne bo nikoli opustil. Njegova prva knjiga Reja pur na dvoriščih in na farmah ali puran - simbol zadovoljstva je izšla že leta 1993, napisal pa jo je v sodelovanju s sinom Klemnom Brglezom in doc. dr. Markom Volkom. Že iz samega naslova je razbrati, da v knjigi opisuje svoje delovno področje. Končal je namreč višjo agronomsko šolo. Svojo drugo knjigo Naš stric iz Lancove vasi je napisal leta 1997, leta 2002 je izdal knjigo Iz Tominj v Brstje in leta 2007 Zopet je začel peti!. S. Brgleza sem povabila na pogovor in ga povprašala, kako se spominja Ptujčana nekoč, ko ga je soustvarjal sam, in kako ga vidi danes. Brglez, kot bodoči Slavko Brglez, prvi urednik Ptujčana v. d. urednika medija Ptujčan in tedanji svetnik stranke SLS, že upokojen, je leta 1994 pripravil idejno zasnovo za izdajanje občinskega časopisa. Potrebo po tem je utemeljil s pravico občanov, da so informirani o delu organov Mestne občine Ptuj, njihovih delovnih telesih ter o delovanju krajevnih svetov mestnih in primestnih četrti. V Ptujčanu naj bi občani demokratično izražali svoja stališča, predloge in pobude. Eden izmed razlogov, ki je vodil svetnike k izdajanju občinskega časopisa, je bil tudi ta, da so se ostali mediji do informiranja o delu mestnega sveta in občine vedli precej mačehovsko ter ob tem postavljali visoko ceno za objavljanje občinskih aktov. Časopis bi občini tudi dal možnost objavljanja raznih sporočil iz občinske uprave, kakor tudi upravne enote, hkrati pa bi v njem lahko za bistveno nižje stroške objavljali akte mestnega sveta. »Idejna zasnova je predvidela izdajanje Ptujčana v skromnejši vsebinski obliki. Prvi Ptujčan je izšel decembra 1994 na osmih 14 /Z/tf/rfi PTUJČANI 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Iz prve številke »V sredini letošnjega leta se je med svetniki porodila ideja o občinskem glasilu. Slaba informiranost občanov o delu mestnega sveta in občinske uprave ter osnovno evropsko izhodišče, da je dobra informiranost vodilo bolj koordiniranemu delu, so bila izhodišča za razpravo v mestnem svetu. Ta je na 11. redni seji mestnega sveta, 30. 11. 1995, sprejel Odlok o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan z veliko večino (le en glas je bil proti),« je v uvodniku zapisal tedanji župan Miroslav Luci. »Ptujčan bo za naše delo koristen in mu želim uspešno in plodno pot,« pa je v prvi številki medija zapisal podžupan Ivan Jurko-vič. Milan Čuček, predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, pa je zapisal naslednje vrstice: »Ker smo opazili, da večina naših naporov in akcij ni dovolj znanih, smo se odločili, da izdamo naše občinsko glasilo z imenom Ptujčan. Z njim vas želimo informirati o svojem konkretnem delu, hkrati pa dobiti od vas povratne informacije in predloge za našo večjo učinkovitost. Želimo si, da bi bilo to naše skupno glasilo in da bi njegovo rojstvo pomenilo temeljitejšo informiranost občanov v Mestni občini Ptuj.« straneh, v nakladi 10.000 izvodov. Naslovnico je krasila fotografija Stojana Kerblerja,« se rojstva časopisa spominja Slavko Brglez. Predlogi za ime medija so bili tudi Orfej, Grad, Jurij, Tacit, Panorama, Kurent, 1376 - statut, a na koncu je obveljal Ptujčan. Najprej so ga tiskali v Ptujski tiskarni, ki pa je v naslednjem letu strošek tiska povišala kar za 100 %. Odločili so se za objavo javnega razpisa in kot najugodnejšega ponudnika izbrali podjetje Gra-fis. Razpis so morali ponavljati vsako leto, vmes je bila enkrat izbrana Dravska tiskarna, zatem pa ponovno Grafis, ki ga tiska še zdaj. V začetku so uredništvo sestavljali vodji poslanskih skupin (LDS, SDSS, SKD, SLS, Zeleni, Desus, ZLSD, KS mesta/ neodvisni in SNS/SND), že leta 1996 pa je mestni svet imenoval iz vsake poslanske skupine po enega predstavnika, skupno jih je bilo devet. Kljub temu da je mestni svet Odlok o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan s posebno prilogo Uradni vestnik sprejel šele 4. 12. 1995, je bilo v njem določeno, da mora biti prva številka Ptuj-čana izdana že v decembru, torej v dobrih treh tednih po sprejetju odloka, in tako je izšla v tednu med božičem in novim letom. Uradni vestnik je še dandanes priloga Ptujčana. Tako imajo občani možnost seznaniti se, kakšne predpise sprejemajo svetnice in svetniki, ki so jih izvolili. Vam vdani v. d. odgovornega urednika, Slavko Brglez Ko prebiram prvo številko Ptujčana, zasledim zapis v. d. urednika šele na četrti strani. To se mi zdi nekoliko nenavadno, saj ima urednik vendarle več »pristojnosti« in bi si potemtakem tudi zaslužil, da se s svojim razmišljanjem pojavi v prvem delu glasila. Na moje vprašanje, zakaj je temu tako, mi Brglez odgovori, da se ni želel preveč izpostavljati. Nekateri so bili namreč mnenja, da kot svetnik ne bi smel opravljati še funkcije v. d. urednika, spet drugi bi želeli na njegovem mestu videti koga drugega. A tako pač je. »To je del politike in v politiki moraš biti previden, paziti, da se komu ne zameriš,« suvereno pove Brglez, ki se je zmeraj podpisoval z »Vam vdani v d. odgovornega urednika, Slavko Brglez«. Mnogo znancev in prijateljev ga je spraševalo, zakaj se je pod svojimi prispevki podpisoval z »Vam vdani«. Pravi, da je na ta način izražal svoj čut odgovornosti za delo in čut do tistih, za katere je delal. V članku Kratke postaje Ptuj-čana na poti do vas je zapisal: »Mi vemo, da vas moramo obveščati, kaj, kako in koliko delamo. Spoznavali boste delo političnih strank, prizadevanja odgovornih ljudi v Mestni občini in v krajevnih svetih, objavljali bomo različna obvestila, pisali o političnih dogajanjih. Vsega na začetku najbrž ne bomo zmogli, saj bo Ptujčan prvo leto skromen po obsegu. Od vas bo odvisen njegov nadaljnji razvoj. Prvo leto naj bo torej poskusno leto, za vas in za uredništvo. Če bo kaj težav z dostavo, si ga med seboj izposojajte. Sporočajte nam vaša mnenja, vzroke za kritiko bomo poskušali odpraviti, pohvale pa nas bodo še bolj opogumljale. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas podprli in nam pomagali, Ptuj-čanu pa želimo dolgo in uspešno pot.« V prvi izdaji Ptujčana so objavili tudi vsa imena 32 izvoljenih kandidatov v mestni svet, pojasnilo o tem, katera naselja spadajo v posamezne volilne enote, splošno predstavitev Mestne občine Ptuj ter članek o poskusnem obratovanju komunalne deponije. Na zadnji strani so za razvedrilo objavili tudi križanko, ki jo je sestavil Edi Klasinc. Ptujčan v medijih ni bil prijazno sprejet »Že v času razprav v Mestnem svetu o lastnem glasilu Mestne občine je nastala neprijazna in nerazumljiva gonja proti Ptujča-nu. Pojavljale so se razne ankete in bombastični naslovi člankov, češ da bo Ptujčan žrl denar davkoplačevalcem, da bo kukavičje jajce, da bo časopis župana. Novinar Dela Franc Milošič je celo zapisal, da bo Ptujčan služil za potrebe gospodinj pri štedilniku,« z žalostjo pove Brglez. A napovedi s strani tako poklicnih, kakor tudi nepoklicnih piscev se niso uresničile in tako ga lahko berete še danes. »Bilo je tudi nekaj političnih namigovanj in prognoz, ki pa so se delno uresničile zaradi neaktivnosti ali morda celo bojkota nekaterih političnih strank v mestnem svetu. A je po mojem mnenju takšno obnašanje in ne-sodelovanje lahko samo v škodo strankam in v škodo utrjevanja demokratičnega razvoja v izražanju različnih mnenj,« še doda Brglez. »LDS je na Ptuju imel vseskozi veliko privržencev, sam pa sem bil član SLS-a in verjetno je bil tudi to eden izmed razlogov, da so mi nekateri podtikali polena,« se tistih časov spominja Brglez. Po Slavku Brglezu Milena Turk Urednik Ptujčana bi moral po pravilniku imeti visoko izobrazbo, ki pa je Brglez ni imel. Tudi če bi bilo možno, da bi mu mandat podaljšali, tega ne bi sprejel, saj je želel na tej funkciji nekoga z izkušnjami v novinarstvu. »Osebno sem vabil Mileno Zupanič« se iskanja urednika spominja Brglez. Enoletno ve-dejevstvo mu je bilo kasneje podaljšano še za šest mesecev, tja do 15. maja 1997, ko je funkcijo odgovorne urednice po sklepu mestnega sveta prevzela Milena Turk, ki je urednica še danes. »Majsko številko sva z gospo Turkovo pripravila skupaj,« pove Brglez. Na moje vprašanje, kako ocenjuje delo svoje naslednice, mi odgovori, da dela zelo dobro. Z njene strani pogreša le daljša poročila s sej mestnega sveta, pa kdaj pa kdaj še kakšen komentar. Ptujčan nekoč in danes Prvi urednik Ptujčana pravi, da je medij v vseh teh letih zagotovo pridobil na kvaliteti. Postopoma se je večal obseg ter z njimi tudi prispevki iz različnih področij. Brglezova ideja o naslovnici je bila, da je zapis Ptujčan v modri barvi, kot je modra reka Drava. Danes je rdeč in to mu, prizna, ni ravno najbolj pri srcu. Pogreša tudi bolj »poglobljene« članke. Na moje vprašanje, zakaj česa ne zapiše tudi sam, mi odgovori, da ga »preganjajo« že leta in da je aprila dopolnil 78 let. Kljub temu pa za svojo dušo piše že peto knjigo, ki bo predvidoma izšla prihodnje leto, a o njeni vsebini ni želel govoriti. Še zmeraj tudi poje v upokojenskem moškem pevskem zboru Jezero. In kaj v Ptujčanu najraje prebere - politične in športne sestavke ter uvodnike, mi odgovori. In kaj prebere najprej - pogleda, če je njegova stranka dala svoje sporočilo. r^^rnsr/t 15 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 KULTURA Prihodnja gledališka sezona prinaša kar 7 premier Ptujsko mestno gledališče ima, kot je zdaj že znano, od 1. aprila novega direktorja Petra Srpčiča. Ta je kljub recesiji zavihal rokave in kot pravi, bo nova gledališka sezona v vsebinskem smislu še bogatejša, povrhu vsega pa se bodo lotili še številnih novih projektov. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Galerija Tenzor v sodelovanju z MGP Tako otroški kot odrasli abonma bosta v novi sezoni zelo kvalitetna. Med predstavami za odrasle je Srpčič izpostavil predstavi »Muca maca 2« in »Ženske-&moški.com«. Gre za dve veliki uspešnici, ki si jih bodo abo-nenti, pa tudi ostali obiskovalci gledališča zagotovo z veseljem ogledali. Presežek nedvomno predstavlja dejstvo, da prihodnja gledališka sezona prinaša kar sedem premier. Dosedanji praksi, ko je gledališče imelo na leto štiri premiere, predstavlja dodaten presežek še galerija Tenzor, ki bo v gledališki stavbi pričela delovati v oktobru. »Podjetje Tenzor se je na Ptuju že pred leti uveljavilo kot neke vrste mecen in organizator kulturnega življenja na področju likovne umetnosti. Dogovorili smo se, da bomo to dejavnost obudili. Od oktobra pa vse tja do junija se bo zvrstilo sedem otvoritev razstav, v pripravi pa je tudi stalna postavitev slik domačina Janeza Mežana. Gre za portrete igralcev iz 50. let, ko je na Ptuju delovalo poklicno gledališče, nekaj je tudi scenskih osnutkov, vmes pa še kakšna karikatura,« je načrte nizal Srpčič. Akademija MGP Jeseni bo pričela delovati tudi Akademija MGP, ki jo gledališče pripravlja v sodelovanju z Ljudsko univerzo, Društvom upokojencev in z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. V okviru akademije se bo zvrstila serija predavanj s področja humanizma, umetnosti, umetnostne zgodovine, filozofije, kulture. »S tem želi ptujsko gledališče dvigniti nivo humanistične misli v našem mestu,« pojasnjuje Srpčič. Predavanja bodo ob nedeljah, odprtega tipa, o imenu predavateljev in o sami tematiki pa bodo sproti obveščali zainteresirano javnost. Ponovno se obeta gledališki studio Peter Srpčič si je kot naslednjo nalogo, ki jo želi izpeljati, zadal tudi ponovno oživitev gledališkega studia. Delo z mladimi je namreč osnova za razvoj gledališke dejavnosti v prihodnjih desetletjih. Tako bodo na eni strani v gledališču vzgajali svoje bodoče obiskovalce, na drugi pa bodoče sodelavce. »Mi bomo s svojim strokovnim znanjem podpirali delo na šolah, tako osnovnih kot tudi srednjih. Sodelovali bomo pri izobraževanju mentorjev in pri pripravi strokovnih izhodišč za njihovo delo. Najbolj nadarjene otroke bomo povabili v gledališki studio MGP, kjer bodo delali pod vodstvom strokovnih poklicnih mentorjev, vsako leto pa bodo pripravili tudi produkcijo. Načrtujemo dve starostni skupini,« je še dodal Srpčič. Odprti oder MGP Ptujsko gledališče bo v prihajajoči sezoni 2009/2010 uvedlo t. i. Odprti oder. Razširili bodo sodelovanje z izven institucionalnimi gledališči, avtorskimi skupinami in posamezniki, ki so s svojim delom že dokazali, da so dovolj kvalitetni. Tako jim gledališče pomaga na način, da jim ponudi prostorske, infrastrukturne, tehnične in druge možnosti. Odprti oder bo v letošnji sezoni gostitelj dveh projektov; prvi bo nastal v režiji Branke Bezeljak »Eva in kozel«, drugi bo »Strahec« Du-nje Zupanec. Ob redni produkciji bodo v gledališču izpeljali še štiri koprodukcije, dve v rednem programu z gledališčem Glej in avtorsko skupino pod vodstvom Roka Vilčnika, dve pa na t. i. Odprtem odru MGP. »Izmed sedmih projektov bodo kar štiri Petra Kurnik, pisarniška referentka, Peter Srpčič, direktor, in Ana Strelec Bombek, organizatorka in koordinatorka programa. besedila slovenskih avtorjev, od tega tri praizvedbe, kar je redkost v slovenskem gledališkem prostoru in najboljši dokaz, da tudi v ptujskem gledališču skrbimo za promocijo slovenske kulture in avtohtone dramatike,« pojasnjuje direktor. Prihodnje leto bo v koprodukciji z gledališčem Glej predstavo na Ptuju režiral Igor Samobor. Predstava bo premierno uprizorjena poleti 2010. Prvak ljubljanske Drame bo nastopal tudi v igri »Žabe«, v režiji Jerneja Lorencija, rednega profesorja gledališke režije na AGRFT in enega najboljših režiserjev današnjega časa. Ta projekt bo v umetniškem smislu zagotovo najambicioznejši. Ptujsko publiko pa bo ogrevala tudi Urška Vučak v monokomediji »Prava baba« in enkratna, kot je, bo s svojo neposrednostjo in humorjem nedvomno očarala domačo publiko. Festival SKUP in Festival monodrame - odslej bienalno SKUP - Festival slovenskih komornih gledališč, ki so ga bili gledalci vajeni konec maja, je prestavljen na kasnejši termin, konec novembra. To je termin, primernejši za festival in hva-ležnejši za publiko, ki jo konec maja namesto v notranjost gledališke stavbe bolj vleče na poletne terase. Oba festivala bosta dobila svoja selektorja, prav tako pa se bosta razvijala v smeri internacionalizacije. Z vsebinsko nadgradnjo bo SKUP postal še boljši in kvalitetnejši festival. V prihodnje se bo bienalno izmenjeval s Festivalom monodrame. Poletje 2010 - ponovno ptujski Poletni festival? Želje in ambicioznost novega direktorja gledališča segajo tudi v smer obujanja ptujskega poletnega festivala. Predvidoma jeseni naj bi se ustanovila projektna skupina, ki bo sodelovala pri pripravi festivala. Kot pravi Srpčič, gre preprosto za idejo, da bi se med seboj končno povezali različni ponudniki kulturnega dogajanja v mestu. »Zavedati se je potrebno, da razdrobljeno delo ne bo prineslo sinergijskih učinkov. Vse, ki na tem področju delajo, bomo povabili k sodelovanju, od njih samih pa je odvisno, če bodo želeli sodelovati in s tem narediti nekaj dobrega tako za svoje mesto, kot za ljudi, ki tukaj živijo,« meni Srpčič. Prenova po prenovi Direktor je moral že takoj ob nastopu mandata zagristi v kislo jabolko, saj je gledališče navkljub prenovi še zmeraj potrebno »popravkov«. Po pogovorih z izvajalci del mu je uspelo, da so pokazali pripravljenost sodelovati z gledališčem pri odpravi težav. Srpčič verjame, da bo gledališče do jeseni polno funkcionalno, kar pomeni, da bodo te napake oziroma težave, ki so do sedaj ovirale normalno delo, odpravljene. 16 K^h^UsA KULTURA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Mesto bodo poskušali zapolniti z umetnostjo v vseh sferah Na Ptuju od 24. do 27. julija festivala glasbe in sodobnih vizualnih umetnosti Naše mesto bo zadnji teden v juliju prežemala umetnost, saj sta združili moči Društvo za glasbeno umetnost Arsana in KUD Art Stays ter pripravili Art Ptuj 2009. Osemdnevno dogajanje, med 24. in 31. julijem, se bo odvilo v okviru dveh festivalov 7. mednarodnega festivala sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in 1. glasbenega festivala Arsana, mednarodne poletne glasbene akademije, mednarodne likovne kolonije ter vrste spremljevalnih dogodkov. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V okviru bogatega programa se bo na Ptuju zvrstilo deset koncertov klasične, jazz in etno glasbe, osem likovnih dogodkov ter vrsta dogajanj, ki bodo vključevala elemente različnih umetnosti in na ta način uresničevala poslanstvo festivala - zlitje umetniških medijev pod skupnim imenom Art Ptuj. Ideja o festivalu je nastala lani jeseni, ko sta se srečala Jernej Forbici in Mladen Delin. Različne zvrsti umetnosti dobro sodelujejo druga z drugo, zato so se odločili, da že uveljavljeno druženje likovnih umetnikov in festival sodobne umetnosti Art Stays združijo z glasbo, kar je praksa tudi v tujini. Zaenkrat ocenjujejo, da bo vrednost obeh festivalov med 43 in 48 tisoč evrov. 7. mednarodni festival sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays Druženje likovnih umetnikov Art Stays in festival sodobne umetnosti Art Stays, ki ju organizira KUD Art Stays v sodelovanju z galerijo FO.VI, Pokrajinskim muzejem Ptuj in MO Ptuj, bosta pod vodstvom direktorja festivala Vlada Forbicija in glavnega kustusa Jerneja Forbicija letos na Ptuju potekala že sedmič. »Likovno kolonijo smo prvič organizirali leta 2003, še v sodelovanju z galerijo Tenzor. Doslej je na teh kolonijah sodelovalo preko 60 mednarodno priznanih umetnikov iz sedemnajstih držav. Letos v okviru 7. festivala sodobne umetnosti in 6. mednarodne likovne kolonije Art Stays na Ptuj prihaja 15 umetnikov, ki so jih izbrali nacionalni kustosi iz Nemčije, Slovaške, Avstrije, Italije in Slovenije. Povezali pa smo se s knjižnico Ivana Potrča, Miheličevo galerijo, palacijem na ptujskem gradu, Salonom umetnosti in Galerijo Magistrat,« je na novinarski konferenci dejal Jernej Forbici, umetniški vodja tega festivala. V času festivala Dušan Fišer pripravlja razstavo v sodelovanju z enajstimi ptujskimi umetniki in vsemi udeleženci festivala v Tovarni umetnosti Albin Promotion v Majšperku, Marika Vicari, fotografinja iz Italije, bo razstavljala v Hotelu Mitra, Jernej Forbici v novi galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem in Dušan Fišer v Domu KULTure. Organizirana bo tudi delavnica Sodobna umetnost in glasba s predavateljico Mariko Vicari, mag. produkcije vizualnih umetnosti. 1. glasbeni festival Arsana Na Ptuju, v mestu bogate in kulturne dediščine, ki ponuja nadvse primerno kuliso za raznovrstna umetniška dogajanja, se bo odvil poletni glasbeni festival. Glasbeni dogodki se bodo odvijali v slavnostni dvorani ptujskega gradu in na grajskem dvorišču, mestnih ulicah (Prešernova, Jadranska), na Mestnem trgu, v Domu KULTure, na dvorišču hotela Mitra, v Grand hotelu Primus in Park hotelu ter na dvorišču minoritskega samostana. »Arsana deluje 3 leta in v tem času smo organizirali več kot trideset koncertov, projektov in prireditev, ki jih je obiskalo okrog 6000 poslušalcev iz vse 20® Umetniška vodja festivala Arsana Mladen Delin in festivala ArtStays Jernej Forbici. Slovenije in tujine. Gostili smo več kot 100 umetnikov iz vsega sveta. Zato smo se odločili, da je čas, da organiziramo glasbeni festival na Ptuju, kjer je še kako potreben. Vsaj tako meni večina Ptujčanov. Na Ptuj želimo privabiti vrhunske umetnike iz klasične etno in jazz glasbe, hkrati pa angažirati domače umetnike, da se povežejo z njimi in ustvarjajo nove projekte. V osmih dneh bomo gostili 50 glasbenih umetnikov iz vse Evrope in Ptuja,« je dejavnosti Arsane strnil predsednik društva Arsana Mladen Delin. Festival bo odprl svetovno priznani koncertni pia- nist Konstantin Bogino, častni meščan Pariza, ki bo skupaj s sopranistko Miomiro Vitas interpretiral dela velikanov ruske klasične glasbe. Ob prvem glasbenem festivalu Arsana bo potekala tudi prva mednarodna poletna glasbena akademija pod strokovnim vodstvom Konstantina Bogina za klavir, violino, solo petje in komorno glasbo ter delavnica Čar nastopanja, v okviru katere bo mag. Damjana Zupan udeležence učila tehnik premagovanja treme in priprav na odrski nastop. Muzej stara preša V Mestnem Vrhu pri Ptuju (pri hišni številki Mestni Vrh 56 a) se na prostem ob cesti nahaja stara lesena stiskalnica iz leta 1831. Obisk je brezplačen in omogočen vsem, ki se potrudijo in obiščejo ožjo okolico Ptuja. Uredništvo r/sW/^f, Vyrtf/t 17 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 KULTURA Predstava na prostem Pod svobodnim soncem Branko Petek, predsednik KD Grajena Foto: Aleš Šprah Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena praznuje letos 60 let delovanja. V zadnjih 30-ih letih je s predstavami prisotna na medobčinskih revijah odraslih gledaliških skupin. Večkrat je bila izbrana tudi za področna srečanja, njeni igralci in igralke pa so prejeli več priznanj za najbolje oblikovane moške in ženske vloge. V zadnjih petih letih uprizarja predstave tudi na prostem, na gradu Vurberk. Tako so si na Vurberku gledalci lahko ogledali predstave Sosedov sin, Gospa ministrica, Spomenik pri Hra- stovcu in Moj ata, socialistični kulak. Letos so v režiji Tatjane Vau-potič pripravili predstavo po zgodovinski povesti Pod svobodnim soncem, saj želijo tako počastiti polnoletnost svobodne države Slovenije in 60 let svojega delovanja. V predstavi sodeluje več kot 40 oseb, v predstavi nastopajo tudi konji. Predstave si bo na gradu Vur-berk mogoče ogledati v petek, 26. junija, soboto, 27. junija, nedeljo, 28. junija, ponedeljek, 29. junija, in torek, 30. junija, vsak večer ob 20. uri. Dom KULTure in muziKafe, priljubljeno koncertno prizorišče Besedilo in foto: Staša Cafuta Chris Eckman, glasbenik iz Seattla, ki že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji, bolj znan pa kot »frontman« uveljavljene ameriške glasbene skupine The Walkabouts, je sredi maja koncertiral v muziKafeju. Kletni prostori so postali priljubljeno prizorišče za različne kulturne dogodke, kot so glasbeni, plesni in gledališki. Glasbenik je v prvem delu koncerta odpel uglasbene pesmi Daneta Zajca v angleškem prevodu. Pesmi so zbrane na njegovem zadnjem albumu The Last Side of the Mountain. Pri glasbeni poeziji so se mu pridružili še slovenski kolegi: Žiga Golob (kontrabas), Blaž Celarec (bobni), Polona Janežič (klaviature), Bernard Kogovšek (kitara). V zadnjem delu koncerta pa so odigrali še uspešnice svetovno znane skupine Walkabouts. Med drugim so v muziKafeju gostili tudi glasbeno predstavo Solistika, ki je na tednu slovenske drame Kranj 2009 prejela prvo nagrado občinstva, ter koncert Soname Yangchen, pevko in avtorico svetovne knjižne uspešnice Otrok Tibeta. Iz vaje za predstavo Pod svobodnim soncem. Chris Eckman Kulturne in duhovne vsebine na Viktorinovih večerih v Člani društva izobražencev Viktorina Ptujskega končujejo že šestnajsto akademsko leto uspešnih Viktorinovih večerov. Skupaj je bilo že 183 večerov, prepletenih z razpravami o aktualnih temah ter glasbo. Vsebina je predvsem kulturna in duhovna, ti večeri pa so namenjeni vsem, ki so jim te teme blizu. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Društvo so ustanovili februarja leta 1993 in ga poimenovali po ptujskem škofu Viktorinu, zato tudi Viktorinovi večeri. V akademskem letu od septembra do junija praviloma pripravijo po en Viktorinov večer na mesec, razen v decembru. Takrat pripra- vijo adventni večer in še posebej tradicionalni božični koncert. Lani se je zgodil že šestnajsti, na katerem je v cerkvi sv. Petra in Pavla nastopil zbor sv. Viktorina, ki na tem koncertu sodeluje vsako drugo leto s solisti iz zbora in priložnostnim komornim orkestrom pod vodstvom Sonje Winkler. Adventni večer pa je bil namenjen 150-letnici prikazovanj v Lurdu. »Na Ptuju smo čutili potrebo, da bi za Ptujčane in tudi širše organizirali prireditve, ki bi bile pomembne za krščansko misleče ljudi. Zato smo leta 1993 tudi ustanovili društvo in preko Viktorinovih večerov želimo skrbeti za duhovno in kulturno omiko vseh, ki so jim te vsebine blizu. Mislim, da nam to tudi uspeva, saj so naše prireditve zelo dobro obiskane. Udeležuje se jih pov- prečno od 100 do 120 ljudi. Zelo dobro so vsako leto obiskani tudi božični koncerti, večeri pa glede na gosta, ki je. Viktorinovi večeri so odprti za vse in zanje ni potrebno plačati vstopnine,« je pojasnil dolgoletni predsednik društva Peter Pribožič, eno leto pa je društvo vodila Kristina Šamperl Purg. Društvo ob njem vodi še nekaj entuziastov: Bože-na Čačkovič, Vili Podgoršek, p. Milan Kos, Jakob Emeršič, Marjan Škvorc, gvardijan p. Tomaž Majcen in Veronika Emeršič so člani upravnega od- 18 fflfc&A KULTURA / LITERATURA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Peter Pribožič vodi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega skoraj vsa leta delovanja. bora. V nadzornem odboru so p. Tarzicij Kolenko, Igor Ketiš in Emil Tomašič. Člani društvenega razsodišča pa so Borut Fekonja, Marjan Furek in Josip Čačkovič, Jelka Šešerko opravlja funkcijo blagajničarke, Nada Jurkovič pa tajnice. Bliža se dvestoti Viktorinov večer Vsebinsko so ta druženja aktualna v času in prostoru ter so vezana na pomembne dogodke v Sloveniji, tudi na nivoju občine, ali tudi na zgodovinske obletnice. Vsebina se tako prilagaja glede na čas in aktualnosti. Zadnje večere so posvetili letu Primoža Trubarja, zgodovinar Jože Dežman je predstavil tran-zicijsko pravičnost, evropski poslanec leta 2008 za zdravje in varnost hrane Lojze Peterle pa je bil gost novembra, januarja je bil Viktorinov večer namenjen letu sv. Pavla, ob kulturnem prazniku februarja je nastopila akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič, avtorica barvnih oken v obnovljeni minoritski cerkvi na Ptuju, in je spregovorila na temo V moji luči ni teme. Mlada diplomirana teologinja Martina Kraljič je spregovorila o slovenski misti-kinji Magdaleni Gornik na temo Ali imata trpljenje in veselje kaj skupnega, prof. dr. Drago Ocvirk, direktor misijonskega središča, je predstavil temo Zakladi Salamonov, na dvorišču minoritskega samostana pa je nastopil Gregor Čušin, igralec Ljubljanskega mestnega gledališča, z monokomedijo Pešec. Vsak Viktorinov večer se začne z glasbenim utrinkom, kjer nastopa veliko mladih glasbenikov iz glasbenih šol Karol Pahor in zasebne glasbene šole, ki deluje v samostanu sv. Petra in Pavla, kar je prispevek društva mladim glasbenikom, ki se počasi uveljavljajo. Nastopili pa so tudi vrhunski glasbeniki, kot so na primer Kvartet Feguš. Glasbenemu uvodu sledi osrednja tema, torej vsebinski del večera, ki ga pripravi gost v obliki predavanja ali okrogle mize, na koncu pa se odprejo tudi zanimive diskusije z obiskovalci. »Moram reči, da je veliko razumevanje vseh inštitucij do našega društva, posebej vseh župnij na nivoju dekanije. Dobro sodelujemo tudi z minoritskim samostanom, kjer se v refektoriju odvija večina Viktorinovih večerov. Tu je tudi sedež društva. Počasi se bližamo dvestotemu večeru, ki ga bomo tako kot stotega poskušali bolj slovesno obeležiti. Društvo se financira iz članarin in prostovoljnih prispevkov članov, majhen del sredstev pa dobimo, ko se prijavimo na razpis na občini,« dodaja Peter Pribožič. Trenutno društvo sestavlja 95 članov, k sodelovanju pa vabijo tudi nove člane, ki so jim te vrednote blizu. K delovanju želijo pritegniti tudi mlajšo populacijo. Informacije o aktualnih Viktorinovih večerih lahko dobite preko medijev in plakatov, člani pa dobijo pisna vabila. Ptujski literarni klub uspešno deluje že peto leto Pred petimi leti je na Ptuju potekalo regijsko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Takrat sta David Bedrač in Nataša Petrovič ugotovila, da je na Ptujskem veliko pišočih, ki bi potrebovali strokovno vodenje in določene spodbude, to željo pa so izrazili tudi sami. Bronja Habjanič Prav z namenom spodbujanja, kritičnega branja, primerjanja, polemiziranja in ustvarjalnega razvoja posameznika je pričel klub delovati v prostorih Narodnega doma na Ptuju, kjer deluje še danes. Število članov se sicer od srečanja do srečanja spreminja, a ohranja se trdno jedro desetih članov, ki so bolj ali manj vedno prisotni. Ostali se srečanj udeležujejo, kolikor jim to omogočajo njihove obveznosti. Nekateri člani so še srednješolci in imajo veliko šolskih obveznosti, spet drugi so že v službah, imajo družine. Tako prevladujejo upokojenci, mlajši člani pa prihajajo priložnostno. O terminih srečanj se dogovarjajo sproti. Ponavadi preteče nekaj časa, da člani napišejo kaj novega. »Srečanja potekajo običajno v treh plasteh. Predvsem je pomembno, da se kot mentor na posamezno srečanje dobro pripravim. Že nekaj dni prej tako razmišljam, katero temo bom obdeloval, iz katere točke bom nato razvil celotno srečanje,« pojasnjuje vodja literarnega kluba David Bedrač, sicer tudi sam uspešen pesnik. V prvem delu tako prisotni preberejo, kaj so napisali. O tem se pogovorijo in kdaj kaj tudi pokritizirajo. V drugem delu Bedrač ponavadi naredi kratko predavanje o iz- brani temi, pri čemer se trudi sicer dolgočasne in zamorjene literarne vsebine podati na slikovit in poljuden način. V tretjem delu člani poprimejo za pisala in kaj napišejo - na Bedračevo iztočnico, ki je vedno nenavadna in bolj eksperimentalne narave. Nekateri se takoj lotijo dela, spet drugi se smejijo ali zamišljeno premlevajo, kako in kaj bi. A nazadnje iz takega eksperimenta včasih nastanejo tudi izjemna dela. »Ta klub je velika dragocenost, saj sem in še vodim nekatere druge in nikjer ni podobnega; tako različnega po letih. Tako smo živ dokaz, da se generacijski prepadi porajajo le v naših glavah in da so povsem brez pomena,« dodaja Bedrač. Najplodnejši literati Med člani so tudi takšni, ki so svoja dela že objavili. Nekateri so se pojavili v resnih slovenskih literarnih revijah, osvajajo pa tudi nagrade na številnih natečajih. Med mlajšimi izstopata Niko Šimenc in Patricija Vilčnik. Njune pesmi so bile že objavljene v reviji Mentor, oba pa sta bila uspešna tudi na več natečajih. Med starejšimi velja omeniti Eriko in Mirka Kotnika, ki sta izdala samostojno knjižno publikacijo, Mirko pa je bil lani tudi med najboljšimi seniorskimi literati v državi. Veliko objavlja tudi Nives Sitar. Med neumornimi je Jožica Štumberger, ki ohranja spomin na pristno ljudsko haloško pesem. Doslej je izdala več samostojnih knjig, nazadnje pa jo je gostil celo predsednik države Danilo Türk. Besedoled 22. junija je potekal zaključni literarni večer sezone pod naslovom Besedoled, kjer so se predstavili člani kluba, gostje pa so dobili ledeno presenečenje, ovito v papir z verzi njihovih pesmi. yfyw i9 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA Dela Petra Kozlerja v domoznanskem oddelku ptujske 1 • • v • knjižnice Aprila je minilo 140 let od smrti Petra Kozlerja (16. 2. 1824-16. 4. 1879), pravnika, geografa in politika, ki je odigral zelo pomembno vlogo v slovenski politični, gospodarski in kulturni zgodovini 19. stoletja. Širši javnosti je poznan predvsem kot avtor Zemljovida slovenske dežele in pokrajin (1853), prvega zemljevida slovenskega etničnega ozemlja z izključno slovenskimi geografskimi imeni, manj pa kot ustanovitelj pivovarne Union (1867). Melita Zmazek Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj hrani v svojih zbirkah nekaj njegovih dragocenih del: Kratek slovenski zemljopis (Dunaj, 1854) in Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zemljovidu slovenske dežele (Dunaj, 1864) ter faksimile Zemljovida slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853. Ogledati si je mogoče tudi Letopis Matice slovenske za leto 1879, v katerem so objavljene Dogodbe prvega zemljovida slovenske dežele (1863), kjer je Kozler natančno opisal okoliščine izdaje slavnega zemljevida. V 19. stoletju imena Slovenija ni bilo niti v geografiji, niti v upravni ureditvi habsburške monarhije. Tudi Slovenci sami niso bili poučeni o mejah slovenskega etničnega ozemlja, se pa je vedno bolj krepila zavest o povezanosti Slovencev različnih dežel v en sam narod. Pod vplivom evropskih nacionalnih gibanj se je leta 1848 pojavil načrt o združitvi slovenskega etničnega ozemlja v politično enoto Zedinjeno Slovenijo. Program Zedinjene Slovenije je zahteval odpravo starih deželnih enot in združitev vseh Slovencev v eno kraljestvo z imenom Slovenija v okviru avstrijskega cesarstva, z lastnim parlamentom in s slovenskim učnim in uradovalnim jezikom. Peter Kozler je marčno revolucijo 1848 dočakal na Dunaju, kjer je najprej študiral pravo, nato pa opravljal službo advokata. Družil se je z mnogimi Slovenci, ki so takrat bivali ali študirali na Dunaju in so odigrali pomembno vlogo pri prebujanju slovenske narodne zavesti ter v gibanju za politično združitev Slovencev. Deloval je v odboru dunajskega društva Slovenija, ki je 20. 4. 1848 izdalo program Zedinjene Slovenije, in skupaj s pravnikom Antonom Globočnikom na podlagi krajnskega deželnega grba določil barvo slovenske zastave (belo-modro-rdečo). V obrambo slovenskih narodnih zahtev se je lotil publicističnega dela in se zanimal zlasti za obmejne Slovence. Za Zedinjeno Slovenijo je zahteval slovenski del Štajerske in Koroške, Krajnsko, goriško in istrsko okrožje z istrskimi otoki (poudarjal je slovenski značaj Istre) ter slovenski del Ogrske. Zahteva po združitvi vseh Slovencev v eno državo ga je vzpodbudila, da se je lotil kartografske predstavitve ozemlja, poseljenega s Slovenci. Da bi ugotovil, kje poteka slovenska etnična meja, je začel sistematično zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo za zemljevid celotnega slovenskega narodnostnega ozemlja s slovenskimi krajevnimi imeni in registrom le-teh. Zemljevidov s slovenskimi krajevnimi imeni, s katerimi bi si lahko pomagal, je bilo takrat malo, zato je moral te podatke šele zbrati ali jih preveriti. Pri popisu slovenskih krajevnih imen so mu pomagali mnogi znanci in prijatelji. Podatke za Koroško in Štajersko so pošiljali Josip Muršec, Oroslav Caf, Matija Majar in Andrej Einspieler. Jeseni 1848 je dal Kozler odtisniti nekaj poskusnih izvodov svojega zemljevida in jih poslal poznavalcem krajevnih imen, da so nanje vpisali pripombe, dopolnitve in spremembe. Hkrati z njimi je poslal tudi sezname krajev z nemškimi imeni in ru- Kratek slovenski zemljopis (1854) z upodobljenimi grbi slovenskih pokrajin. brikami za vpis slovenskih imen, opis narodnostih razmer in jezika cerkvenega bogoslužja - jezik verskih obredov je bil namreč pomemben kriterij za določanje narodne pripadnosti krajev. Bogato statistično gradivo je zbral v knjižici Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega vojvod-stva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, tergov, krajev i. t. d. Knjižici, kjer je opisal slovensko etnično mejo in naj bi bila sestavni del zemljevida, je dodal še list z upodobljenimi grbi slovenskih dežel ter Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zemljovidu slovenske dežele, ki je bil dolga leta edini seznam krajev na celotnem slovenskem ozemlju. Zemljopis je bil natisnjen že leta 1854, a je bil zemljevidu priložen šele ob njegovi drugi izdaji leta 1864, saj so se pri izdaji zemljevida stvari zelo zapletle. Dunajski bakrorezec E. (Kozler nikjer ne omenja njegovega celega imena) bi namreč moral izdelati bakro-rezno ploščo z zemljevidom slovenskega ozemlja že v 1. polovici leta 1849, a je z denarjem, Kozlerjevim rokopisnim gradivom in nedokončano ba-krorezno ploščo izginil neznano kam. Ko se je leta 1851 gradivo s ploščo le našlo, je Kozler grafično izvedbo zemljevida za- upal vojaškemu kartografskemu bakrorezcu Antonu Knorru. 17. 11. 1852 so Novice naznanile, »da bode tisek zemljovida slovenske dežele meseca januarja leta 1853 gotov«, obenem pa je bilo objavljeno tudi »povabilo na naročbo«. Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin (1853) velja za prvi podroben prikaz slovenskega etničnega ozemlja z izključno slovenskimi imeni pokrajin, naselij in voda. Nanj so vrisani tudi rudniki železa, bakra, svinca in živega srebra, cestna in železniška mreža ter pošta, s čimer je Kozler opozoril tudi na naravno bogastvo dežele. Obsega Krajnsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Istro, Pre-kmurje in Beneško Slovenijo z Rezijo. S pikčasto črto je vrisana slovenska narodnostna meja, ki je »natanko kazala, kako daleč slovenska beseda seže«. V primerjavi z današnjimi mejami je Kozler posegel veliko globlje v Avstrijo, na jugu zajel vso Istro in velik del Kvarnerja z Reko in bližnjimi otoki, na JV pa del današnjega slovenskega ozemlja prisodil Hrvaški. Današnja Slovenija obsega le 87 % ozemlja, ki je na Kozlerjem zemljevidu označeno kot slovensko. Ker pa je bila Zedinjena Slovenija revolucionarna zahteva iz leta 1848, so avstrijske vojaške oblasti bakreni plošči in vseh 20 yS&íí&í LITERATURA / KULTURA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 422 že natisnjenih zemljevidov ter 1000 bakroreznih grbov slovenskih dežel zaplenile, Petra Kozlerja pa obtožile veleizdaje, češ da govori o neobstoječi slovenski deželi in ruši zakonito zvezo avstrijskih dežel. Krivde mu sicer niso mogli dokazati, a so izdajo zemljevida vseeno prepovedali. Leta 1861 je notranje ministrstvo prepoved preklicalo in tako je zemljevid z letnico 1853 končno zagledal luč sveta. Leta 1864 je izšel še dvakrat, četrtič leta 1871, nato pa do leta 1975 ni bilo ponovnih natisov. Bakreni plošči z vrisanim zemljevidom je Kozler konec 60-ih let podaril Slovenski matici, katere odbornik je bil, nekaj let pa tudi njen podpredsednik. Med 1. svetovno vojno sta bili plošči pretopljeni v vojaške namene in tako za vedno izgubljeni, zemljevid pa se je ohranil in bil na mirovni konferenci po 1. svetovni vojni uporabljen kot osnova za določitev razmejitvenih črt. Peter Kozler je s svojim Zem-ljovidom in Zemljopisom opravil edinstveno znanstveno in na-rodno-prebudno delo. Dr. Valter Bohinc je zapisal: »Čeprav so se naše narodnostne meje od Kozlerjevega časa sem pod tujim pritiskom tako na severu kot na zahodu občutno spremenile, sta Kozlerjev zemljevid in njegov Zemljopis še danes pomembna ne le kot spomin na naše narodnostne boje od marčne revolucije dalje, temveč tudi kot vedno živi in zgovorni narodni listini.« Koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja Radovana Gobca in zadnji zborovski koncert Mitje Gobca Skladateljeva najbolj prepoznavna skladba za mladino je Lepo je v naši domovini biti mlad, za starejše je to prav gotovo Zdaj zaori pesem o svobodi, med operetami pa izstopa Planinska roža. Njegovo delo je nadaljeval sin Mitja Gobec, ki je zborovodsko palico vrtel več kot petdeset let, ob 100-letnici očetovega rojstva pa se je odločil posloviti od aktivnega dela. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Šolal se je na učiteljišču v Mariboru, kjer je začel tudi voditi zbore in pisati prve skladbe (Kresniček). Učiteljeval je v Mitja Gobec Grižah, Laškem (Planinska roža) in Jurkloštru, od koder je leta 1944 odšel v partizane (Pesem o svobodi, Bohor žari). Po vojni je nadaljeval študij in leta 1951 na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Na pobudo Franceta Marolta je ustanovil Študentski pevski zbor ljubljanske univerze, s katerim je začel pripravljati stilne letne koncerte. Vodil ga je od leta 1946 do leta 1957. Ves čas je komponiral (Dekletom, Lepo je v naši domovini biti mlad). Postal je urednik Grlice in član revije Naši zbori, kjer je objavljal svoje tehtnejše skladbe (Jesenska, Njene oči). Leta 1953 je prevzel vodenje invalidskega pevskega zbora, ki ga je vodil 28 let (do leta 1981). Ta čas je bil tudi skladateljsko najbolj ploden (pisal je kantate in opero Kri v plamenih). Največ svojega opusa je namenil zborovski glasbi, saj je napisal preko 300 skladb. Deset let je umetniško vodil Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Izdal je dva učbenika za zborovodje, uredil okoli 15 pesmaric, posnel 20 gramofonskih plošč in 10 televizijskih oddaj. Sprva je služboval na gimnaziji, nato v glasbeni šoli, zatem je bil direktor Ljubljanskega festivala ter predstojnik glasbenega oddelka na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Ves čas je bil član ali predsednik mnogih glasbenih odborov in žirij, zlasti v ljubiteljski kulturi, bil je tudi prvi ter kasneje častni predsednik Slovenske pevske zveze. Dejaven je bil v Društvu slovenskih skladateljev. Prejel je številna priznanja in odlikovanja; je tudi eden prvih dobitnikov Gallusove plakete za življenjsko delo. Njegova zadnja zborovska skladba iz leta 1994 je komponirana na besedilo Jožeta Plečnika »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin«. Skladatelja se spominjajo po vsej Sloveniji Po državi poteka vrsta dogodkov, s katerimi se spominjajo Radovana Gobca in ptujski koncert je bil le ena od številnih prireditev. Odkriti sta bili tudi spominski plošči na hišah v Ljubljani, kjer je skladatelj živel, in v Podgradu pri Ilirski Bistrici, kjer je bil rojen. Jeseni bo o njem potekal simpozij, ki ga pripravlja Akademija za glasbo iz Ljubljane. Zaključni zborovski koncert Mitje Gobca - slovo po 52 letih Od zborovskega dela se je poslovil sin Radovana Gobca, Mitja Gobec, ki je 21. maja v slavnostni dvorani na ptujskem gradu pripravil zaključni koncert. Pevci in pevke MePZ Društva upokojencev Ivan Rudolf Breg - Ptuj, so na koncertu, ki so ga naslovili »Zapojmo pesem«, zapeli šestnajst skladateljevih sklad. 'syrwt 21 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA / MLADI ZA MLADE Gospodje Ptujski Tako kot se vse enkrat konča, se je končala tudi zgodba o mogočnih gospodih Ptujskih. Zadnji gospod Ptujski, še ne 40 let star Friderik IX., je umrl 6. januarja 1438, najverjetneje na gradu Ptuj. Tri dni po smrti so v dominikanskem samostanu na Ptuju uničili njegov pečatnik, razbili ščit in šlem z grbom Ptujskih, raztrgali prapor z njihovim grbom in zadonel je že legendarni vzklik Danes gospodje Ptujski in nikdar več! Bronja Habjanič Lansko leto sta dr. Polona Vidmar in Boris Hajdinjak pripravila razstavo o gospodih Ptujskih, ki je bila tako dobro obiskana, da si jo je zaradi izjemnega zanimanja v Pokrajinskem muzeju mogoče ogledati še danes. Sedaj sta izdala še istoimensko knjigo. Življenje znamenite ptujske rodbine vitezov, graditeljev in mecenov gospodov Ptujskih sta raziskovala kar nekaj let in kot je pojasnila Vidmarjeva, je pu- blikacija »le ena izmed postaj na poti do dobrega poznavanja gospodov Ptujskih«. Raziskovanje se bo še nadaljevalo, tako v zgodovinskem kot tudi v umet-nostno-zgodovinskem smislu. V prvi polovici 15. stoletja je bilo v posesti gospodov Ptujskih kar 29 gospoščin. Posedovanje obsežnih gospoščin, vojaški uspehi in načrtne poroke so jim omogočili sodelovanje v visoki politiki, vpliv na gospodarski razvoj in intenzivno gradbeno dejavnost. Po njihovi zaslugi so bili ustanovljeni dominikanski in minoritski samostan na Ptuju ter komenda v Veliki Nedelji, gospodje Ptujski so dali zgraditi tudi romarsko cerkev na Ptujski Gori, veliko zaslug pa imajo tudi pri razvoju srednjeveškega Ptuja. Gospode Ptujske so po pomembnosti na Slovenskem prekašali le grofje Celjski. Sama razstava prikazuje politično, vojaško in gospodarsko delovanje gospodov Ptujskih, njihove povezave s srednjeevropskimi plemiškimi rodbinami in njihovo vlogo v razvoju območij, v katerih so delovali (Ptuj, Ormož, Borl, Vurberk, avstrijska Koroška, avstrijska Štajerska, Dunaj). Poudarjena je njihova gradbena in mecenska dejavnost, saj sta to področji, na katerih so se najbolj izkazali. Največji, in v slovenski javnosti premalo znan vojaški dosežek gospodov Ptujskih, je pomik meje na območju vzhodnih Slovenskih goric proti vzhodu, kjer je še danes meja med Slovenijo in Hrvaško. Publikacija predstavlja neke vrste spremno gradivo k razstavi, hkrati pa je to tudi knjiga o poznavanju rodbine, ki je nekoč živela na ptujskem gradu in kot takšna z zornega kota zgodovinarjev predstavlja neprecenljivo delo. Čeprav so gospodje Ptujski tukaj živeli več kot 300 let, pa je žal 600 let po njihovem izumrtju ohranjenega zelo malo, zato si je toliko bolj vredno ogledati razstavo, ki so jo v Pokrajinskem muzeju postavili ravno v tisti del gradu, ki so ga dali zgraditi gospodje Ptujski. Mlada prostovoljka iz Francije v akciji Pogovor s Francozinjo Aurelie Aguettaz, prostovoljko, ki bo skoraj leto dni preživela na Ptuju Vesela sem, da sem izbrala Slovenijo. Odkrila sem ogromno novih stvari, ki so vplivale na drugačen pogled na življenje. Ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim je poslanstvo prostovoljca, pravi 21-letna Francozinja Aurelie Aguettaz, ki od lanskega novembra dela na Ptuju kot prostovoljka. Je prva, ki je vključena v projekt Evropske prostovoljne službe na Centru interesnih dejavnosti. Besedilo in foto: Staša Cafuta Zakaj si izbrala Ptuj, Slovenijo? Želela sem raziskati novo deželo, drugačno kulturo in spoznati nekaj popolnoma novega. Na internetu sem našla veliko informacij o Ptuju. Nato sem poslala svoj življenjepis s podrobno predstavitvijo nekaj organizacijam, med drugim tudi na Ptuj, v Center interesnih dejavnosti. Že na začetku sem zelo aktivno komunicirala z Ne-venko Gerl, ki mi je bila najprej virtualno v veliko pomoč. Ko sem se odpravljala v Slovenijo, sem se počutila zelo sigurno in varno, prav zaradi komunikacije, ki smo jo vzpostavili pred mojim prihodom. Kdaj si prišla na Ptuj? Na Ptuj sem prispela 18. novembra lani. 30. septembra pa se moje delo izteka. Je to tvoj prvi obisk Slovenije? Kaj si sploh vedela o nas? Da, to je moj prvi obisk vaše dežele. Vedela sem, da se nahaja v Evropi, to pa je bilo tudi vse, kar smo se naučili v šoli. Francozi vedno zamenjujemo Slovenijo s Prostovoljka Francozinja Aurelie Aguettaz: »Tisti, ki bi želeli bolje spoznati Evropo, njeno prebivalstvo, navade in kulturo, lahko preko prostovoljnega dela uresničijo svoje želje. Prav tako pa bodo preko človekoljubnih del spoznali sebe in dobili drugačen, resničen pogled na življenje in svet.« Slovaško. Spominjam se tudi, da sem takrat, ko sem se odpravljala na pot, spoznala, da je vaše plačilno sredstvo evro, to me je nadvse presenetilo. Preko katerega projekta pa si prišla na Ptuj? Na Ptuj sem prišla preko proj ekta Evropske prostovoljne službe »European Voluntary Service«. Ta program omogoča mladi osebi, da postane prostovoljec v drugi državi za omejeno časovno obdobje (2-12 mesecev). Prostovoljec lahko sodeluje v projektih, ki so neprofitne narave, so del partnerskega sodelovanja med prostovoljcem, 22 MLADI ZA MLADE 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo ter prispevajo dodatno vrednost lokalni skupnosti. Kakšni so tvoji delovni dnevi? V CID-u delam kot prostovoljka. Delovni dnevi so zelo različni, odvisno od nalog, ki me v določenem tednu čakajo. Sicer pa učim francoščino, sodelujem z invalidsko organizacijo Sonček, z Azilnim domom v Ljubljani, Centrom za socialno delo Ptuj, obiskujem dijake v dijaškem domu in tudi osnovnošolce. Pred kratkim sem imela v CID-u francoski večer, kjer sem ljudem pobližje predstavila mesto Grenoble, od koder prihajam. Kako pa poteka sodelovanje z Azilnim domom, kije namenjen ljudem v stiski kot začasno pre- bivališče? Z dvema prijateljicama, ki sta prostovoljki v Slovenski filan-tropiji (združenje za promocijo prostovoljstva) smo se odločile, da bomo uredile pričeske azilan-tom, ki trenutno bivajo v azilu. Po poklicu sem namreč frizerka. V domu sem bila že drugič in uredila pričeske vsem ženskam in otrokom. Kako bi primerjala našo mladino z mladino tam, od koder prihajaš? Navade se kar razlikujejo. V Sloveniji so mladi odprti, a jih je sram govoriti v angleškem jeziku. Zelo mladi začnejo hoditi zvečer ven in dosti mlajši posegajo po alkoholnih pijačah. To me skrbi. Medtem ko se mladi v Franciji poslužujejo druženj doma, kjer si pripravijo večerjo in se ob tem družijo. Na splošno imam lepe izkušnje z mladimi pri vas. Vsi kraji na svetu imajo pozitivne in negativne vibracije. Kaj pa Ptuj? Kaj imaš tukaj rada in kaj bi spremenila? Ptuj mi je postal izredno drag. Naravo imate blizu, mesto ima prijetno ozračje. Želim si, da bi ostal takšen kot je - zame edinstven. Se učiš tudi slovenskega jezika? Ja, govorim malo slovensko! (pove po naše) A le osnove slovenščine. Naglaševanje je težko. Predvsem črka r. Kaj si se naučila za življenje v prihodnosti? Lahko rečem, da sem bolje spoznala sebe. Moj odnos do ljudi se je spremenil na eno drugo, morda bolj pozitivno raven. Drugače, bolj zvedavo in sproščeno gledam na življenje, Evropo, na svet. Definitivno ne želim oditi enaka, kot sem prišla. Ne želim si več rutinskega in stresnega življenja. Želim ostati v stiku z ljudmi iz celega sveta, zato nameravam sodelovati v projektih, ki jih izvaja EU - Mladi v akciji (Youth in Action), kjer se bom nadalje neformalno izobraževala v okviru prostovoljnega dela v tujini. Ti programi neposredno in aktivno vključujejo mlade v neprofitnih aktivnostih na številnih področjih (socialnem, ekološkem, umetnostnem in kulturnem). 15. Pomladna vetrnica Zavidanja vredna številka - petnajstica, lepo vreme, množica otrok in njihovih staršev ter vedno nasmejani prostovoljci in prostovoljke Društva prijateljev mladine Ptuj. Bronja Habjanič Prostor Kinološkega društva Ptuj je bil v soboto, 13. junija, poln otroškega smeha, veselja in razigranosti. Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Kinološko društvo Ptuj so že tradicionalno vabili na zabavno-gibalno srečanje otrok in staršev, na katerem so velik del pozornosti posvetili medgeneracijskemu druženju. Fotoarhiv društva DPM Oboji so uživali v različnih aktivnostih, se družili s športniki, plesalci, ustvarjali v številnih delavnicah in nenazadnje - tudi letos brez slastnih palačink ni šlo. Te so še posebej teknile najmlajšim. Kot glasbeni gost je nastopil čarovnik Grega, zaplesali so mladi plesalci Plesnega centra Mambo in Plesne šole Power Dancers. Tudi letos brez slastnih palačink ni šlo. Te so še posebej teknile najmlajšim. Tabor za nadarjene učence na Hoškem Pohorju V petek, 29. 5. 2009, smo se učenci 5. in 8. razredov OŠ Ljudski vrt v okviru delavnic za nadarjene za tri dni odpravili na Hoško Pohorje v dom Planinka. Tabora se je udeležilo 19 učencev 5. razreda in 35 učencev 8. razreda. Učence so spremljale mentorice Darija Erbus, Milena Krajnc, Mojca Gramc in Simona Hajnal. Vsak dan pa so se pridružili tudi ostali učitelji, ki so izvajali posamezne delavnice. Učenci smo bili vsakodnevno razporejeni v več delavnic glede na zanimanje in interes. Razporeditev smo našli na oglasni deski in se udeležili naslednjih delavnic: lokostrelstvo, Življenje v potoku - biologijska delavnica, sproščanje, astronomija, razvedrilna matematika, zgodovinska, glasbena, plesna, likovna, novinarska, tehniška, športna in angleška delavnica. Zadnji dan pa je potekal tudi orientacijski tek v parih. Po prihodu smo imeli kosilo in naredili plan dela za vse tri dni. Razporedili smo se v sobe in si razpakirali stvari ter uredili postelje. Že prvi dan se je vsak udeležil svojih delavnic. Nato je sledila večerja. Po večerji smo odšli v svoje sobe, se pripravili na spanje in še dolgo v noč klepetali. V soboto zjutraj smo po zajtrku ugotovili, da vreme ne bo prijetno, zato so delavnice potekale v domu. Hkrati pa smo se pripravljali rS/W/^f, Vyrtf/t 23 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA / MLADI ZA MLADE na družabni večer. Po končanih delavnicah smo se odšli v sobe urejat in ob 20.30 se je naš družabni večer pričel. Voditeljice so napovedale naslednje točke: fante, preoblečene v punce, pevske in plesne točke, opis delavnic in gimnastična točka z Evo in Nušo. Sledil je ples ali igranje družabnih iger. Po napornem dnevu in večeru smo odšli v sobe, popadali v postelje in hitro zaspali. V nedeljo je prebujanje trajalo malo dlje. Šli smo na zajtrk in že smo dobili navodila za zadnji dan delavnic. Vreme se je zjasnilo in delavnice so se preselile na prosto. Igrali smo med dvema ognjema, hokej na travi, namizni tenis, košarko, nogomet, badminton ... Po malici pa nas je prišla obiskat ravnateljica Tatjana Vaupotič. Z njo je 11 učencev odigralo šahovsko simultanko. Boj se je končal v prid ravnateljice, saj je bila večkratna državna prvakinja. Nestrpno smo pričakovali zadnje dogajanje - orientacijski tek v parih. Tekli smo po gozdu, reševali različne praktične in teoretične naloge ter v najkrajšem možnem času prišli do cilja. Učenci so dogajanje v vsaki delavnici fotografirali in opisali. Po kosilu smo razglasili zmagovalce. Nato smo spakirali, počistili sobe in že smo drveli proti domu. Pred šolo so nas že čakali starši. Hiteli smo s pripovedovanjem, kaj vse smo doživeli in da je bilo res super. Tudi ostali učenci so povedali, da so jim delavnice bile zelo všeč, da je vsak našel nekaj zase in da se jim je tridnevno druženje zelo vtisnilo v spomin. Lucija Sevšek - učenka 5. a, in Simona Hajnal - mentorica v Športni dan na Ranci Učiteljice 1. triade OS Mladika Učenci in učiteljice 1. triade iz OŠ Mladika smo se v ponedeljek, 1. 6. 2009, odpravili na drugačen športni dan. Pot nas je vodila po mestnem parku ob Dravi do Rance, kjer ima sedež Brodarsko društvo Ranca Ptuj. Predsednik društva Emil Mesarič nas je pričakal na sedežu društva. S turistično ladjo Čigra smo se popeljali po strugi reke Drave proti Termam. Pluli smo pod štirimi mostovi, opazovali levi in desni breg mesta, reko, veselo mahali mimo- Foto: Irena Prelog idočim ter ugotovili, da je naša šola resnično lepotica ob Dravi. Spoznali smo, da je reka Drava dom za številne živali in rastline. »Kapitan« Emil je med vožnjo našo pozornost večkrat usmeril na ptice čigre, kormorane, rečne galebe, labode ... Po čudoviti panoramski vožnji smo na obrežju Drave sedli na pomol in z veseljem segli v nahrbtnike. Potešili smo si lakoto in žejo. Sledila je predstavitev Jadralnega kluba. Na jadrnicah Optimist smo preverili vzdržljivost ravno- Na Čigri v pristanišču Ranca. težja in moč valovanja. Polni lepih doživetij smo se odpravili proti šoli. Preživeli smo prijeten, aktiven, doživet in nepozaben športni dan. v Na OS Mladika je potekal celoletni projekt Voda Tema letošnjega projekta je bila ta zelo nepogrešljiva tekočina, brez katere si ne znamo in ne moremo zamišljati našega planeta. To zelo pomembno tekočino smo opazovali, spoznavali, raziskovali tekom šolskega leta in tudi sami ugotovili, da brez vode ni življenja. Silva Forštnarič Z idejo nas je navdušil učitelj zgodovine in geografije Franc Golob. Cilj projekta je bil spodbuditi zavedanje o pomenu in skrbi za čisto vodo, ozavestiti učence, kaj lahko kot posamezniki prispevajo k ohranitvi zdrave vode. V projekt so bili vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda ter delavci šole, ki so v različnih projektnih skupinah ustvarjali, primerjali, napovedovali posledice, oblikovali zaključke ter prišli do zanimivih spoznanj in ugotovitev. Zaključek projekta smo izpeljali v začetku junija z zaključno prireditvijo na Ranci. Vodo smo predstavili ob glasbi in plesu, kajti oboje skupaj človeka oblikuje, plemeniti, osrečuje ter razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti, je ne- kega lepega dne izjavil Ludvik van Beethoven. Vez med glasbenim, plesnim in govornim dogajanjem je spremljalo žuborenje vode. Glasba in ples sta očarala poslušalce v dvorani. Svojim dlanem so dali veselje in nagradili z aplavzom posamezne skupine: Nevihto, Kapljice, Potoček, Otroški pevski zbor, Žabe s kopalkami, Gusarje, Dežnike, Reko, Labode, Morje, Fraze o vodi, Lepo Vido ter seveda njihove mentorje. Osrednji gost prireditve je bil nekdanji učenec, sedaj dijak 1. letnika ptujske gimnazije Tilen Vidovič, odličen kanuist in državni prvak. Vajo z vedrovko so nam prikazali učenci 6. a-razre-da z mentorico Majdo Kolenko. Sledilo je skupno druženje ob vodi, z vodo in na vodi, vendar ne v vodi! Zahvaljujemo se Brodarskemu društvu Ranca, njenemu predsedniku Emilu Mesariču, ki je omogočil prireditev na tej lokaciji in predstavitev ter izvedbo športnih aktivnosti na vodi. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, ki so finančno podprli projekt: Perutnini Ptuj, Petrolu, Novi KBM, Poslovalnica Maribor, gospe Nataši Sernc. Seveda ta projekt ne bi bil izvedljiv, če ne bi našel podpore v kolektivu. Zato se vsem delavcem šole zahvaljujem za kakovostno in kvalitetno izpeljano prireditev. 24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / SOCIALNO VARSTVO 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Fraze o vodi - pravljica Nekoč, ko so v Ameriki še živeli Indijanci, so tja iz Evrope prišli belci. Nekega dne je v vas rdečekožcev prišel belec Mike, ki je hotel skleniti prijateljstvo z Indijanci in da bi ti sprejeli evropsko kulturo in jezik. Poglavarju Indijancev se je to zdela pametna zamisel in Mike mu je predlagal, da naj najprej zgradijo knjižnico. Indijanski ljudje pa so bili utrujeni od vsakodnevnega dela in Mike je ugotovil, da »nosijo vodo v morje«. Poglavarju je razložil, da njegovi ljudje s tem, ko gradijo palisade okrog vsakega šotora, nosijo vodo v morje. Bolje bi bilo, ko bi zgradili palisado okrog celotnega naselja. Poglavar ni razumel, kaj pomeni fraza vodo v morje nositi, zato mu je Mike razložil, da to pomeni, da delaš nepotrebna dela. Mike je nekega dne, ko je v poglavarjevem šotoru izbruhnil prepir in se kasneje umiril, rekel: »Pa smo spet prijadrali v mirnejše vode.« Poglavarju je razložil, da to pomeni, da se je položaj pogovora spet umiril. Nekega dne, ko sta se Mike in poglavar spet sprehajala po vasi, sta opazila dečka, ki je bil na las podoben svojemu očetu in tudi vedel se je tako kot njegov oče, je Mike rekel: »Kri ni voda«. Poglavarju je razložil, da to pomeni, da je s človekovim temperamentom in njegovimi sorodstvenimi vezmi treba računati. Odkar je Mike prišel v indijansko vas, je ta cvetela in bila za vzor vsem drugim. Vaščani so bili izobraženi in zgrajene so bile razne kulturne ustanove. Miku v čast je poglavar priredil tekmovanje v metu kopja in plesno predstavo. Ko je Mike videl nekega mladeniča, ki je vrgel kopje najdlje, je rekel: »Raca na vodi, ta pa zna.« Poglavar, ki je stal zraven njega, je samo pomikal, saj je vedel, da ta fraza izraža začudenje in občudovanje nekoga. Minilo je veliko časa. Nekega dne pa je Mike moral domov, saj je dobil pismo, da je v njegovi domovini veliko vasi pod vodo. Zato se je poslovil in se odpravil domov pomagat ljudem v poplavljenih vaseh. Žan Malek Petrovič, 6. b OŠ Mladika Dan druženja in gibanja treh generacij Sonja Plajnšek, vodja Zdrave šole na OŠ Mladika Ptuj 9. maja je Media Sport Ljubjana že drugič zapored po vsej Sloveniji organiziral prireditev Šport špas - Dan druženja in gibanja treh generacij. Na OŠ Mladika Ptuj smo se odločili, da bomo tudi mi člani velike družine, ki bo praznovala ta dan. Povabili smo naše učence 2. razredov, druge otroke, starše, stare starše in prijatelje. Ob 9. uri smo se zbrali na dvorišču OŠ Mladika Ptuj, rešili nagradni kviz, razdelili priponke, brošure in vodo. Ravnateljica šole Sonja Purgaj nas je pozdravila in nam želela zdravo in koristno druženje. V toplem sončnem vremenu nas je pot vodila skozi mestni park ob reki Dravi do Rance. Ob Foto: Davorin Munda potoku Grajena smo se vračali, opazovali naravo, izmenjavali izkušnje o gibanju in se spodbujali pri hoji. Ustavili smo se na po-košenem travniku pod Puhovim mostom. V krogu smo sproščeno peli pesmi in jih pospremili z zabavnimi gibalnimi aktivnostmi. Ob prijetnem klepetu smo pot zaključili pred šolo, kjer nas je že čakala medicinska sestra Verica Turk iz Zdravstvenega doma Ptuj, ki je pohodnikom izmerila krvni pritisk in srčni utrip ter razdelila brošure »Gibaj se veliko in opazil boš razliko«. Izbrali smo najmlajšega in najstarejšega udeleženca, najštevilčnejšo družino, jim podelili priznanja in simbolične nagrade Pot nas je vodila skozi mestni park ob reki Dravi do Rance. sponzorjev. Izžrebali smo zmagovalca kviza in vse nagrajence fotografirali. Izpolnjene letake za nagradno igro smo poslali v Ljubljano, kjer bodo na TV SLO 2 izžrebali štiri glavne nagrade sponzorjev in osem tolažilnih nagrad. Našega pohoda se je udeležilo petdeset pohodnikov. Doživeli smo zanimivo razgibano sobotno dopoldne. Pomoč osebam pri vključevanju nazaj v življenje in delo Darja Dovečar Poslanstvo naše organizacije je posvečeno omilitvi posledic in aktivnemu vključevanju oseb z zaposlitvenimi oviranostmi nazaj v življenje in delo. Pod našim okriljem se odvija vrsta programov. Od leta 2006 je Zavod VITIS izbrani koncesionar MDDSZ na področju izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, po naročilu Zavoda RS za zapo- slovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter delovnih organizacij. V delovnih organizacijah izvajamo storitev N - ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov in smo tako izvedli že kar nekaj ocenjevanj. Ker pa ocena delovnega funkcioniranja ne pomeni zgolj vrednotenja količinskih kriterijev dela, je v tej oceni poleg podatkov o doseganju pričakovanih učinkov potrebno upoštevati in smiselno 25 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA / MLADI ZA MLADE povezati informacije o celostnem funkcioniranju delavca v obstoječem delovnem okolju, stopnji in področjih oviranosti, obsegu potrebne pomoči pri delu, odstopanjih na področju osebnostne prilagoditve, medosebnega delovanja, nihanjih delovne učinkovitosti in delovne zmožnosti v daljšem časovnem obdobju. Na podlagi ocene omenjenih meril, podatkov o doseganju pričakovanih delovnih učinkov delavca v ocenjevalnem obdobju, upoštevanju obsega in stopnje težav ter pomenu, ki jih imajo za uspešno opravljanje konkretnega delovnega mesta, se določi skupna ocena delovne učinkovitosti in odstotek subvencije za invalidne osebe. Leta 2006 je bil Zavod VITIS izbrani koncesionar tudi za izva- janje programa Socialna vključenost, kamor se vključujejo invalidi, ki niso zaposljivi. V zavodu VITIS izvajamo tudi programe Pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. Preko Zavoda RS za zaposlovanje smo bili izbrani za izvajanje štirih programov oziroma delavnic. Program Nov začetek, v katerega so vključeni mladostniki, ki zaradi zdravstvenih razlogov in zelo nizke stopnje izobrazbe ne zmorejo samostojno iskati ustrezne zaposlitve. V program Druga možnost pa so vključene starejše osebe, ki se iz različnih razlogov ne morejo ponovno zaposliti. Namen delavnice Poti do dela in zaposlitve je usposobiti brezposelne za bolj učinkovito iskanje zaposlitve. Izvajamo tudi delavnico Priprava na učenje, ki je namenjena brezposelnim osebam, ki se nameravajo vključiti v daljše programe izobraževanja in usposabljanja. V vseh naših programih, ki jih izvajamo, pa sledimo temu, da največjo pozornost posvečamo invidualnemu delu. Usmerjeni smo v rezultate, tako na področju prepoznavanja potreb kot tudi dosežkov, v korist obravnavanih oseb, njihovih družin/skrbnikov, delodajalcev, ostalih zainteresiranih in lokalne skupnosti. Prav tako si prizadevamo k doseganju najboljše koristi za svoje odjemalce in fi-nancerje. Merimo in spremljamo vplive svoje dejavnosti, kar nam omogoča izboljševanje, preglednost in odgovornost procesov. Vse storitve zaposlitvene rehabilitacije vodi, usklajuje in eval- vira strokovni tim na timskih sestankih. V našem timu sodelujejo naslednji strokovnjaki: zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa, psihologinja, delovna terapevtka, tehnologinja in rehabilitacijski svetovalec. Invalida, uporabnika naših storitev, obravnavamo kot enakovrednega člana v procesu rehabilitacije z namenom, da se mu omogoči pripadnost, soudeleženost in soodgovornost v rehabilitacijskem procesu. Predvsem pa smo ponosni na to, da upoštevamo vsakega posameznika posebej, dostojanstvo vseh naših uporabnikov, njihovih družin ali skrbnikov ter da jih ščitimo pred nepotrebnim tveganjem in podpiramo socialno pravičnost. Razstava Društva optimisti Ptuj Izdelki, ki so nastali v letu dni druženja, ustvarjalnosti, učenja, petja, zabave in predvsem dobre volje in optimizma, so presenetili v izvirnosti posameznih idej vseh, ki sodelujejo skupaj pod imenom Društva optimistov Ptuj. Razstava ročnih izdelkov in likovnih del je bila v društvenih prostorih slovesno odprta devetega junija in na ogled teden dni. Maja Erjavec Ob tem dogodku je posebej navdušil govor Marjane Tkalčec, ki je povedala, da so člani društva odločeni, da želijo ustvarjati in biti aktivni, tako da lahko izrazijo sebe in svoje izkušnje. »Rekli so mi: 'Napiši par besed o tem, zakaj si članica Društva optimistov. ' Nič lažjega! Zato ker se življenje z odhodom v pokoj ne konča! Zato ker smo ljudje socialna bitja! Zato ker je prav, da si vsaj tretje življenjsko obdobje oblikujemo tako, kot nam ustreza! Ker je prav, da se po vseh letih samozatajevanja vsaj zdaj ukvarjamo s stvarmi, ki nam delajo veselje in nas osrečujejo, pa se prej zaradi potreb družine, službe in družbe z njimi nismo mogli ali nismo imeli časa ukvarjati! Zato ker se z novimi prijatelji, ki sem jih našla tukaj, razumemo brez velikih besed, saj nas vse mučijo podobnimi pro- blemi! Zato ker se medsebojno vzpodbujamo ter si stojimo ob strani, ko ni ravno »naš dan«. Pogosto tudi zapojemo in si s tem še dodatno dvigujemo razpoloženje. Trdim, da sem zaradi teh nekaj kratkih uric na teden, ki jih prebijem med optimisti ob ustvarjanju, ki me osrečuje in ki mi še cel preostali teden zapolni z veseljem, bolj zdrava. In ker sem bolj zdrava, lažje in bolj polno opravljam svoje vloge kot žena, mati in babica! In ker sem bolj zdrava, sem tudi manjše »breme za družbo«, saj ne potrebujem tako pogosto zdravnika, pa tudi zdravil praktično ne potrebujem. Seveda lahko nekdo sedaj poreče, da bom prav zaradi tega dalj časa breme družbe, ker obstaja velika verjetnost, da bom živela dalj, kot da bi se zamorjena, depresivna in razočarana zapirala med svoje štiri stene. O. K.! Me veseli! Nimam nič proti! Tako kot vsi vi, sem tudi jaz ponosna na prehojeno pot, na težko in pomanjkanja polno mladost, na udarniške akcije, na neplačane ure, na samoprispevke, s katerimi smo gradili vse od tovarn, stanovanj, šol, vrtcev, vodovodov in ostale infrastrukture. Ponosna sem na vse »kuluke«, s katerimi smo sami vzdrževali celo državne, ne samo lokalnih cest! Ponosna sem na delovne brigade, na vse solidarnostne akcije, v katerih smo bodisi gradili hiše tistim, ki so bili naše pomoči najbolj potrebni, ali jim jih pomagali vzdrževati in jih narediti varne in človeku primerne! Posebej sem ponosna na to, da smo vse to delali z velikim veseljem, zanosom in ponosom, da gradimo in obnavljamo našo domovino! Vse to smo delali, čeprav večinoma podhranjeni, srečni in s pesmijo na ustih! Nič nam ni bilo težko! Dobesedno smo premikali gore, pa čeprav o sodobni mehanizaciji takrat ni bilo niti govora! Zgradili smo svet, ki ga danes tako na lahko »privatizirajo« in »kapitalizirajo«, da smo nenadoma pristali na smetišču zgodovine in postali »breme te iste družbe«. Breme, ki se ga je potrebno čim prej znebiti! In tako brez sleherne slabe vesti ali sramu, preko vseh javnih medijev, nam in mladim, vcepljajo v glavo kakšno breme, da smo. Breme po vsem tem, ko smo s svojimi rokami zgradili vse to, kar si delijo! Breme potem, ko smo polno delovno dobo plačevali vse mogoče samoprispevke in prispevke, pa tudi tiste v pokojninski sklad! Potrebno nam je onemogočiti, da bi dalj časa prejemali dvakrat zaslužene pokojnine, pa čeprav z nenormalno dolgimi čakalnimi vrstami pri zdravnikih zdaj, ko jih potrebujemo. Pričakujejo, da se bomo počutili krive, ker smo še živi! In to so razlogi, zakaj sem članica Društva optimistov in zakaj tako rada zahajam sem. Ker se ne dam! Ker sem ponosna na to, kaj, koliko in pod kakšnimi pogoji sem dala tej družbi! Ker z visoko dvignjeno glavo gledam v oči tej isti družbi, ki tako hitro in rada pozabi! Ker ne pristajam na to, da bi naj po vsem tem bila breme družbe! Ker mislim, da je čas hlapcev Jernejev za vedno in nepreklicno minil!« 26 DRUŠTVA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 20 let Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož Zveza Sonček, ki letos praznuje 26 let svojega delovanja, se zavzema za takšne pogoje življenja, ki bodo zagotavljali enake možnosti vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na njihove telesne in intelektualne sposobnosti, za življenje po lastni izbiri in v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. V okviru Zveze Sonček že 20 let deluje tudi Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Ob okroglem jubileju društva so 30. maja pripravili vseslovensko srečanje članov društev Zveze Sonček v termalnem parku Term Ptuj. Srečanje je spremljal bogat kulturni in zabavni program, udeležil se ga je tudi župan dr. Štefan Čelan. Ptujsko-ormoško društvo so leta 1989 ustanovili starši otrok s cerebralno paralizo s pomočjo mariborskega in gorenjskega društva. Vanj je vključenih 117 oseb z invalidnostjo. Center nudi naslednje storitve: zaposlovanje pod posebnimi pogoji v enoti Varstveno-delo-vnega centra (VDC), ki bo letos praznoval 10-letnico svojega obstoja, prevoze invalidov, svetovanje in izobraževanje, program aktivnega preživljanja prostega časa. Društvo skupaj z Zvezo Sonček za starše otrok s cere-bralno paralizo že vrsto let organizira izobraževalne programe v okviru "Šole za starše", za otroke in mladostnike s cerebralno paralizo izvaja fizioterapijo in hipoterapijo, za družine otrok in mladostnikov s cerebralno para- lizo pa organizira zdravstveno-terapevtske kolonije ter različne delavnice. Svoje prostore imajo na Osojnikovi cesti 9, kjer deluje tudi enota Varstveno-delovnega centra, ki zaposluje enajst oseb z invalidnostjo. Dejavnost VDC Sonček je namenjena odraslim osebam, ki se zaradi svoje invalidnosti ne morejo zaposliti niti na odprtem trgu delovne sile niti v podjetjih za zaposlovanje invalidov in so pridobili status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Pri izpeljavi različnih programov društvu pomagajo številni dona-torji, sponzorji in posamezniki. Društvo je vključeno v Sonček - Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je neprofitna, nevladna in nepolitična nacionalna invalidska organizacija. Vanjo se združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim Brigita Pulko, predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož. otrokom ter Športno društvo cerebralne paralize »Žarek«. Združujejo se zaradi lažjega uresničevanja skupnih interesov ter zaradi medsebojne pomoči pri izobraževanju, informiranju in organiziranju storitev. Skupno društva združujejo več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih delavcev. Zveza Sonček kot nacionalna reprezentativna invalidska organizacija zastopa poenotena stališča društev, se dogovarja o skupnih nalogah z ostalimi invalidskimi organizacijami v Sloveniji in z drugimi nacionalnimi invalidskimi organizacijami po svetu. Neposredno se vključuje v Mednarodno združenje za osebe s cerebralno paralizo in Evropsko združenje ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo. Poslanstvo V Sončku se zavzemajo za večjo vključenost oseb z invalidnostjo v vsa področja družbenega življenja, za nediskriminacijo invalidnih oseb tako v smislu arhitektonskih ovir, kakor tudi v družbenem okolju, za spoštovanje enkratnosti vsakega posameznika z njegovimi individualnimi potrebami in interesi, za enakopravnost pri odločanju o vseh zadevah, pomembnih za osebe z invalidnostjo in njihove družine ter za možnost izbire življenjskega stila. Prizadevajo si ustvariti takšno kulturno okolje, ki bo drugačnost v telesnih in intelektualnih sposobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov. T^v • V • V . • 1 1 \/ * \/ Drog je na širšem ptujskem območju vse več Društvo Ars Vitae ima sedež na Trstenjakovi ulici 5 a na Ptuju, kjer je lociran tudi Center za socialno delo. Ustanovljeno je bilo leta 1998 z namenom izboljšanja kvalitete življenja oseb, odvisnih in zdravljenih od nedovoljenih drog. 031 519 902 je številka društva, nanjo lahko pokličete od 8. do 20. ure. Bronja Habjanič Društvo je bilo sicer sprva ustanovljeno z namenom pomagati odvisnikom od nedovoljenih drog, a zaradi premajhnega odziva tistih, ki se niso bili pri- pravljeni opogumiti in poiskati pomoči, so se kasneje odločili še za preventivno dejavnost. Tako danes v okviru društva deluje več različnih programov: »Mo- stovi«, »Dnevni center za otroke in mladostnike« ter »Krepitev in spodbujanje osebnostnega razvoja«. V minulih letih je bilo programov še več, zdaj je zanje preprosto zmanjkalo denarja. Mostovi Projekt Mostovi zajema starostno skupino od 15 do 30 let. Vodita ga koordinatorica Renata Štopfer in Danila Jurgec, pomagajo jima tudi strokovni delavci Centra za socialno delo (CSD). V okviru društva mlade osveščajo o življenju brez drog, pomagajo in nudijo podporo pri reintegraciji bivših odvisnikov, nudijo informacije o možnostih zdravljenja odvisnih od nedovoljenih drog ter pomagajo staršem odvisnikov pri prepoznavanju odvisnosti. Po besedah R. Štopfer preseneča dejstvo, da se na njih v veliki meri obračajo starši, ki se ne znajdejo v situaciji, ko izvedo, da je njihov otrok postal odvisnik, oziroma da je zašel v 27 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 DRUŠTVA / HUMANITARNOST - Zavod Pelikan - Karitas, 01 548 02 86, http://pelikan.karitas.si - Društvo Up, 01 434 25 70, http://www.drustvo-up.si - Center za preprečevanje odvisnosti, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 02 332 75 51, http://www.zzv-mb.si - Inštitut Utrip - reintegracija odvisnikov, 031 880 520 - Renesansa - društvo za razvijanje kakovosti življenja, 040 796 944 - Mag. Bojan Šinko, zasebna klinično psihološka ambulanta Ptuj, 02 771 15 22 - Zasebna psihiatrična ambulanta - Miroslav Berič, dr. med., spec. psihiater, Ptuj, 02 780 69 50 - Krizni center za mlade Maribor, 051 324 211, http://www. csd-mb.si - Varna hiša Ptuj, 051 368 299 - Policijska postaja Ptuj, 02 780 91 00 ali 113, anonimni telefon 080 12 00, http://www.policija.si - Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Maribor, 02 252 56 62, http://www.svet-center-mb.si - Psihiatrična bolnica Ormož, 02 741 51 00, http://www.pb-ormoz.si - Zdravstveni dom Ptuj - Dispanzer za mentalno zdravje, 02 787 15 00, http://www.zd-ptuj.si - Center za socialno delo Ptuj, 02 787 56 00, http://csd-ptuj.si težave, katerim ni več kos. Starše pesti predvsem pomanjkanje različnih informacij. Potrebno je poudariti, da program ni namenjen zdravljenju odvisnikov, pač pa v prvi vrsti nudi najrelevant-nejše informacije o tem, kakšni programi zdravljenja obstajajo v državi. Skupaj s starši in otroki nato koordinatorica pomaga izbrati najustreznejši program, ob tem pa svetuje, kako se spopadati z vsakodnevnimi težavami, ki pestijo odvisnika, in na kakšen način se lahko starši soočijo z dejstvom, da se z njihovim otrokom nekaj dogaja. Odvisniki se za klic na številko društva odločijo predvsem z namenom, da se z nekom pogovorijo. Pravih prijateljev ti pogosto več nimajo, saj so jih tekom svoje odvisnosti izgubili in povečini jim edino družbo predstavljajo ostali odvisniki in dilerji. S starši se ponavadi ne razumejo. Mnogokrat izrazijo željo po ponovni vključitvi v izobraževanje, nekateri si želijo zaposlitve in pri vseh teh željah jim v društvu priskočijo na pomoč. Pomagajo jim najti ustrezen izobraževalni program, nudijo jim pomoč pri iskanju službe, pri iskanju zaposlitvenih oglasov na internetu, pri pisanju prošenj. »Spodbujamo jih tudi, da si uredijo status, saj je med njimi veliko takšnih, ki so iz- brisani iz evidence Zavoda za zaposlovanje in tako ne prejemajo nikakršnih dohodkov, mnogo jih nima urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja,« še dodaja Štopferjeva. Žal v društvu opažajo, da je drog na širšem ptujskem območju vse več in da je zelo lahko dosegljiva in jo je tako rekoč mogoče dobiti na vsakem koraku. Program v večji meri financirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter MO Ptuj, del denarja za izvajanje namenijo tudi ostale občine. Na območju Upravne enote Ptuj je Ars Vitae edino društvo, ki se ukvarja z odvisnostjo od drog. V društvu delajo tudi na motivaciji za osebnostno rast, nudijo učno pomoč, pomagajo tistim, ki imajo težave z motnjami hranjenja ter z motnjami v odnosih, ter tistim, ki se soočajo z nasiljem in zlorabami. Dnevni center za otroke in mladostnike Od leta 2007 deluje v okviru Centra za socialno delo tudi Dnevni center za otroke in mladostnike, vodi ga specialna pedagoginja Metka Jurešič. Dnevni center za otroke in mladostnike je preventivni program Centra za socialno delo Ptuj in društva Ars Vitae. Program se izvaja čez celo šolsko leto, tudi v jesenskih in zimskih počitnicah, od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure na Centru za socialno delo. Namenjen je osnovnošolcem in dijakom prvih in drugih letnikov srednjih šol. V programu dnevnega centra sodelujejo prostovoljci, ki otrokom in mladostnikom nudijo učno pomoč, obiskanost pa je iz leta v leto večja. Poleg učne pomoči se v dnevnem centru vršijo tudi razne socialne in družabne igre. Mladostniku pomagajo pri osebnostni rasti, saj je med njimi večina takšnih, ki se v življenju ne znajdejo najbolje, doma pri starših ne najdejo opore in razumevanja, istočasno pa še predelujejo nekatere stiske iz preteklosti. Pomembno je, da otroci in mladostniki, ki zahajajo v dnevni center niso prepuščeni ulicam, kar bi se sicer znalo hitro pripetiti. Bistvena komponenta je tudi kvalitetno preživljanje prostega časa. V dnevnem centru najdejo sprejetost, spodbudo in prostovoljci opazijo vsak najmanjši napredek in jih pri tem tudi pohvalijo. Krepitev in vzpodbujanje osebnostnega razvoja Ta program je v prvi vrsti namenjen tistim, ki so že vključeni v programe društva. Gre za ciljno usmerjene delavnice, ki vodijo v krepitev osebnostne rasti. Že prostovoljci sami lahko denimo pri nudenju učne pomoči in pri uživalcih nedovoljenih drog opazijo znake slabe samopodobe in takšne posameznike potem v društvu vključijo v omenjeni program, ki ga izvaja Danila Jurgec. Prostori v Aškerčevi ulici še čakajo Ptujska občina je Centru za socialno delo namenila prostore nekdanje čistilnice v Aškerčevi ulici z namenom, da bi se tam uredil dnevni center in bi programe društva Ars Vitae, ki sedaj potekajo v prostorih CSD, združili pod eno streho. Veliko odvisnikov, ko izvedo, da ima društvo Ars Vitae sedež na CSD, to dejstvo preprosto odvrne, da bi tja prišli na pogovor, in smiselno bi bilo, da imajo tovrstni programi lokacijo drugje, ki bi bila dejansko neodvisna od neke javne institucije. Dejstvo pa vseeno je, da nekatere aktivnosti društvo Ars Vitae izvaja skupaj s CSD. Prostori na Aškerčevi so potrebni obnove, za kar pa na CSD denarja nimajo in zato iščejo sponzorje in donatorje, ki bi pomagali, da bi bila stavba čim prej prenovljena. Upravna enota Ptuj s približno 70.000 prebivalci je tudi ena izmed redkih, ki nima Svetovalnega centra za otroke in mladostnike, in želja je, da bi tovrstni center imeli čim prej na našem območju, deloval pa naj bi skupaj z dnevnim centrom na lokaciji, ločeni od CSD. V manjši meri sicer del programa Svetovalnega centra koordinira oziroma izvaja Metka Jurešič na CSD. Humanitarnost korantov Poetovio Ptuj Koranti Poetovio Ptuj, na čelu z bivšim princem karnevala Friderikom Cajnkom 5., so se na pobudo svojega člana Janija Križanca, ki je član misije slovenske vojske v Afganistanu, aktivno vključili v humanitarno akcijo žena častnikov in vojakov slovenske vojske, ki služijo v Afganistanu. V ponedeljek, 8. junija, so v vojaškem skladišču v Kidričevem predali več kot 600 kilogramov igrač, šolskih potrebščin, obleke in obutve za otroke v Afganistanu, ki so jih donirali člani društva ter podjetja in posamezniki iz Ptuja in Spodnjega Podravja. Zbrana humanitarna pomoč bo preko naše vojaške misije predana pomoči potrebnim otrokom v Afganistanu. Branko Brumen, častni predsednik Sveta Prin- cev karnevala Ptuj 28 'rffe&t&A KULTURA / LITERATURA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 Tradicija - tehnologija - humanitarnost Porsche klub Slovenija je v partnerstvu s Park hotelom Ptuj (1513) izpeljal atraktiven, družaben, športni in humanitarni dogodek - Porsche Cross Border Rally 2009, na katerem so se zbirala tudi sredstva za Društvo prijateljev mladine Ptuj za pomoč pri letovanju otrok iz socialno šibkejših družin. Dogodek je bil usmerjen v vzbujanje zanimanja za Prlekijo in za Ptuj - najstarejše mesto v Sloveniji. Besedilo in foto: dr. Aleš Gačnik V soboto in nedeljo (18.-19. april 2009) se je na območju Prlekije in Ptuja odvijal zelo zanimiv Porsche Cross - Border Rallye 2009, ki ga je že drugič organiziral Porsche klub Slovenija, pod taktirko prof. dr. Rasta Ovina. Prireditve se je udeležilo 57 ekip iz Porsche kluba Slovenija, Porsche Club Steiermark, Porsche Club Pannonia in Porsche Club Kaernten. Projektni partner je bil tudi Park hotel Ptuj (1513), ki je pod vodenjem Re-beke Trop poskrbel za celotno organizacijo in komuniciranje dogodka ter spremljajočih aktiv- nosti na Ptuju. V ospredju celotnega dogodka je bila orientacijska vožnja po lepih vinorodnih krajih Slovenije in Avstrije. Na naši strani je to bila Prlekija, kjer so si udeleženci ogledali Puhov muzej, nato pa jih je pot pripeljala na Ptuj z namenom, da spoznajo mesto in njegove zaklade. Okoli 120 udeležencev iz Slovenije in tujine je bilo nad doživetjem Ptuja navdušenih, v nepozabnem spominu pa jim je ostala večerja in druženje v kletnih prostorih nekdanjih ptujskih zaporov. Udeleženci so se preizkusili tudi v slalomski preizkušnji na kartordromu v Hajdošah, ki je štela za Slovenia Porsche Slalom Cup. Pred tekmovanjem so imeli občani možnost, da se na treningu popeljejo z legendarnimi jeklenimi konjiči ter s tem prispevajo k letovanju otrok iz socialno šibkejših družin. Humanitarni del projekta je bil izpeljan v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj. »Vtisi so po pripovedovanju udeležencev sijajni: odločilno je k temu pripomogla velika udeležba, izjemno dobro nam je služilo vreme, zelo dobro pa se je izkazal tudi Ptuj na čelu z našim partnerjem pri dogodku v tem mestu Park hotelom Ptuj,« je zapisal predsednik Porsche kluba Slovenija prof. dr. Rasto Ovin. Park hotel Ptuj (1513) kot »hotel brez zidov« se v slovenskem prostoru vse bolj uveljavlja kot pomemben organizator zahtevnih kulturnih, družabnih, poslovnih in protokolarnih dogodkov. Mednje zagotovo sodi Vodja projekta prof. dr. Rasto Ovin, predsednik Porsche klub Slovenija, z najmlajšim sovoznikom na humanitarni vožnji na kartodromu v Hajdošah. tudi izpeljava omenjenega, zelo zahtevnega srečanja s humanitarno noto, za katerega si bomo prizadevali, da bi postalo tradicionalno. V dobro mednarodne prepoznavnosti mesta in njegovih zakladov! Razstava kač, aligatorjev, pajkov in drugih plazilcev V dvorani Šolskega centra na Ptuju so si lahko ljubitelji kač, aligatorjev, pajkov, želv, kuščarjev in škorpijonov 13. in 14. junija ogledali mobilno razstavo s preko 300 primerki tovrstnih živali. Družina Spindler, ki z razstavo, imenovano Anaconda, prihaja iz Augsburga, se z vzrejo teh živali ukvarja že preko 40 let. Kot svetovno posebnost so razstavili kačo velikanko Boa constrictor z dvema glavama, ki je zdaj stara šele 4 mesece. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Kot so povedali lastniki, se vsaka kačja glava prehranjuje zase. Ta tako imenovana kraljeva ali božanska kača izvira iz srednje in južne Amerike. Živi v odprtih gozdovih v bližini vode, čez dan se skriva v votlinah ali pod drevesnimi koreninami, v mraku pa postane aktivna. Na svojo žrtev ponavadi preži z drevesa. Prehranjuje se z majhnimi sesalci, plazilci in kuščarji. Razstava Anaconda navdušuje z raznolikim prikazom plazilcev in dvoživk. Razstavljeni pri- merki so vzrejene živali, ki jih obiskovalci, tudi otroci, lahko primejo in pobožajo. Posebnost razstave sta tudi 8 in pol metrov dolga in 150 kg težka 25 let stara kača in želva z dvema glavama. Imajo tudi znamenite kače ana-konde, rumeno in zeleno vrsto. To so največje kače na svetu, saj zrastejo do 9 metrov in tehtajo do 200 kg in so precej agresivne, saj skoraj vedno ugriznejo. Njen življenjski prostor so močvirja in reka Amazonka. Je odlična plavalka in se lahko precej časa zadrži pod vodo. Na kopnem se sonči na vejah, skalah ali na pesku. V razstavi imajo tudi 17 primerkov njihovih mladičev, starih 5 mesecev in dolgih 70 cm. Že 20 let imajo v razstavi tudi aligatorja, starega 25 let, dolgega 3 metre in težkega 180 kg. »Krokodili živijo tudi do 100 let in ko dorastejo, so dolgi približno 4,5 metrov in tehtajo 350 kg. Naš Ali je torej še res mlad krokodilček. Prehranjujemo ga predvsem z mesom, ribami in kokošmi,« je povedal Rene Spindler, vodja razstave. Posebne so tudi t. i. tisočnoge, ki imajo v resnici le 999 nog. Prehranjujejo se s solato, sadjem in zelenjavo. Niso nevarne ali strupene živali, rade živijo v skupinah tesno druga ob drugi. Največje kače na svetu, anakonde, zrastejo do 9 metrov in tehtajo do 200 kg. yfyw i9 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA / MLADI ZA MLADE Žogarija pred Mestno hišo Super finale prireditve Žogarija, v katerem so se pomerile ekipe Osnovne šole Ljudski vrt in Osnovne šole Videm, je 6. junija potekal pred ptujsko Mestno hišo. Oddajo je posnela tudi RTV Slovenija. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Projekt Žogarija omogoča aktivno skupno preživljanje prostega časa cele družine ter vzpodbuja k spoštovanju pravil poštenega obnašanja (fair play). Osnovni namen prireditve je druženje mladih. Prvo leto so prireditev organizirali pred devetimi Mercator centri v Sloveniji - v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru, Murski Soboti ter v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Otroci so igrali nogomet 3 na 3 v dveh starostnih kategorijah - 8 in 10 let. Posameznih turnirjev se je udeležilo preko sto igralcev, skupno pa so beležili tudi več tisoč gledalcev. Vsi doseženi uspehi v organizacijskem in športnem delu so omogočili nadaljevanje tudi v naslednjih letih, projekt pa je sčasoma dobil širše dimenzije, več vsebin in aktivnosti ter večjo medijsko prepoznavnost. Žogarijo tako že peto leto zapored uspešno prireja podjetje Me- dia šport iz Ljubljane skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport, Nogometno zvezo Slovenije in RTV Slovenija v sodelovanju s posameznimi šolami. Urednik in avtor idejne zasnove Žogarije je Slavko Sakelšek. Posamezne oddaje se na televiziji predvajajo v času od 26. aprila do 28. junija na RTV Slovenija. V enakem časovnem obdobju se oddaja predvaja tudi na radijski postaji VAL 202, in sicer v nedeljskem športnem popoldnevu. Reportaže s prireditve si je možno ogledati tudi v športnem dnevniku Ekipa. Projekt zajema skupino 2100 otrok, v starosti od 7 do 12 let. Na vsaki prireditvi sodeluje večje število osnovnih šol, udeleženci pa so tudi posamezne manjše skupine otrok in prijateljev. Prireditve se organizirajo na frekventnih točkah v posameznih mestih po vsej Sloveniji, saj tako k sodelovanju pritegnejo vso družino in animirajo tudi Otroci med igro nogometa pred ptujsko Mestno hišo. naključne obiskovalce. Odvijajo se na zunanjih površinah, kjer vzpodbujajo aktivno preživljanje časa na prostem. Žogarija se vsako leto odvija v petek, soboto ali nedeljo, v času od 15. aprila do 6. junija. Na prireditvi se otroci, deklice in dečki, preizkusijo v nogometni igri, spretnostnih štafetnih igrah, zadevanju odprtine v golu (različne velikosti odprtin na različni višini), metanju na koš, ustvarjalnih likovnih delavnicah in pripravi hitrega in zdravega energijsko polnega in bogatega obroka. Nikakor pa ne pozabijo na starše, ostale spremljevalce in naključne obiskovalce, saj tudi zanje izvedejo zabavna nagradna tekmovanja, v katerih pokažejo svoje spretnosti v različnih igrah. Konec junija se srečajo in pomerijo svoje moči vse zmagovalne ekipe predhodno odigranih turnirjev, tako v nogometu kot spretnostnih igrah. Izvedejo tudi zaključni super finalni turnir. Letos so organizatorji po celotni Sloveniji pripravili deset prireditev, in sicer v Ljubljani, Kopru, Ivančni Gorici, Mariboru, Velikih Laščah, Bohinjski Bistrici, Velenju, Brežicah in super finale na Ptuju. Najboljši plavalci na svetu vadili v Termah Ptuj Terme Ptuj so sredi maja gostile špico svetovnih plavalcev. Plavalna ekipa se imenuje ADN Swim Project, katere člani so vrhunski plavalci in so trenutno najboljši v slogu delfin na stari celini. Besedilo in foto: Staša Cafuta Skupino sestavljajo: Milorad Cavic, svetovni in evropski rekorder, svetovni in evropski prvak, vice olimpijski prvak; Evgeny Korotyshkin, evropski prvak, rekorder Rusije; Alesi Octavio Evgeny, južnoameriški prvak, ter Peter Mankoč, svetovni in evropski rekorder, svetovni in evropski prvak. ADN Swim Project vodi italijanski trener Andrea Di Nino. Svetovno znani trener ima pod svojim okriljem številne zvezdnike plavanja, kot sta Američan Randall Bal ter Rus Roman Sloudnov. Mankočev dolgoletni trener Dimitrij Mancevič je na novinarski konferenci, ki je potekala neposredno med pripravami, napovedal, da bodo Terme junija gostile celotno poljsko plavalno reprezentanco, za njo pa še rusko. Takšni in podo- V Termah Ptuj, najboljši plavalci v slogu delfin na stari celini: Milorad Čavic, Peter Mankoč, Jevgenij Korotyshkin in Octavio Alesi. bni dogodki bodo Termam ter tudi Ptuju prinašali večjo prepoznavnost v svetu in posledično vzbujali pri tujcih zanimanje za naše kraje. 30 DRUŠTVA 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 v v Sportno-užitkarska ekspedicija SD Center Uroš Gramc Nogometaši športnega društva Center so nedavno obiskali Br-čko, člane nevladne organizacije »Raja sa Ficibajera«, s katerimi gojijo prijateljske odnose. Lansko leto so Brčani tri dni preživeli na Štajerskem, Ptujčani pa so jim obisk letos »morali« vrniti. Štiridnevni izlet so pričeli v glavnem mestu nekoč skupne države, Beogradu, kjer so se srečali s slovenskim veleposlanikom v Srbiji dr. Miroslavom Lucijem in njegovo ženo Ireno. Sicer pa je tudi obisk pri bivšem ptujskem županu minil v športnem vzdušju, saj so se med ogledom mestnih znamenitosti ustavili na sloviti Marakani, kjer domuje nekoč evropski velikan Crvena zvezda, pa na bližnjem stadionu mestnega rivala Partizana, kjer sta se srečala ptujski olimpijec Mirko Vindiš ter legenda jugoslovanskega in svetovnega maratona Franjo Mihalič. Izpustili niso niti beograjske Arene, po večernem sprehodu po Kalamegdanu pa so beograjski večer zaključili na znameniti Skadarliji ob zvokih »starogradskih« pesmi. Pot so nadaljevali v Bosno in Hercegovino. Predsednik ŠD Center Jože Maučec je ob prihodu predstavniku vlade di-strikta Brčko prenesel pozdrav ptujskega župana dr. Štefana Čelana in direktorja občinske uprave mag. Stanka Glažarja z željo, da poleg družabnega in športnega zacveti tudi kulturno in gospodarsko sodelovanje med mestoma. "Raja sa Ficibajera", tradicionalna gostiteljica Ptujča-nov, je v sklopu dogodka organizirala rekreativni nogometni turnir, ki se ga je ob ekipah prijateljskih mest udeležilo tudi moštvo iz Sarajeva. Ob druženju, gurmanskih užitkih ter rekreaciji, neobremenjeno s športnimi rezultati, je prehitro minilo tudi tokratno snidenje. Zdaj so za obisk spet na vrsti Brčani. Nogometna šola Poli Drava Ptuj se zahvaljuje sponzorjem in donatorjem Jože Lenart Nogometna šola Poli Drava je v sezoni 2008/2009 dosegla enega izmed pomembnih zastavljenih ciljev. Mladinci in kadeti so si po težkem začetku v 1. slovenski ligi priigrali novo sezono v elitni druščini. Nezanemarljivo dejstvo pa je tudi, da so kar štirje mladi upi iz nogometne šole v tem letu prvič nastopili za člansko moštvo NK Drave. Verjamemo, da bo takih nogometašev pri nas v naslednjih sezonah vedno več. Predstavljamo vam rezultate, ki smo jih skupaj dosegli v pretekli sezoni. Mladina/kadeti - 11. mesto v 1. SKL/SML Kadeti selekcije B - 2. mesto v mladinski ligi MNZ Ptuj Starejši dečki U-14 - 9. mesto 1. SNL U14 Vzhod Starejši dečki U- 13 - 1. mesto lige MNZ Ptuj Mlajši dečki U12A - prvaki lige MNZ Ptuj - ml. dečki Vzhod Mlajši dečki U12B - 4. mesto - MNZ Ptuj ml. dečki Zahod Mlajši dečki U-12C - 4. mesto lige MNZ Ptuj Vzhod Nastopali so še: Cicibani U10A, Cicibani U10B, Cicibani U8, Cicibani U7 (rezultati se še ne beležijo) Prve korake v nogometu pa je naredila tudi številčna selekcija Vse otroke, ki se zanimajo za nogomet ali jim je ta igra le pri srcu, in njihove starše vabimo, da nas pokličejo, oziroma da se v novi sezoni vpišejo v NOGOMETNO ŠOLO POLI DRAVA PTUJ. Pogoj je dopolnjenih 5 let starosti. KAKO DO PRIJAVE? Prijavnico lahko posnamete na www. ns-drava.com in jo vrnete v pisarno NŠ Drava, Čučkova 7, Ptuj - vsako sredo in petek od 16. do 18. ure. Informacije dobite na telefonski številki 02 771 15 00 ali 051 394 181. KAJ NUDIMO? Strokovno nogometno vadbo (trener s predpisano izobrazbo), opremo in rekvizite, tekmovanje na tekmah in turnirjih doma in v tujini in veliko zabave. Prvih 14 dni je vadba brezplačna -preizkusite nas! Skupinska fotografija finalistov lige MNZ Ptuj v kategoriji mlajši dečki. U-12A in B so v zaključku dosegli 2. mesto. 31 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA / MLADI ZA MLADE (15 nogometašev); Cicibani U6 - ki še ne tekmuje. Sezono se lahko brez samohvale označi kot uspešno, tako po številu vadečih kot po njihovi kvaliteti in napredku. Mladi nogometaši so se v tej sezoni udeležili veliko domačih in mednarodnih turnirjev in na njih dosegli zavidljive rezultate. Med temi naj omenimo gostovanje na velikonočnem turnirju v Franciji, veliki mednarodni nogometni turnir v Splitu na Hrvaškem, nedavni nastop dveh selekcij Poli Drave v St. Gallenu v Švici. Udeležili smo se tudi finalnega tekmovanja Rad igram nogomet. Vztrajno in načrtno delo vodstva šole je bilo deležno maksimalne podpore s strani lokalne skupnosti ter sponzorjev in donatorjev. Skupaj smo zmagovali - bodite skupaj z mladimi zmagovalci tudi v prihodnje! Tisti, ki so v tej sezoni z nami soustvarjali kvaliteten nogomet ter zagotavljali našim otrokom redno in zdravo vadbo, so: PERUTNINA PTUJ, d. d., -generalni sponzor, VEOLIA, d. d., - uradni prevoznik, ASFALTI PTUJ, d. o. o., - glavni sponzor, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., CMC Celje, MOBITEL, d. d., RADENSKA, d. d., BAR ČRNI GAD, ZAR-PRO, d. o. o., JAGROS, Trgovine Jager, d. o. o., BTO ZELENIK MIRKO, S. P., AGROCENTER KRAJNC, Moto center Ptuj, ELEKTRO MARIBOR, FELUKA BAR PTUJ, ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ, MESTNA OBČINA PTUJ, TMD INVEST, d. o. o., STIK, d. o. o., GASTRO PTUJ, GOSTILNA LUŽNIK, MARK 69, BM ASFALT, TAMES, RM VUK, BEECOM - HANDY SHOP PTUJ, O1S, d. o. o., RADIO PTUJ IN ŠTAJERSKI TEDNIK. Hvala! Ptuj drugič zapored gostitelj profesionalnega turnirja v golfu Od 14. do 17. maja je v organizaciji podjetja Dobro jutro marketing drugo leto zapored v okviru serije Alps tour potekal edini profesionalni turnir v Sloveniji. Nagradni sklad turnirja je znašal 40.000 ev-rov. Gledalci so si lahko nastope vrhunskih igralcev golfa ogledali brezplačno. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič »Dobro jutro Slovenian golf open 2009« se je prvi dan pričel s humanitarnim turnirjem Pro-am, kjer so se pomerili najboljši profesionalci in amaterji. Sledili so trije dnevi profesionalnega turnirja, ko je na ptujskem golfiš-ču igralo 90 poklicnih golfistov iz Avstrije, Avstralije, Hrvaške, Belgije, Velike Britanije, Češke, Francije, Španije, Grčije, Madžarske, Italije, Paragvaja, Švice in Slovenije. Pridružila sta se jim tudi edina slovenska profesionalca v golfu - domačin Matjaž Gojčič in Gregor Slabe, prire- ditelji pa so na turnir povabili še člane amaterske reprezentance. Gojčiču letos sicer ni šlo najbolje, a je svojo borbenost kazal vse do konca. Zmagovalec turnirja je postal Marco Crespi, ki je tridnevno tekmovanje končal kar 18 udarcev pod parom, kar je izjemen rezultat. Lanskemu zmagovalcu je denimo za zmago zadoščalo 11 udarcev pod parom. Turnir je bil izjemno uspešen tudi za Švicarja Nicolasa Sul-zerja, ki je ob zadetku »hole in one« na luknji številka 5 postavil nov rekord igrišča, ki zdaj znaša Marco Crespi, zmagovalec »Dobro jutro Slovenian golf open 2009.« kar devet udarcev pod parom. Zadnji dan so številni gledalci lahko spremljali tudi štiri Slovence, ki so si uspeli zagotoviti uvrstitev v rez. Gregor Slabe je tekmovanje zaključil na 9. mestu s tremi udarci pod parom, Danici Kraljič je bil 23. (+3), Sebastijan Ajster je pristal na 29. mestu (+5). Trenutno najboljši slovenski golfist Matjaž Gojčič je turnir zaključil na 37. mestu. CötHise Počitnice v Termah Ptuj Plavalni klub Terme Ptuj organizira od 29. junija do 17. julija aktivne počitnice v Termah Ptuj. Program je namenjen otrokom od 4. do 10. leta starosti. Prijave sprejemamo do 29. junija, na tel. 041 311 414. Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj 32 ŠPORT / PRIREDITVENI VODNIK 24. JUNIJ I ROŽNIK 2009 Regata Jadro Rance 2009 v Člani Brodarskega društvo Ranca Ptuj so v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije med 15. in 17. majem organizirali jadralno regato, imenovano Jadro Rance 2009. Mladi jadralci iz enajstih jadralnih klubov so se preizkusili v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser Radial. Za poletne mesece pa pripravljajo kar nekaj novosti. Mateja Tomašič Jadro Rance 2009 je ena izmed šestih kriterijskih jadralnih regat za izbor jadralcev za državno reprezentanco. Je pa edina, ki se dogaja na celini na Ptujskem jezeru. Vreme je bilo sicer sončno, vendar je za jadranje potreben tudi veter, ki ga tisti konec tedna ni bilo ravno veliko. Organizatorji so zato izpeljali le štiri plove, enega v petek in tri v soboto. »S potekom regate smo zelo zadovoljni. In tudi ko se vreme poigrava z našimi živci in morda za trenutek ne vemo, kako se bo vse skupaj odvilo, nam vetra kljub temu na Ptujskem CfiD PTUJ PROGRAM V JULIJU KLUBSKO DOGAJANJE KUD Modri konj: DŽEM IZ GOZDNIH SADEŽEV jezeru nikoli čisto ne zmanjka,« je ob koncu vidno zadovoljen z izvedbo regate povedal Emil Mesarič, predsednik BD Ranca. V razredu optimist je tekmovalo 37 fantov in 11 deklet. »Optimisti« iz BD Ranca Ptuj so uspešno odjadrali vse plove, v skupnem seštevku pa se je Jure Medved uvrstil na 21. mesto, Samuel Plečko na 27., Vid Lah na 30., Jure Korenjak je bil 32., Marko Sarič 37. in Vito Ljubec 43. Med kadeti so se iz BD Ranca Ptuj z vetrom borili Samuel Plečko, ki je zasedel 7. mesto, Marko Sarič 11. mesto v petek, 17. julija, ob 20. uri in v petek, 14. avgusta, ob 20. uri v CID Ptuj Vstopnine ni, vabljeni vsi mladi, ki si želite druženja ob glasbi s člani KUD Modri konj! ZA AKTIVNE MLADE V CID lahko še vedno kupite in Vito Ljubec 13. mesto. V razredu laser radial se je Uroš Judež iz ptujskega društva prebil na 2. mesto, v razredu laser 4.7 pa je zmagal njegov klubski kolega Jure Jaušovec. Na Ptujskem jezeru se je odvijal tudi boj med jadralnimi klubi, saj dobi najboljši prehodni pokal Jadro Rance, skulpturo, ki jo je naredil akademski kipar Viktor Goj-kovič. Ta bo ponovno in tako vse do prihodnjega leta v rokah Jadralnega kluba Burja Izola. Regato so uspešno zaključili v nedeljo z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Poleti bo ob Ptujskem jezeru precej živahno Tudi to poletje člani društva Ranca izvajajo šolo jadranja in veslanja za otroke, stare med 7 in 15 let. Prvič so se dobili 22. junija, spretnosti teh zanimivih športov pa bodo otroci prido- indeks NEFIKS, cena 6,00 €! ZA POPOTNIKE V CID lahko kupite IYHF, po-pustne kartice za prenočevanje v mladinskih hotelih: - J1 (do 15 let) 5,85 €, - J2 (15-29 let) 7,50 €, - S (nad 29 let) 9,20 €. bivali vse poletje, tako da se jim vsi mladi ljubitelji vodnih športov še lahko pridružite. V juliju boste dobili priložnost za učenje jadranja tudi odrasli, saj bodo izvedli šolo jadranja za odrasle. Na jezeru je namreč že moč jadrati z jadrnico J-24, dolgo 8 metrov. Namenjena je izposoji za jadralce, šoli jadranja za odrasle in za tekmovanja na Ptujskem jezeru. Na Ranci so uredili tudi dve igrišči za odbojko na mivki, kjer se bo med 15. in 18. julijem odvijalo mednarodno tekmovanje v odbojki na mivki. Državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah se bo na Ptujskem jezeru dogajalo 29. in 30. julija, že tradicionalna 17. Rancarija, kjer se številne ekipe pomerijo v tekmovanju z rancami, pa bo 1. avgusta. Po jezeru se lahko proti plačilu vozite tudi s svojim čolnom in ob tem užijete vse ugodnosti, ki jih nudi jezero. Na voljo je tudi kartica Euro <26 za različne popuste za mlade do 26 let, cena 8,35 €. ODPIRALNI ČAS CID Ptuj je tudi med počitnicami odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. PROGRAM julij inpP CiLtDAUSCt H-TUJ 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si ZA ODRASLE IN MLADINO 1. 7. ob 21.00 21., 22. in 24. 8. ob 9.00 25. 8. ob 21.00 Peter Shaffer: LETICIJA IN LUSTREK, premiera na ptujskem gradu Ponovitve: 2., 3., 4., 9., 10., 11. 7. ob 21.00 na Ptujskem gradu Peter Shaffer: LETICIJA IN LUSTREK, v MGP Peter Shaffer: LETICIJA IN LUSTREK, na ptujskem gradu 28. 8. ob 21.00 Koncert Vlatko Stefanovski trio NA GOSTOVANJU 8. 8. ob 21.00 Ormož Peter Shaffer: LETICIJA IN LUSTREK, premiera Vabilo na 9. krajevni praznik v Grajeni V sodelovanju z društvi Grajene vas vabimo na 9. krajevni praznik Četrtne skupnosti Grajena. V soboto, 11. julija, ob 8. uri bo pred Športnim parkom Grajena kolesarjenje po Četrtni skupnosti Grajena. Ob 15. uri bo nogometni turnir med vasmi in tekma med funkcionarji Četrtne skupnosti Grajena in veterani ter skok v dalji-no.V petek, 17. julija, bo ob 17. uri Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Domu krajanov Grajena. V soboto, 18. julija, ob 17. uri bo predaja gasilskega vozila GVM-1 pred domom PGD Grajena. Osrednja prireditev bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri pred Športnim parkom Grajena s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in živo glasbo ter otvoritvijo športnega objekta. Vljudno vabljeni! Andrej Rebernišek, predsednik sveta Četrtne skupnosti Grajena 33 m 24. JUNIJ / ROŽNIK 2009 LITERATURA / MLADI ZA MLADE C ti D Kam med počitnicami na Ptuju 2009 p * u j IME PROGRAMA KRATEK OPIS PROSTOR CILJNA SKUPINA TERMIN ULIČNE DELAVNICE Ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev. Mentorica je Aurelie Aguettaz. Vsak dan od 10. do 12. ure. Rimska ploščad Arbajterjeva Ljudski vrt Mestni park osnovnošolci 29. 6.-3. 7. 6.-10. 7. 13.-17. 7. 20.-24. 7. LETALSKA MODELARSKA DELAVNICA Izdelovanje modelov letal za osnovnošolce od 10 let dalje. Mentor je Miro Dajčman. Potrebne so prijave. Cena 17 EUR. OŠ Ljudski vrt, izvajalec Modelarsko društvo Aviotech osnovnošolci 29. 6.-3. 7. POLETNA POTEPANJA # Dopoldanski izleti osnovnošolcev z Viktorijo Da-bič. Skupina se vsakič zbere v CID ob 9. uri. Udeleženci potrebujejo udobno obutev, zaščito pred soncem in vodo. Vabljeni tudi starši! 1. ptujski trgi in ulice 2. Pohod do Rance - življenje ob reki 3. Turniški park 4. Panorama - del Potrčeve poti osnovnošolci 2. 7. 9. 7. 16. 7. 23. 7. ZAČETNI TEČAJ ŠPANŠČINE Pogovorna španščina za vse, ki bi radi usvojili osnove. Tečaj bo vodila Mojca Petrovič. Potrebne so predhodne prijave, cena 17 EUR. Možnost nadaljevalnega tečaja! CID Ptuj mladi od 12 let naprej 29. 6.-3. 7. od 10.00 do 11.30 ZAČETNI TEČAJ ITALIJANŠČINE Osnove pogovorne italijanščine za začetnike. Tečaj bo vodila Jana Gerl. Potrebne so predhodne prijave, cena 17 EUR. Možnost nadaljevalnega tečaja! CID Ptuj mladi od 12 let naprej 29. 6.-3. 7. od 14.00 do 15.30 ELEKTRO DELAVNICA Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentor je Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave. CID Ptuj mladi od 12 let naprej vsako sredo ob 10. uri od 1. 7. dalje vse počitnice ORIENTALSKI PLESI Za začetnice, ki želijo usvojiti osnove orientalskih plesov. Mentorica je Majda Fridl. Potrebne so predhodne prijave, cena 25 EUR. CID Ptuj dekleta od 12 let naprej 6.-10. 7. od 10.00 do 11.30 VESELE URICE PETJA NOVO! Petje in učenje pevske tehnike za otroke. Mentorica je Nataša Trobentar, mlada operna pevka iz Maribora. Potrebne so predhodne prijave. Cena 17 EUR. CID Ptuj otroci od 7 do 11 let 6.-10. 7. od 17. do 18. ure ŠNELKURS STRIPA Enodnevna stripovska delavnica pod mentorstvom Cirila Horjaka v sodelovanju z ZULK Maribor. Vsak udeleženec prejme knjižico Enciklopedija stripa. Potrebne so prijave, cena 12 EUR. CID Ptuj mladi od 11 let naprej 14. 7. od 10. do 17. ure SOLO PETJE NOVO! Individualno učenje pevske tehnike za vse, ki bi radi razvijali svoje pevske sposobnosti. Mentorica je Nataša Trobentar, mlada operna pevka iz Maribora. Potrebne so predhodne prijave, cena 25 EUR. CID Ptuj mladi od 12 let naprej 13.-17. 7. individualni termini po 30 min od 14. ure dalje GLINARJENJE Osnove oblikovanja gline, izdelava posodic, hranilnikov in okrasih predmetov. Mentorica je Lea Kolednik. Potrebne so prijave, cena 17 EUR. CID Ptuj in na prostem osnovnošolci mladi 20.-24. 7. od 10. do 12. ure OTROŠKI ART PROJEKT v sodelovanju s festivalom Art Stays NOVO! Za otroke, ki radi likovno ustvarjajo. Z mentorico Leo Kolednik bodo obiskovali umetnike, ki bodo ustvarjali na petih različnih lokacijah v mestu in nato tudi sami oblikovali na likovnem področju, ki ga bodo spoznali v umetnikovem paviljonu. Potrebne so predhodne prijave. Cena udeležbe je 17 EUR. umetniški paviljoni festivala Art Stays osnovnošolci 27.-31. 7. od 10. do 13. ure IZLET NA CELJSKI GRAD Izlet z vlakom na celjski grad in v otroški muzej Hermanov brlog pod vodstvom Viktorije Dabič. Potrebne so prijave. Cena 12 EUR. Celje osnovnošolci 30. 7. z vlakom ORIENTALSKI PLESI Za začetnice, ki želijo usvojiti osnove orientalskih plesov. Mentorica je Majda Fridl. Potrebne so predhodne prijave, cena 25 EUR. CID Ptuj dekleta od 12 let naprej 17.-21. 8. od 10.00 do 11.30 BREZPLAČNI PROGRAMI SO OZNAČENI S SIMBOLOM ft. 34 T. MEDNMIDNI FESTIVAL SOIIBNE INETNISTI 1" IITERIHIONAL FESTIHI OF CINTEMPOIMY «IT ■41 nur f flfiT PTUJ 2009 lH Music Festival PROGRAM DOGODKOV / EVENTS 20.00 Večer ruske glasbe / Russian Evening Konstantin Bogino - klavir / piano Miomira Vitas - sopran I soprano Slavnostna dvorana ptujskega gradu I Festival hall of the Ptuj Castle 21.30 Karavana iluzij / 'The Caravan of Illusions" Glasbeni dogodek v organizaciji Kluba ptujskih študentov / A musical performance organized by the Ptuj Students' Club Slovenski trg I Slovenski trg square (TerasaFest KPŠ) 21.30 Vse moje ljubezni: Ruski večer / All My Loves: A Russian Evening z I with: B. Romih, J. Škrabec, K. Bogino Park Hotel Ptuj (1513) - Prireditveni center/ Event centre Kronos 12.00 - 20.00 (otvoritev I opening) OvertheDrava MovingCake - ART STAYS Grafiti projekt s Fenosom I Graffiti project with Fenos Slovenski trg I Slovenski trg square 17.00 Predstava I Performance: Gravitacija domišljije I Gravity of the Reveries Alchemic Sisters: Martina F. Štirn & Ryuzo Fukuhara Miheličeva galerija I Miheličeva Gallery 19.30 Marlka Vlcarl: Soundscapes Otvoritev fotografske razstave / Photo Exhibition Motel Mitra/ Hotel Mitra 21.00 Novoletna zabava / New Year's Party Projekt UD I Art Association Stara steklarska Ptuj. Ustvarjalci I Creators: Zdenko Kodrič, Dušan Fišer, Samo Šalamon, Nevenka Dobljekar, Darko Feriinc. Klub Gemina XIII, Grand Hotel Primus 21.30 Večer Gershwina / An Evening with Gershwin: Trlo Livingstone Jazz Band & BoSko Petrovič Klub Gemina XIII, Grand hotel Primus 19.30 Jigsaw Jazz plesna skupina Mambo I Jazz dance group Mambo, koreografija I choreographer. Božena Krivec. Tango Plesalka I Dancer. Jana Dobrijevič, koreografija / choreographer. Božena Krivec. Hotel Mitra, dvorišče I courtyard 20.00 Večer Tanga / Tango Evening z I with Marko Hatlak & ArsTango Hotel Mitra, dvorišče I courtyard 21.30 Argentinski večer I Argentine Evening Hotel Mitra 12.00 - 18.00 Odprti atelje / Open atelier day AVSTRIJA / AUSTRIA Julia Hofstetter, Elisabeth Wedenig Razstavišče ART STAYS I Exhibition space ART STAYS 19.00 Ervln Hladnlk Mllharčlč: Pot na Orient Predstavitev knjige Kavarna na Ptujskem gradu I the Cafe at the Ptuj Castle 20.30 Mojstri dunajske klasike / Viennese Classical Masters Elena Denisova - violina I violin Alexei Komienko - klavir/piano Slavnostna dvorana ptujskege gradu I Festival hall of the Ptuj Castle 12.00 -18.00 Odprti atelje / Open atelier day ITALIJA / ITALY Luca Gastaldo, Leo Ferdinando Demetz Salon umetnosti I Art Salon 18.00 Italijanska sodobna umetnost / Italian Contemporary Art predavanje I lecture: Bianca Maria Rizzi, Mattias Ritter Salon umetnosti I Art Salon 19.30 Gala koncert mladih evropskih umetnikov - pianisti / Gala Evening with Young European Pianists Slavnostna dvorana ptujskege gradu I Festival hall of the Ptuj Castle Vonj po vinu: Potovanje po vinorodni Slovenci / The Scent of Wine: A Journey through Wine-growing Slovenia dvorišče in klet nekdanjih ptujskih zaporov (današnja uprava Pokrajinskega muzeja nuj) I courtyard and basement of Ptuj's former prison (now Regional Museum of Ptuj) 12.00 -18.00 Odprti atelje / Open atelier day NEMČIJA / GERMANY Bastiaan Maris (NL), Florian Langmack (D), Manfred Moorkamp (D), Marek Schovanek (CAN) Palacij na Ptujskem gradu, Miheličeva galerija / Palacij of the Ptuj Castle, Miheličeva Gallery 17.30 HOT PIPE ORGAN zvočna instalacija I sound installation Bastiaan Maris Dvorišče ptujskega gradu / Ptuj Castle Courtyard 18.30 Wonderland Plesna predstava društva Modri konj I Dance performance by The Blue Horse Society". Koreografija I Choreographer Špela Težak. Dvorišče ptujskega gradu / Ptuj Castle Courtyard Koncert udeležencev poletne glasbene akademije / Summer Master Class Participants in Concert Slavnostna dvorana ptujskega gradu I Festival hall of the Ptuj Castle 20.30 Vokalni ansambel Muslca & Bassett Koncert vokalnih zasedb I Concert of vocal groups KUD Musica (Ptuj) & Basset (Sarajevo, BIH). Slavnostna dvorana ptujskega gradu I Festival hall of the Ptuj Castle 12.00-18.00 Odprti atelje / Open atelier day SLOVAŠKA/SLOVAKIA Jarmila Džuppova, Monika Mikyskova Miheličeva galerija, Salon umetnosti I Miheličeva Gallery, Art Salon Večer komorne glasbe / Chamber Music Evening Koncert udeležencev mednarodne glasbene akademije / International summer master class participants in concert. Slavnostna dvorana ptujskege gradu I Festival hall of the Ptuj Castle 21.00 Senca tvojga psa - Your Dog's Shadow Glasbeno-gledališka predstava I Music and theatre collide. Dom KULTure MuziKafe 12.00-18.00 Odprti atelje / Open atelier day SLOVENIJA I SLOVENIA Martina Štim, Andrej Božič, Dasper i Dons, Boris Farič, Dušan Fišer Miheličeva galerija, Galerija Magistrat I Miheličeva Gallery, Gallery Magistrat 12.00 -14.00 Otvoritev razstav ART STAYS 2009 / Opening of exhibitions ART STAYS 2009 Galerija Magistrat (12.00), Miheličeva galerija, Salon umetnosti, Razstavišče ART STAYS, Palacij na ptujskem gradu, Knjižnica Ivana Potrča / Gallery Magistrat, Miheličeva Gallery, Exhibition space ART STAYS, Palacij of the Ptuj Castle, Library Ivan Potrč Razstava bo odprta do 31. avgusta 2009.1 Exhibition will be open until 31'August 2009. 20.00 Vox Arsana z gosti: Od muzlkala do popevke I From musical to pop song Zaključek festivala in prireditev ob občinskem prazniku/ A conclusion of the festival. Dvorišče Minoritskega samostana I Minorite Monastery Courtyard SPREMLJEVALNI PROGRAM: Umetniški dialog / Art Dialogue - Tovarna umetnosti Albin Promotion * Jernej Forbid - razstava I exhibition, Galerija FO.VI * Dušan Fišer - razstava / exhibition, Dom KULTure TF-lt I îmojiÇTfcti j "TI."] IE PEVEC. M« CISTO ©iKrni him, Občina KIDRIČEVO VlijjLt E tei ft; Prodajna mesta vstopnic: Tic, DomKULTure muzikafe, Hotel Mitra, Park Hotel Ptuj, Grand Hotel Primus, Društvo Arsana Informacije: ART PTUJ, (ARSANA & ART STAYS), Jadranska ulica 4,2250 Ptuj, www.artptuj.si ARSANA Tel.: +386 5 99 55 041 , GSM: +386 41 280 934, E-mail: info@arsana.si / ART STAYS, GSM: +386 51 361 800, +386 40 304 456, E-mail: l E K A ■ hi A Za y«i nraiD 1irti|: lEd-nn dldlKvi rfi- Jn !■ in de?ur&ivp Julij £00$ DE3 teairt. llU/i 4 7 i 9 ia >1 ii OaMfrN dH HP m 1K-M IBS 711 Iti i' in »KtUd^. MiJif JF HTnfiCVKHLDi>PTUJ, TE1 n3in/