Jubileja v Elektroinštitutu Milan Vidmar
Elektroinštitut »Milan Vidmar«, Hajdrihova 2 slavi letos dve oblelnici in sicer 30 let delovanja kot samostoj-na znanstveno-raziskovalna organizacija ter 100. oblctni-co rojstva dr. Milana Vidmarja. Navedeni obletnici spre-mljajo tudi druge letnice, ki so pumembne /a razvoj inštituta, v kalerem dela nad sto strokovnjakov, ki pokri-vajo praklično vso razvojno problemaliko slovenskega elektrogospodarstva tcr obenem predstavljajo enega glavnih raziskovalnih torišč jugoslovanskega elektrogo-spodarstva. Če točneje opredelimo dejavnost elektroin-štituta »Milan Vidmar«, jo predstavlja sesl delovnih po-dročij in sicer energelske analize in prognoze, planiranja razvoja elektroenergetskih sislemov, raziskave delovanja elektroenergetskih sistemov, visokonapetostna preskus-na in merilna lehnika, varstvo okolja pri energetskih objektih ter izdelava strokovnih ocen v svojstvu pooblaš-čene organizacije po zakonih o graditvi objektov, o varstvu pri delu in varslru pred ionizirajočimi sevanji.
Inštitut danes razpolaga z dvema visokonapetostnima laboratorijema, od katerih je eden postavljen v Tovarni transformatorjev Energoinvest v Ljubljani ter predslavlja ta stik lcp primcr povezavc med raziskovalno dejavnostjo in gospodarstvom in to prav na področju. na katerem je dr. Milan Vidmar začel svojo znanslveno elektrotehniško pot in dosegel največje uspehe. Poleg lega je inštitut sodobno opremljen za terenske meritve in preskuse za potrebe elektrogospodarstva, ima pa tudi laslcn računal-niški center. Z razvejanim mednarodnim sodclovanjem skrbi za strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov in iz-menjavo izkušenj.
Ce sedaj na kratko zapišemo še, zakaj se je 1948. leta ustanovljeni inštitut 1968. lcta poimenoval po dr. Milanu Vidmarju in tako poskrbel za trajno obeležje dela in imena svojega uslanovitelja.
V času, ko skoraj vsako leto čutimo nihanja v oskrbi z električno energijo in, ko se zavedamo, da le z mcdna-rodno izmenjavo lahko ob kritičnih dneh prejemamo ali pa oddajamo ta življenjski sok gospodarstva in vsakod-
nevnega družinskega življenja. je prav. da povzamcmo in predstavimo ugotovitvc Vekoslava Korošca o delcžu dr. Milana Vidmarja pri odločitvah naše državc o izvozu encrgije.
»V letih okrog 1954 smo razpravljali o izvozu eleklrič-ne energije pod imcnom »Jugoeleksport«. Profesor Vid-mar je bil proti neposrednemu izvozu eleklrične energijc. Zakaj? Menil je, da jc vodni potencial naše države 64 milijard kilovatnih ur pretirano ocenjen in da sc bo dalo pamctno in gospodarno graditi lc za 42 milijard kilovat-nih ur zmogljivosti. V Jugoslaviji je lakrat obstajala potreba po izgradnji in zaposlilvi. Primanjkovalo je de-narja in zato so prišli do ideje. da bi inleresenti od zunaj gradili vrhunske vodne centrale kot n.pr. Split. Idrijca in drugc. Prof. Vidmar je bil odločno proti neposrednemu izvozu in v svojih stališčih nepopustljiv. Ni pa imel nič proti clektroenergetskemu sodelovanju in izvozu cncrgi-je v času izredno ugodnih vodnih razmer in ob praznikih. To sc danes tudi izvaja. S krcditi smo sicer zgradili hidroelcklrarne, vendar na osnovi obojestranskega sodc-lovanja. 22. aprila 1964. leta smo ustanovili skupaj z Avstrijo in Italijo obniočno skupino za koordiniranjc proizvodnje in transporta eleklrične encrgije - StlDEL Vanjo so sc kasneje vključile še Grčija. z njo pa sodcluje-jo še Švica, ZSSR, ČSSR, Francija, NDR in Poljska. Od 1964. do 1984. lela smo oddali po tcm sistemu 16.5 milijard kilovatnih ur, prejeli pa 8,8 milijard kilovatnih ur električne cnergije. Opravili pa smo tudi 722 milijonov kilovatnih ur tranzita«
To pa je lc drobcc iz znanstvenega in praktičnega delovanja dr. Milana Vidmarja. -
STANE JESENOVEC