Naš nadpastir,  škof dr. Andrej Karlin sedemdesetletnik. Vsa obširna škofija lavantinska se te dni v radostifspominja, da je nas nadpastir škoi dr. Andrej Karlin dočakal 70. leto pod posebnlm varstvom božjim, ki mu omogečuje vrsiti tako vzvišeno službo med nami. Teh, sedemdeset let ¦je bilo bogato življenje, bogato na delih, ki so Bogu všeč in. predvsem zaradi tega se z nadpastirjem raduje tudi vse Ijudstvo. Po njegovih delih in molitvah, po njegovem vodstvu in nadzorstvu rosi božji blagoslov na vso Slomskovodedšoino, kafero čuva kot najzvestejsi čuvar. Njegov življenjepis. Nas nadpastir js bil rojen dne 15. nov. 1857. kot sin kmetske družine v Stari Hioki na Kranjskein. Dobri in blagi njegovi stariši, ki so prvotno želeli, da bi ostal rijihov sin Andrej na doanu, so kljub temu. da sta bila že dva druga einova v šolah, dali še tretjega. Velika skrb ie to za tkmetsko družino, imeti tri študente naenkrat! Pa Bog Je blagoslovil njihovo sikrb, nsiiišal njihove molitve, da sta dva sinova, med temi naš sedanji nadpastir dr. Andrej Karlin, postala duhovnrika, eden ipa je postal profasor. Kdo naj bi popisal veselje iblagih starišev, ko so videli, kako je Ijubi , Bog vse njiihovo delo tako blagosloviiL KakoT vsakdo, tako je tudi naš nadpastir začel prd kaplanski službi, ki jo je vršil na štirih krajih. Toda ,previdnost božja ga je klicala na važnejša, odgomrnejša mesta. Da se je za to usposobil, je bil 2 leti v Rimu, da je naredil doktorat. Kot gimiiazijski katebet je nato deloval 8 let v Ljubljaiii, nakar je 1. 1900 postal kanoniik. Previdnost božja pa mu je spletala še odločne|šo krooKj, a krcaio, ki je poleg častiiljivosti bila tudi — trnjevia. — Štof — begunee. Dne 6. lebruarja 1911 je naš nadpastiir postal škof v Trstu. Trst, naše mesto tam ob sinji Adriji, je sprejel vladiko dr. Andreja Karlina z največjim veseljem in udanostje. Toda delo je bilo izredno težavno in zaprek veliko. Nad tržasko školijo ipa je zaMv']&l vojni vihar, M je primesel s seboj opustošenje, lakoto, draginjo in negotoviost življenja. Tudi Doa škofijsko palačo je v noci na 31. avgusta leta 1917 padla z višave bomba in jo močno poskodovala. Toda naš nadpastir ni klonil. Ni bil najemnLk, ki bi zapustil svojo čredo, bil je dober pastir! Ko so te naše kraje zasedli Italijami, je bilo verjetno, da se bo začelo preganjanje. Zaoelo se je. Začelo tudi proti tržaškemu škohi, ker je bil — Slovenec in ni hotel zatajiti, da je sin slovenske matere! Zgodilo se je! 4. decembra 1919 je moral naš sedanji nadpastir zapustiti tržaško škofijo. Nekaj časa je bil za reiktorja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano doklar ni koiicem lete 1923 postal naš nadpastir. Njegoro delo med nami. Njegovo delo med nam je toliko in tako dragoceno, da ga ne moremo dovolj preceniti. On je spoznal, da hranimo zaiklad, ki ga je treba dvigniti, da bo procvitala obsirna lavantinska škofija. Zato ije posvetil vso skrb dijaškemu in bogoslovnemu semenišču, ki jih je v knatkem času popolnoma preuredil. Slutil Je pa tudi globoko željo vsega slovenskega ljudstva, pa jo je razkril, pa jo je raaodel Ijudstvu in Cerkvi, željo, da postaae naš Slomšek — naš sveti pri Bogu! S tem je ravno naš nadpastir započel delo, ki bo sveta dedšoina vsega slovenskega naroda, fci bo viden dar božji naši preprosti slovenski bogoudanosti. To delo pa spremlja vse, kar nevidni Sl<vit>škov dnh goji ia blagoslavlja. Procvit verskih organizaoij, posebno bratovšeine iSV. Cirila in Metoda, M je tudi dedščina po Slomšku, razvoj kaMiških prosvetnib. organizaoij, ki delujejo po Slomško¦ve imgeslu, vse to je Skrb ini veselje aašega nadpastirja. Bog nam ohrani nadpastirja! Ko so se in se bodo še zdaj opravljale zahvalne molitve, da nam Je dobri Bog poslal tega nadpastirja in ga ohrandl do te častitljive starosti 70 let, bodemo molili vsii in na Slomškovo priprošnjo naj nas Ijubi Bog usliši: Bog nam ohrani našega ljubljenega nadpastirja g. dr. Andrej Karlina!