L i s t e k. Listi sloveuskega posimista. XIII. Gospod urednik! Z nesrečno številko začenja denašnji listek. Ominozno je število 13. Vender, ker smo učitelji navzlic vsemu pritisku od zgoraj, od zdolaj in Bog vedi še vse od kod, kolikor toliko n apredni, in mene to število prav nič ne moti, upam, da tudi Vas ne spravi v zagato; saj smo pohlevni, pohlevni. Duh časa nas je tudi že toliko obsenčil, da ne verujeino vsake srednjeveške in ne novoveške čenee. Sicer pa moram resnico povedati, da v sedanji vročini, v dobi pasjib dnij — teb iinamo učitelji mnogo v letu — in kislih kuinar nikdo ne piše rad in tudi jaz ne; prijetnejše je v hladni senci in veseli družbi kot za pisalno mizo sredi brenčečih in nebrenčečib muh. Zato ne morem kaj, če uide tudi kakšna pikra, številka 13 je nesrečna številka in učiteljstvo ni tiialo, na katei-ern l)i se vsak petelin repenčil. Omenil sem zgoraj, da siuo nekakn napredni, da smo v dubu easa. l)a, napredek, duli časa! To so lepe besede, a treba jib je tudi lepn uineli. Duli časa je ona neubranljiva sila, ki nas t.ira il;ilje, dalje . . . kamV — za napredkoiu. 0. to je nagla boja. Vender ,jaz ne verujern oniin, ki Irde, da kdor ne koraka uprav vštricni) in kakor lii rekli vojaki «taktiscb» z dulioin časa, zaoslaja; in zopet se ne strinjam z onimi, ki mislijo, da treba orjaške korake, katere meri časovni duli, upazovali od daleč — /. neko tesnosrčno observanco. Quod bonum esl, tenete. Za duhoin čnsa se pomika izobnizba floveškii, za njim napredek. Kaj pa, če kdo na polu ubneiimre, zaostane, da ga duh časa prehili? Obsedel je, in le za to, ker se ubraniti ne raore, drvi ga tok napredka na pnl zavestnega s seboj. Da-li more kranjski začasni učitelj s 300 gld. letne plače bodili, ne 1 ali _ km, reciino 100 km za duhom časa, o tern je sodba težavna, a vender ne težavnejša kot zadača: koliko prehiLi duh časa v _ ali 3 letih. To je pa že hudo razmotrivanje, porečete gotovo g. urednik! Toda potrpite; ni prehudo, kakor ni pre- huda dosmrtna pokora v spnmin rojslvene tiisloletnice J. A. Koinenskega. Duh časa zabteva, da smo vzonii, vzorni v vsein: v šoli, zunaj šole in vznrni tudi — v niošnji. Neknj več drobiža bodemo res dobivali v «kronah», a vp<" drobiža še ne bnde več plačila. Kedaj neki uredc našo valuto? To ve sam Bog. kateremu je tudi znano, kdnj smo začeli in kedaj nehamo pred sl. deželnim zboroin raztresati svoje molednvanje. Tudi to je inenila dub časa, kali! Oni dan sein bral v slovenskem listu, kako se poteza neka podružnica sl. c. kr. kmetijske družbe kranjske, da vodstvn omenjene družbe deluj na l<>. da bodo učitelji na deželi bai-etn vešči v obdelovanjn šolskih vitov. Ko bi bil ta nasvet v kakšni lepši in drugačni obliki, ne bi ga niti omenjal, a ker se je hotelo bržkone s tem nekako pred svetom surnničiti tarnošnje gg. kolege, ne morem molčati. 0 ti moj ljubi Bog, sem si raislil, in poiniloval tovariše. Samega sebe sein [.rašal, kie neki so ti gospodje dovršili učiteljišče. Morda so celo spričevala ponaredili in tako prišli ;<kuiifi-alianl» v učiteljski krog. A, ne boš Jaka, premislim se in spomniln onega tovariša, ki je žc s sedemnajstim letom po svojera srečnem rojstvu šnlslci voditelj. Da, taka mora biti ! Kmetijstvo se uči na piipravnici prav tako kol kiščanski nauk ali zgndovina. linaino sicer o aielodi in (ihliki tega pouka sedaj nekolikn drugačne pojinc kot na šolskili klopeb; za to se pa ne da tajiti, da kdu ni usposobljen tudi v tem predmetu. Hesnica, dognana žalostna resnica je, da se pri nas stori za šolske vrte |ioleg «inastnih» nagrad baš loliko, kolikor boče slavni krajni šolski svet; in da je res duh časa že nioral prebiteti one, ki lnislijo, da je učiteljstvo tarča, kainor ^ine vsakdo zaganjati svoje — kozle Zdaj je tuili doba raznili učiteljskih shodov, k<> si drug drugemu tožirno svoje težave, drug druzega bodrimo na ležavnem potu življenja. In čudno to, g. urednik, svojemu stilu ne pripisujein tolikega uplivn. sam bi se ga ustrašil: sleharni učitelj sodi o našili razmerah pesimist.iški, uzrok mora biti kje drugod Bližajo se volike počitnice, ž njimi tu<li preobifno in ])<mkn kvarnn ii<"-iteljsko pi-eseljevanj. iz jednega knla doEEiovino v ilrugi. N<>, pa bodi že kakoikoli: zapustili bodoini) šcilsko skrbi, šolski prali in ne- znosnn vročino. Bog ilaj, <ia bi pofitnice vsem velikn korislile, oživelc izgiibljenc nade. okrepile up v bodnčnost, da nikdo ined nami — <"e tudi v «Tovariši» še iistnne - nt> bode vet- pesimist.