Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
 Lendava, 2. oktobra 1938.
 Štev. 40
  Cena 1 Din.
SLOVENSKE
  KRAJINE
NOVINE
                                                                                    Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viš1evsaka reč 1.50 Din.
  Češkoslovaška vlada je sprejela „angleški načrtˮ brez pridržkov.
    Pariz i London sta čakala odgovor. Pretrgani razgovori med Chamberlainom i Hitlerom so se končali.
      Češkoslovaška vláda je 20. sept. ob 6 vöri večer po mučnih sejah i posvetüvanji!! na poslani »angleški načrt", ki podlaga odcepitev sudetskih pokrajin od države brez glasovanja, odgovorila z notov, ki je bűa poslana vladi v Parizi i Londoni. V noti se je Češkoslovaška Vlada izrazila, da »angleški načrt" v načeli sprime, načrt pa naj slüži samo za nadalna pogajanja v dozdajšnjega dühi popüstlivost! i miro-lübnosti i je v te namen tüdi izrazila želo po novih informaci-jah i pojasnili k nešternim točkam »angleškoga načrta". Nota je bila zročena angleškomi i francoškomi poslaniki v Pragi za njihove vlade.
      V pričaküvanji, da bo trbelo ponoči k noti kaj dodati ali jo podpreti, — z večih strani seje že večkrat povdarjalo, da trbe delati hitro — je predsednik republike dr. Beneš odredo, naj vsi člani vlade ponoči ostanejo na svojih stanovanji!!, da je bo mogoče v najkračišem časi pozvati k posvetil van j oni.
      Še isti veter pa sta francoški i angleški poslanik v imeni svojih vlad sporočila, da francoska i angležka Vlada Češkoslovaško noto smatrata kak odklonitev predloženoga ,<angleškoga načrta“ i da toj noti pripisüjeta zavlačü-valne namere. Zednim sta pa poslanika sporočila, da Češkoslovaška ne more računati na nikšo pomoč od strani Francije ali Anglije več, če načrta ne sprejme takšega, kakši je bio predloienl.
      Na ponovna pitanja češkoslovaške vlade, naslovlena na francosko i sovjetsko vlado, ali ta v primeri oboroženoga napada more pričaküvati od njih oborožene pomoč po vojaških pogodbah i zavezništvih, pa je že tekom dneva prišeo odgovor iz Moskve, da sovjetsks Rusija z armadov ne more dati nikše pomoči, če bitkaj pomagala, bi bilo to samo z materijalom, iz Pariza pa sploh ne bilo nikšega odgovora.
      Zavolo vsega toga je dr. Beneš ponoči znova pozvao člane vlade na sejo, ki je trpela do zajtra.
                                                                              Odločilno seja.
      21. sept. ob 5. popoldne je proška Vlada izročila svoj odgovor Zednim francoškomi l angleškomi poslaniki.
      Te odgovor obsega izjavo češkoslovaške vlade, da sprejema angleške i francoske predloge i to brez zadržka. Po tom je Češka Vlada odstopila i general Sirovy je Sestavo novo vojaško vlado, ki de držala mir i red v državi.
      Celi 21. sept. je poteko v silnom nasprotüvanji vesti o tom, ali je Češkoslovaška vlada že odgovorilá na francoskoangleško noto i kak je odgovorila. Vlada je na Hradčanih zavedala vso noč i zadnja seja vlade se je končala ob 6. vöri zajtra. Malo za tem se je sestano odbor dvajsetih to je odbor članov političnoga odbora ministrov i voditelov vladnih strank. Pravili so, da bo te odbor na toj seji Sestavo odgovor češkoslovaške vlade.
      Zajtra ob 2.15 je dr. Beneš sprijao francoskoga i angleškoga poslanika v Pragi, ki sta njemi svetüvala,naj sprime načrt tak, kak je bio predloženi, i to hitro.
      Kda sta francoski i angleški poslanik ob 3.30 odišla, je bila pozvana seja političnoga odbora ministrov, ki se je ob 6 zajtra razširila v popolno sejo vlade.
      Ob 9. dopoldne je francoski poslanik v Pragi Delacroix obis-
kao predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, da iz njegovih rok sprime pismeni odgovor češkoslovaške vlade.
     Malo zatem nekak ob pol 10. je urad „Havaš tüdi že javo kak izredno nujno vest, da je Češkoslovaška vlada sprejela načrt zapadnih dveh velesil. Vse radijske postaje so ponovile to vest v svojih podnešnjih oddajah, Češki obvestiini urad ČTK pa je malo zatem izjavo, da ta vest ne točna, ar odgovor še ne bio izročeni . Zednim se je v Pragi zvedilo, da težave neso več v tom, ali se naj načrt sprime ali ne, nego v nekšoj podrobnosti toga načrta. Najbrž je šlo za po roštva nove češkoslovaške meje.
     Ves te čas je Vlada stalno zasedala sküpno z voditeli strank. Težave so morale biti jako velike, ar sta ob 2 popoldne francoski i angleški poslanik znova intervenirala i to že štrtič v 24 vörah. Tokrat so obema diplomatoma izjavili, da bo odgovor izročeni večer.
     Večer pa je češki radio objavo, da je Češkoslovaška vlada v celoti sprejela angleški l francoški načrt. Napovedovalec je izjavo, da se je Češkoslovaška Vlada zaman trüdila, da bi zadevo spravila pred mednarodno razsodišče. Francija i Anglija sta najmre jasno povedali, da se neščeta vojsküvati.
Češka vojska se potegnola nazaj z sudetskih pokrajin.
     Kak je Vlada sprejeli angleški načrt, se je začela Češka vojska premikati iz nemških pokrajin. Beži tüdi Češko Prebivalstvo, ar se boji osvete Nemcov.
   V Pragi manifestacije.
     Do stojezero lüdi je manifestiralo v Pragi i zahtevalo orožje proti Nemcom. Vlada poziva na mir.
Sv. Oča odredili molitve za mir
     V nevarnosti boja so sv. Oča odredili molitve za mir. Kristuš, Vladar mirü, naj da zburka-nomi sveti na prošnja Kraljice mirü bláženi mir.
Velike manifestacije v Pešti.
     Do 250 jezer lüdi se je zbralo v Pešti i zahtevalo, da se v Češkoj živočim Madjarom da pravica samoodločbe, naj sami povejo, kama ščejo spadati. Madjarska vláda je prepovedala češkim ladjam vožnjo po Donavi, ar se boji tifusa. Zrok je pa gotovo bole politični.
                                                                 V Godesbergi se odloči Usoda Europe.
     Angleški min. predsednik Chamberlain se je sestao z Hitlerom v Godesbergi, gde določila meje Češke i z ednim rešita ostala pitanja Srednje Europa.
                                                                    Pogajanja v Godesbergi so ne razbita.
     Angleški min. predsednik Chamberlain je obiskao Hitlera v Godesbergi, da si dogovorita, v kakšo formo se naj odstopi nemški del Češke Nemčiji. Chamberlain je predlagao, ka po dogovori lejko nemška vojska brez boja vkoraka v to zemlo. Hitler v to ne privolo, on zahteva, da se v 8 dnevaj mora to ozemle zasesti. Nazadnje je Chamberlain privolo, da do 16 km. širine sme Hitler zasesti češke nemške kraje.
   Rusija grozi Polskoj.
     Rusija ma nenapadalno pogodbo z Polskov. V toj pogodbi se pravi, da ta ne veže' te, če bi štera pogodbena stranka začela zbirati vojsko brez znanja drüge.
Ar Polska zbira svojo vojsko na češkoj meji, Rusija grozi, da pogodbo odpove. Polska vlada je Rusiji odgovorila, da ona za obrambo svoje države sme zbirati vojsko. — A meje Polske proti Češkoj pa ne so v nikšoj nevarnosti.
                                                                  Vsako pošteno srce je za pravice Čehov.
     Junaški češki narod se smili vsakomi Poštenomi človeki. On jedini je vüpao Nemci proti-
stati, čeravno je v nevarnosti, da se ščista vniči. Francozki poslanik na Češkom je odložo svojo čast i je stopo v Češko vojsko kak prostovolec. Celi svet občüdüje junaštvo Čehov. Molimo, da zmaga pravica i po njej mir, da se reši svet boja, ki bi vničo celo Europo.
   Češka je mobilizirala; ostale države pripravlene; je še vüpanje za mir. — Italija mobilizira.
Po proslavi 25 letnice.
      Anglež je hvalo vučenost svojih i je pravo:
      „Naš narod je prvi na sveti. Mi pišemo „Ali rightˮ i prinas vsaki veški pastir zna, da to telko pomeni, da „01 rajiˮ. Francoz je brano svoje: Mi pišemo Bordeaux“ i že 6 letno dete zna, ka to pomeni „Bordoˮ.
      Poslüša prepirlivce naš Janez iz Kranjske dežele, modro pokima i se oglasi:
      „Slovenci smo prvi narod na sveti. Mi pišemo lonec, čtemo pa — piskerˮ.
      V to nedužno šalo je skrita velka živlenjska modrost. Dostakrat napišemo (pa tüdi povemo !) kaj takšega, ka se doma inači čte i razmi, kak četüdi samo nikelko stopajov za domačim plotom. Pravili (i pisali) smo: proslava 25 letnice „Novinˮ. Prek domačega plota bi pravili; že 25 let izhaja eden list, „Novineˮ po imeni, — uredniki se je štelo male proslave, zato je zbrao svoje prijatele i napravo proslavo. Dnes majo 25 letnico „Novineˮ, vütro šteri drügi list, ka je svet itak takši, kak je bio včeraj, ali če je slabši, ne po krivdi, pa tüdi ne po zaslüženji 25 letnice.
      Doma ma i je mela ta Proslava inačišen pomen. Pisali smo i pravili 25 letnica „Novinˮ, mislili smo pa na mlado rast 100.000 düš broječega naroda, šteromi je pred 25 leti pripravo grob ne vsikdar neprijazen tihinec.
      Dvajsetpetletnico „Novinˮ bodo pravilno razmili samo tisti, šteri znajo, kak neizmerno duga bi morala biti pot — od vogrske Alsólendve, do Slovenske Lendave, od vogrskega Muraszombata, do Slovenske Sobote — brez „Novinˮ i brez tiste lübezni, modrosti i dela, štera je rodilo 25 letnikov toga domačega narodnoga glasila. Alsólendva i Muraszombat pomenita izkopan grob, Lendava i Sobota sta prelepa zibelka, v šteroj se razvija mlado živlenje, mladi — v istini slovenski narod.
      Na črensovskoj proslavi je vučena gospoda lepo razlagam, kaj je dobila Slovenska krajína od Jugoslavije, za štero so delale i delajo tüdi dnes naše „Novineˮ. Pozabili so pa povedati, ka je
pod varnov sencov „Novinˮ zraseo mladenec, šteroga ne razmijo, i bojim se — ešče dugo ne bodo razmili tisti, šterim se špajsno vidi, ka pišemo „lonecˮ, čtemo pa „piskerˮ. . . To nerazumevanje nam je samo v čast, ar telko pomeni, ka smo zrasli v neverjetne višino. To, kaj je naš narod dosegeo v zadnjih 25 letih, je edinstveno v zgodovini i to zna ceniti samo on, što pozna strašansko dugo pot od „Muraszomboteˮ do Murske Sobote, posebno pa brzino, s šterov je to pot prehodila Slovenska krajina. Tüdi doma se ne zavedajo vsi (to pravim v opravičilo prečanom!) — napravlene poti i dosežen brzine. Ništerni iščejo „narodno zavednostˮ iz nekdajšnje „hej Slovenskeˮ dobe, se bridko pritožavajo, da je ne morejo svoriti, ne vidijo pa, da naš narod leto za letom jezere svojih najbolših sinov i hčer pošila v najbole napredne države, lüdi, šteri (i štere) majo od dobroga Boga vüja i oči! Naš narod ma šolo,, štere nema i ne bo meo niti eden kotiček Slovenske zemle (nekaj malo spodobnoga bi more biti lejko pokazali Ribničani i Kočevari) — zato i samo zato se težko razmijo, — kak se je trdilo, opravičeno, ali neopravičeno, — Slovenci te i onkraj Müre. Gospodom, šteri bi dnes radi zbüdili „narodno zavestˮ našim, bi morali povedati, ka je ta zavest prestala preizkušnjo v poprev-ratnih letaj i se je razvila dosta — dosta korakov naprej. Dete vidi v novoj obleki nekaj novoga, lepoga, odraščenomi človeki je več varstvo telovnoga zdravja. Slovenska krajina je bila 1919 leta — skoro brez prehoda sama narodna zavedna, dnes, šolami v naprednoj tüjini, žele viditi za narodnov zavednostjov tüdi vsebino: vse pogoje za lepo vrednoga, kristjana i človeka vrednoga živlenj.
      Naš narod milijone i milijone prinaša leto za letom v svojo lübleno domovino i bi rad vido, da je blagoslovleno trplenje v tüjini. Od te strani morejo gledati vsi na naš svet, v tom pravci žele delo naš človek od svojih prijatelov, — tüdi od „Novinˮ.
                                                                                                                                                          Peter Domačin.
Domovinska lübezen.
     Tabor 20 letnice 11. sept. v Črensovci je dokazao vernost našega lüdstva do svoje sküpne Jugoslovanske domovine i postavo na laž vse one, ki so nas denuncerali kak nevarne protidržavne elemente.
     Našemi lüdstvi se večkrat v oči meče, da ne Zadosti narodno zavedno i da ne lübi v zadostnoj meri svoje domovine. Pa zakaj to hüdobno podtikanje i ne-upravičeno vočimetanje? Ka ščejo ti lüdje, ki nas stalno sodijo z nekšov narodnov nezavednost-jov, ka naj bi mi delali, da bi bili pred njihovimi očmi bole narodno zavedni? Največ vzroka, da se našemi lüdstvi v oči meče narodna nezavednost, je v tom, da je naše lüdstvo ešče hvala Bogi
verno i vdano Bogi i na prvo mesto postavla Boga i svojo katoličansko vero,'zato, ka je o-svedočen, da vera i narodnost nemreta priti v nasprotje, nego da je v vsakom primeri mogoče ostati veren svojemi narodi, svojoj državi i svojemi Bogi i svojoj veri. Oni, ki nam očitajo nekšo narodno nezadvednost, pa ščejo, da bi mi gojiti v naših srcaj i düšaj poganski pretirani nacionalizem i rasizem, ki postavla narod i razne voditele za svoje najvišiše merilo, i da je po božansko časti. Naše lüdstvo je narodno zavedno i lübi svojo sküpno Jugoslovansko domovino iz vsega srca i do svojega naroda i države spunjava vse dužnosti ne zato, ar so vezane s
2
N O V I N E
2. oktobra 1938.
  strogostjov zakona, nego ar njemi tak nareküje njegova lübezen do sküpne domovine. Da se pa neizpostavla i ne širokovüsti s poganskim nacionalizmom i njega pretiranim božanskim češčenjom, nam s tem nemre nišče v oči metati, da smo ne narodno zavedni. Z božanskim češčenjom so častili i častijo samo pogani svojo narodnost i postavlajo svoje države nad vse vrednote, na jakost i milost pa so pozabili i pozablajo i tak so zginoli i zginejo nečastno s površja zemle. Tem poganskim narodom je nacionalnost bila najvišiše merilo za zemelske vrednote, vse drügo je zanje ne pomenilo nikaj. Nam kak kristjanom pomeni narodnost vnogo več, kak da bi pa klečeč plazili za pretiranim poganskim kultom kak to ščejo nešterni gospodeki. Nam naš osnovni katoličanski čüt to zabranjüje, zato ka za narodnostjov vidimo šče drüge višiše vrednosti.
       S pogledom na večnost i namen človeka, je narodnost visoka, velika zemelska človeči vrednota, vendar pa je minliva Kak katoličanci pa cenimo no trašnjo vrednost živlenja po večnom, neminlivom živlenji, v štero verjemo. Se razmi, što neverje v večno živlenje, se zaganja i oprijemle nacionalnoga kulta, da bi s svojim kratkim živlenjom (večnosti za njega nega) na videz poveličao sebe i svoj narod konči za nekaj let. Naša katoličanska vera nam ne dopüšča, da bi postavili i gledali svoj najvišiši cio v narodi, nego da v določenom narodi, ki spada po krvi i jeziki v edno sküpnost, vršimo svoje naloge i se pripravlamo z zdajšnjega v večno živlenje. Večno naj žive naš narod pri Bogi, ki je večni žitek. Te je najvekši cio i najvekša lübezen.
      Naše narodno čüstvovanje je vekše, kak si što predstavla i naj nikoga nemoti, Če je naše lüdstvo ne tak kričavo kak bi to želeli oni, ki nam mečejo polena pod noge z narodnov nezavednostjov. Naša narodna zavest je trdna, bole trdna, kak onih kričačov, šteri se s svojim nacionalizmom javno bijejo po prsaj.
Jezero let smo bili pod robstvom tüjega naroda, oropani vsakši pravic, na malom falački zemle i mali narod, pa smo se nazlük tomi ne dali streti, nego smo ohranili svoj materni slovenski jezik. Da bi pa kak katoličanci postavlali pretirano narodnost nad večen cio i nad vse vrednosti, nemremo, zato ka se kak katoličanci zavedamo, da je dober katoličan zvest državlan i dober Jugoslovan, zednim pa tüdi veren vernik svoje katoličanske cerkve.                    G. M.
    Med. univ. Dr. Šaruga Rudolf je odprl privatno zdravniško prakso v Gor. Lendavi.
Stavbeni les, žagan, suhi
                                                                                  za rušte, čakature in drugo Prodaja
JOSIP MURSA na KRAPJI.
                                                                         Nedela
                                                                                                                                  po Risalaj sedemnajseta.
      Evangelium (Mataj 17.)Tisti čas pristopili so k Jezuši Farizeuške i pitao, ga je eden med njimi vučiteo pravde, sküšavajoči njega: Mešter, štera je ta velika zapoved vu pravdi? Veli njemi Jezuš: Lübi Gospodna Boga tvojega z celoga srca tvojega i z cele düše tvoje i cele pameti tvoje. Eta je najvekša i prva zapoved. Ta drüga je pa prispodobna k etoj: lübi bližnjega tvojega, liki samoga tebe. Vu etivi dvej zapovedaj visi vsa pravda i prorocke. Vküp spravlene pa farizeuše pitao je Jezuš govoreči: ka se vam vidi od Kristuša ? Čida Sin je ? Pravijo njemi: Davidov. Veli. njim: kakda ga tak David vu Dühi zove za Gospoda, govoreči: pravo je Gospod Gospodi mojemi: sedi si na desnico mojo, dokeč ne položim nepriatele tvoje kak stočec pod noge tvoje? Či zato David zove njega za Gospoda, kakda je Sin njegov ? I nišče je ne mogo njemi odgovoriti reči, niti je níšče ne smeo od onoga dneva kaj več njega pitati.
                                                                                *
      Cerkveno leto je pa zaistino nekaj lepoga! Kak krasen venec je, v šteroga so vpletene lepe cvetlice raznih farb, velike i male. Mamo Gospodove svetke: Božič, Vüzem, Risale i drüge. Mamo Marijine svetke, vekše i menše. Mamo svetke i godove svetnikov. Svetniki se med sebov tak prijetno razliküjejo: apoštoli, mučenci, spoznavalci več vrst, svete dovice, device i mučenice.
                                                                                                                                  V te lepi venec pa spadajo tüdi angeli. Sv. Cerkev je ne pozabila na nje. Tudi oni pridejo na vrsto v gibanji cerkvenoga leta. Dnes mamo njihov svetek.
     Da je Bog angele stvoro i tak angeli so, to je verska istina, štero moramo vervati. Vej nam sv. Pismo od angelov jako Pogostoma govori.
     Kakši pa so te angeli? V cerkvah na oltari pa indri vidimo dostakrat angele v podobi mladencov ali dečice. Pa to ne pomeni, da so angeli zaistino kakša živa deca. Angeli so düh kak je düh tüdi Bog. Düh se pa ne da slikati, ne upodobiti. Ar pa mi lüdje, ki smo s tela, želemo viditi tüdi te dühove vidne pred očmi, zato vpodablamo Boga Očo kak starčka, angele pa kak dečico.
     Kakšo slüžbo majo tej nebeski knezi? Dvojno. Da slüžijo
Bogi i da čuvajo Jüdi. Zemelski krali, knezi, grofje i bareni majo svoje dvorjenike. Tüdi Kral nebes i zemle se je obdao s takšimi dvorjeniki. Eden sam angel daleč presega vse zemelske velikáše. Zdaj pa ma Bog legijone teh nebeskih Vitezov okoli sebe. Devet vrst angelov našteva sv.
Pavel. Kakše so te vrste i kakši so legijoni, ne vemo. Vemo pa, da jih je nepopisno dosta. Če je Bog na zemli stvoro toliko lüdi-samo zdaj jih žive dvejezero milijonov smemo sklepati, da je tüdi število angelov na milijarde.
      Bog je pa pri stvorenji angelov mislo ne samo na sebe, da bi se obdao s sijajnimi dvorjeniki, nego tüdi na nas siromačeke, ki blodimo po toj skuznoj dolini. Določo je angele, svoje visoke dvorane, tüdi nam v varstvo.
      Pomislimo, kak veliki svetel gospod nas sprevaja po naših potaj! Ali smo vredni te časti? Če smo ne vredni, smo pa njihoga varstva potrebni. O, kak čüdovita skrb i lübezen boža do nas se razodeva v tom, da nam je dao angela čuvara!
      Kakše je opravilo angela čuvara i kakše dužnosti mamo mi do njega?
     Angel čuvar nas čuva pa tüdi razsvetlüje, poučuje, opomina i kara. To je jasno povedano v berili na angelske nedelo spisanom: „Glej ga i poslüšaj njegovglas!ˮ Če nam Bog pravi, da moramo svojega angela poslüšati, potem nam gotovo guči. Angeli čuvari se moremo v varstvo priporačati. Starejši naj deco na to včijo. Deci dostakrat gučati od njihovih angelčkov. Angeli čuvari pa tüdi moramo biti hvaležni. Bog zna, Kelkokrat so nas že občuvali velkih nesreč!
Slovenski krščanski delavec.
                                                                          Kak dobim svoje pravice pri OUZD.
      Vsaki delavec, ki je zavarvani pri Okrožnom uradi za zavarvanje delavcov, eli njegov svojec, šteri je zbetežao eli ga je zadela nesreča, se mora pravilno izkazati, ka je član zavarovanja. To se pravi, ka delavec nemre iti k zdravniki, če nema od gospodara potrdila. To Potrdilo se daje na posebnom listi, ki se dobijo pri Okrožnom uradi pa tüdi v nešternih trafikaj. Te liste je delodajalec dužen meti i ga podpisanoga dati delavci, ki to zahteva. Samo s takšim potrdilom sprejme uradov Zdravnik delavca.
      Delavec se mora vsikdar napotiti k uradovomi zdravniki. Okrožni urad ma določene zdravnike po vsej Sloveniji. Tüdi v Slovenskoj krajini. Samo če što ne bi mogeo iti k tomi zdravniki, slobodno ide tüdi k vsakšemi drugomi. Tak na priliko, če uradovoga zdravnika ne bi bilo doma i ne bi mogeo brez škode
čakati. Eli če bi bio uradov Zdravnik predeleč i zavolo betega ne bi mogeo k njemi. Kakpa mora delavec eli njegov betežen svojec to dokazati, ka ne mogeo do uradovoga zdravnika.
                                                                                 Pritožbe.
      Za delavca jako ugodno je določeno, ka ma pravico pritožbe skoro v vseh slučajaj, če se njemi vidi, ka se njemi dela krivica. Tak se lehko pritoži nad zdravnikom, nad nadpregledom, proti odločitvam urada itd. Zadnja pritožba ide na vrhovno sodišče delavskoga zavarovanja v Zagrebi. Čas za pritožbo je določeni na 15 dni.
      S tem smo na kratko razložili pravice, ki jih ma delavstvo pri Okrožnom uradi za zavarovanje za delavce. Velke so te ugodnosti. Potrebno je, ka jih delavstvo pozna. Če bo dobro poznalo te svoje pravice, se bo znalo za nje tüdi potegnoti ibo tüdi rajši plačüvalo tiste prispevke, ki so določeni, da jih naj plačüje.
                                                                 Češčenje sv. Cirila in Metoda.
                                                                        Do 19. stoletja.
     Slovensko ljudstvo, za katero sta se sv. brata z apostolsko gorečnostjo žrtvovala, da sta mu prižgala luč prave vere, ju je že pred njuno smrtjo spoštovalo kot sveta moža. V svoji verni slovanski duši je zgodaj začutilo globoko hvaležnost do svojih apostolov, ki sta ga pripeljala v varno zavetje Kristusove cerkve.
     O svetosti sv. Cirila ni bilo nikoli nobenega dvoma, ker je vse njegovo delovanje razodevalo svetnika. To potrjuje latinski živlenjepis sv. Cirila, spisan kmalu po njegovi smrti in priča, da so ga Rimljani s papežem na čelu spoštovali kot svetnika že ob njegovem pogrebu. In že v 10. in 11. stol. je bilo češčenje sv. Cirila v Rimu zelo razširjeno.
      Toda Sv. Metod je imel hudo borbo z nemškimi Škoti, ki so si lastili pravico nad panonsko-moravsko nadškofije in so mu celo očitali krivoverstvo. Vendar njegovi učenci, ki so ga dobro Poznali, so vedno videli v njem svetnika. Čeprav so bili po smrti svojega učitelja pregnani iz Moravske, kjer je bilo žarišče apostolskega delovanja sv. bratov, vendar je ostalo v srcih vernega ljudstva spoštovanje do svojih apostolov.
      Javno češčenje sv. Cirila in Metoda se je začelo okoli l. 1300. Deset let pozneje je bil postavljen prvi oltar sv. bratov pri stolni cerkvi v Olomucu v grobni kapelici kanonika Telhotija. In 1. 1380. so začeli v olomuški škofiji god sv. Cirila in Metoda slovesno obhajati kot zapovedani praznik.
      Češki králj Karel IV. je uvrstil sv. brata med češke pat-
rone, in da bi se tudi v Pragi brata sv. maša v slovanskm obredi je ustanovil samostan Emavs.
      Skoro vsi učenci sv. bratov so po Metodovi smrti našli zavetje med Jugoslovani, kjer so širi! njuno češčenje. To nam predvsem dokazujeta dva stara slovanska življenjepisa, eden o sv. Cirilu, drugi o sv. Metodu, ki ju slavita kot svetnika in sta spisana kmalu po njuni smrti.
      Na Rusko se je razširilo češčenje slovanskih apostolov iz Bolgarije. Ostromirov evangelij, spisan okoli 1. 1050. na Ruskem ima že praznik sv. Cirila, ki ga praznujejo 14. februarja, sv. Metoda pa 6. aprila. Rokopisi, takzvane mineje, iz 12. stol. navajajo že skupni praznik sv. bratov, ki ga praznujejo večinoma 11. majnika.
      Med Hrvati in Slovenci so tudi že učenci sv. Cirila in Me-
toda razširjali češčenje obeh slovanskih apostolov; slovansko službo božo božjo so opravljali po rimskem obredu. In slovanske bogoslužne knjige, ki so jih rabili večinoma Hrvati, imajo god sv. Cirila in Metoda na dan 14. februarja, skupno s sv. Valentinom. Najstarejši sedaj ohranjeni rokopisi teh knjig so iz 13. in 14. stoletja, a se opirajo na starejše knjige iz 10. ali celo iz 9. stoletja, torej se lahko z gotovostjo sklepa, da so Hrvatje sv. Cirila in Metoda takoj po njuni smrti častili za svetnika.
      Sv. brata sta učila tudi med panonskimi Slovenci, ko sta skozi naše pokrajine potovala v Rim. Verjetno je, da so Metodovi učenci našli zavetje med Slovenci, ker oglejski patriarhi niso bili nasprotni sv. Cirilu in Metodu v njunem delu.
      Važen dokaz za češčenje sv. bratov med Slovenci imamo
                                                                         Veličastni tábor v Črensovcih sept. 11.
Žnjeci sobočkoga sreza izročijo med krasnov pesmijov, štero je sprevajao harmonikaš,
                                                                                  dožnjek g. ministri dr. Korošci.
                                                                           Veličastni tábor v Ta vnožina je stala pred tribunov pri svetoj (meši. Ne pa prišo na sliko tisti del
2. oktobra 1938.
NOVINE
3
DELAVSKE NOVICE.
      Iz boljševiške Rusije je pred kratkim prišeo ruski delavec i ma predavanja po državi, kakše so razmere v Rusiji. Preminoči tjeden je meo takše predavanje na Jesenicaj. Iz toga predavanja se je videlo, ka se najslabše na sveti godi delavcom v Rusiji, čeprav so boljševiki oblüblali delavskomi sloji nebesa ná zemli.
      V Celji se ustanovila v nedelo dne 25. t. m. že drüga organizacija Zveze Zdrüženih delavcov (ZZD), s pomočjov štere de si celjsko delavstvo pomagalo do boljšega položaja i do odprave krivic, ki se jemi godijo.
      Delavska hiša je zgorela blizi Celja v Mislinji. V njej je stanovalo 7 delavskih drüžin. Zveza Zdrüženih delavcov je posredüvala za nje i dosegnola, ka je tem delavskim drüžinam dalo podjetje bareni zasilno stanovanje.
      Mladinski dom zgradi naša banovina v Dalmaciji. V njem bo prostora za 150 dece.
      Tekstilnoga delavstva v Jugoslaviji je okoli 80.000. Tovarn pa okoli 300. Edna tretjina tovarn je v Sloveniji. Tekstilna industrija se je pri nas razvila ko-
maj po vojski. Od inozemcov majo največ teh tovarn pri nas Čehi.
     Jugoras (Jugoslovanska delavska organizacijah je pred kratkim poslao odposlanstvo v Italijo. Vsikdi so jih prisrčno sprejeli. V Rimi jih je počakalo okoli 10.000 italjanskih delavcov.
     Nove poslovne knjižice za delavce i nameščence. Z 28. sept. letos stopi v veljavo pravilnik, po šterom pravilniki se smejo od toga dneva dale izdajati Poslovne knjižice za delavce i nameščenec samo po tom pravilniki. Pravilnik pravi, da po 28. sept, nesme biti nieden delavec ali nameščenec v slüžbi brez Poslovne knjižice. Poslovne knjižice bodo izdajale občine za navadne delavce, Obrtna zdrüženja za obrtnike, trgovska zdrüženja pa za trgovske nameščenece. Poslovne knjižice bodo stale 10 Din i valale 10 let. Po 10 letih se Poslovne knjižice morajo zamenjati. Pri izdajanji, obnavlanji i zamenjavi poslovni knižic so vse listine i vloge takse proste. Vse stare delavske knjižice se morajo zamenjati najkesnej do 31. dec. 1939 leta.
Glasi iz Slovenske krajine.
                   Tretjerednikom. Zdaj v soboto, 1. oktobra prido v Črensovce na pregled tretjega reda preč. g. vizitator O. Damiš Henrik od Svete Trojice. V nedelo majo navuk za tretjired popoldnevi po večernici, večernice ob 2. Ostanejo v Črensovcih tri dni i vsaki den zajtra majo navuk, potem pa črez den spovedavanje. Gospod vizitator bodo sprejemali tüdi v tretjired, To se posebno moškom naznanja, kajti ustanoviteo 3 reda je bio moški, Sv. Frančišek.
      Za prefekta v Št. Vidi je imenüvani č. g. Glavač Franc, dijakon, z Beltinec. Čestitamo našemi sotrüdnik na odliküvanji.
      Izseljenci so se vrnili nazaj. V pondelek, 26. sept. so se vrnili naši izseljenci nazaj v Francijo pod vodstvom preč. g. Camplina, izseljenskoga dühovnika. Sprevodili so je tüdi predsednik Rafaelove drüžbe do Ivanjkovec i se njim zahvalili za požrtvüvalno lübezen, ka so prišli z velikimi stroški i trüdi na proslavo 25 letnice Novin i 20 letnice sloboščine Slov. krajine.
      Zahvala. Toplo se zahvalimo gg. Vogler Jožefi i Ivani z Petanjec za 200 polliterski kant slatine, štere sta nam blagovolil brezplačno pokloniti pri proslavi 11. sept — Odbor.
      Pozdrav i hvala z Argentino. Farnikom v Markovcih. Najprle gospod plebanoš njim naznanjamo, da smo zvedeli veseli glas z naše fare, da se je slüžila sv. meša obprvim 15. avgusta, kakti na god v nebozetja naše Nebeske Matere, tüdi naše patrone pri na novom postavle-
nom velikom oltari. Nas zaistino veseli vse farnike tü v tüjini. Smo zahvalni g. plebanoši i vsem farnikom, dá ste to tüdi dosegli. Naj bode vaš zemelski trüd g. Bougi na čast. Nam eti v tüjini ste nam na ponos. Prosimo vas vaši farniki z tüjine, če bi nam poslali kaj slik, gde bi se Vidla naša lepa cerkev znotraj, posebno novi oltar, nova okna. Za vse takše slike bi se vam lepo zahvalili. Mogoče tüdi s kakšim darom vas vse obveselili. Sprejmite naše tople pozdrave daleč z tüjine. Vu imeni vsej farnikov z Markovske fare Terplan Karol, Časar Štefan, Žlebič Jožef, z Markovec, Kalamar Karol, Andrejek Karol, Žido Jožef iz Čepinec. Avallaneda, 26. VIII. 1938. Buenos Aires, Argentina. _____________
   Slinavka se je razširila iz štajara v Slov. krajini, ki meri na Štajarsko, i to na Bistrici. Edna krava je zginola.
     „Kruci“ na odri v Čren sovcih. Prosvetno drüštvo v Črensovcih je v nedelo 25. septembra po večernici vprizorilo v Našem domi, Zgodovinsko narodno igro „Kruci“, od pisatela Bruman Antona. Igra je Zgodovinska i nas spominja na dogodke, šteri so se po naših krajah godili pred 160 leti. - Igralci so svoje vloge proti pričakovanji dobro rešili, posebno pa, če poglednemo, v kak kratkom časi so se na igro pripravili. Vsa dejanja so bila igrana jako dobro. Ropoša, ki je predstavlao Veržejskoga župana, se je v svojoj narodnoj obleki jako dobro odrezao. Tak tüdi njegova žena Magdalena, ki je pokazala, da ma ona glavno reč, če se njoj hčerka ženi i nej stari, ki je gledao samo na bogastvo. Cigan Brajdič je sijajno nastopo i vidilo se je, da je že stari igralec. Ravnotak Jürij, ki je bio v istini pravi razbojniški tip, samo meo je previsiki glas. Vida je v začetki malo pretiravala, a sledkar pa se je dobro vživela v svojo vlogo. Posebno pa v tretjem dejanji, je jako dobro nastopila. France je igrao dobro. Vsi drügi igralci, če ravno so bili nešterni prvič na odri, so svoje vloge dobro rešili. Priznati se mora, da je igra prav lepo uspela, ka je bilo tüdi znamenje, da je bilo občinstvo skrajno tiho i sledilo vsakšemi prizori z najvekšov pažnjov. Vsem igralcom, posebno pa režiserji iskreno Čestitamo i Želemo še kaj takšega.
     Bogojina. Prosvetni tabor je v Bogojini napravo najlepše vtise na vse, ki so bili te zbrani v Bogojini. Pa Bogojina tüdi po tabori dela dale. Pred taborom smo meli zanimivo i lepo igro „Župnik iz cvotočega vinograda”, kje je posebno izbrano rešila svojo vlogo gdč. Pintarič Ivanka. Naš Dom se je napuno do zadnjega kotička 18. septembra smo meli jako globoko i temelito predavanje, ki ga je meo g. kaplan Škraban Janoš iz Sobote. Gospod predavateo nam je posebno pra-
ktično pokazao važnost katoliške akcije v dnešnjem resnom časi, dale pa tüdi kak naj se praktično vrši katoliška akcija. Predavatela so naši dečki i dekle nagradili z velikim ploskanjom želeli bi, da bi mela naša mladina več takših predavanj. 23. septembra smo meli malo proslavo, kje smo se spomnili našega velikega škofa Antona Martina Slomšeka. Govor o njem je meo g. bogoslovec Gutman. 24. septembra smo meli občni zbor Fantovskoga odseka v Bogojini. Kak je iz toga razvidno, bogojanska mladina dela, ogenj, ki je zagoreo na našem mogočnom tabori, gori v našoj mladini. Dve stvari, ki si jih je postavila naša mladina, sta: Bog i domovina. Biti dober, praktičen katoličanec, biti dober Slovenec, dober Jugoslovan! To bo delo naše bogojanske mladine, kda se bo zapirala nedelo za nedelov v Prosvetnom domi.
      Črensovci. Prosvetno drüštvo bo v nedelo dne 2. oktobra po večernici ponovno narodno Zgodovinsko igro „Kraciˮ. Igra
se je že v nedelo jako dobro obnesla, Godi se v naših krajah pred 160 leti. V Veržeji, Orlovčaki pri Hotizi i na bregi Jeruzalem pri Ljutomeri i nam kaže razmere i grozodejstva, ki so se v tistij časaj pri nas godile. Zató od blüzi i daleč vsi na igro.
Dopisnica zadošča
                                             in na Vašem domu Vam predajamo najnovejše
RADIO APARATE
                                                  za 1. 1939.
                                            MINERVA, ORION, NORA, SACHSENVVERK, S1ERA PO TVORNIŠKIH CENAH 10 letnica prve prekmurske strokovne radiodelavnice
 NEMEC JANEZ
                                               MURSKA SOBOTA
Ka pravite, g. urednik?
      V nekoj šoli lendavskoga sreza že dugši čas morajo šoloobvezna deca na zapoved gos. vučitelice zbirati z rokami okoli šole vsakovrstno živalsko blato i drüge smeti, da se zavolo toga deca nedajo več v šolo, je razumlivo. Nevemo, ali je takše ravnanje z našov decov po šolah od oblasti dopüstno, ali pa gos. vučitelica to dela na svojo roko i mogoče računa, da so naša deca iz džungle?
      Predstavlajte si g. urednik, da je 15 do 20 stopinj C zime, deca pride malo prerano v šolo, ar stariš skrbi, naj bo dete malo prle tam i tüdi v vnogoj siromašnoj hiši ne vüre, ar si jo zavolo drügih nüjni reči nemorejo küpiti. I deca, štera so skoro bosa i naga, morajo vü-nej čakati, da bo dobrodüšna vučitelica odprla šolo i jo spüstila na pol zmržnjene notri v šolo. Dece najmre ne püsti notri zato, ar oküžajo s plini zrak, šteroga vučitelica nemore prenašati. Kaj pravite g. urednik, ali ne tü nikše pomoči od strani oblasti.
daleč na Nemškem v Achenu. Tja so hodili Slovenci že v Srednjem veku na božjo pot in so v achenski Marijini cerkvi napravili oltar, posvečen cerkvenim učiteljem. L. 1485. so pa ustanovili beneficij za vzdrževanje slovenskega duhovnika. L. 1613. se ta oltar v nekem pisara škofa Hrena prvikrat imenuje oltar in beneficij sv. Cirila in Metoda. Iz tega se sklepa, da je moralo biti češč. sv. bratov že pred 1. 1600. priljubljeni) in razširjeno, sicer oltarja in beneficija v daljnem nemškem mestu ne bi imenovali po slovanskih apostolih.
      Tudi zgodovinarji slovenskih dežel, posebno Valvasor, imenujejo sv. Cirila in Metoda med svetniki, ki se na Kranjskem še posebno častijo.
      L. 1777. so začeli v ljubljanski škofiji sv. Cirilu in Metodu izkazovati tudi javno češčenje. V mašni knjigi se je praznoval god sv. bratov s posebno
mašo, v brevirju so se ju pa spominjali tudi s kratkim življenjepisom.
      Slovenci so torej že od 10. stoletja častili sv. Cirila in Metoda. Toda to češčenje ni bilo posebno živo in goreče, ker velikega pomena in zaslug sv. slovanskih apostolov večinoma še niso poznati. In veliki Slomšek je bil prvi, ki je slovensko ljudstvo učil globlje spoznavati pomen in zasluge sv. solunskih bratov.
      Tako je vedno bolj in bolj kipelo iz src našega vernega ljudstva češčenje do svetih apostolov. In če bi zvečer obstal ob verni vasici naše lepe Slovenske krajine, bi čul, kako se drüži s šumenjem ponosnih topol pritajen vzdih, poln zaupanja v sveta brata, ki sta nekdaj hodila po tej zemlji:
      „Sveta Marija prosi za nas.
      Sveti Ciril in Metod, prosita za nas!ˮ    Stanislav S.
Službena naznanila
     V interesu javnega reda, stvarnosti in miru z ozirom na zunanje politični položaj v Evropi izdajem na osnovi čl. 64,68, 69 in 70 zakona o unutrašnji upravi naredbo, da se v celi državi do nadaljnega zabranijo vsi shodi, dogovori in povorke obče, kakor tudi sestajanje naroda po ulicah in drugih javnih mestih. Kdor postopa proti tej zabrani, se bo kaznoval od 10 do 1500 Din. v korist državne blagajne, a v slučaju neizterljivosti denarne kazni v odrejenem roku z zaporom od 1—30 dni, v kolikor delo pod težje prirode ne bi spadalo po odredbi drugih zakonov. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi radi kupoprodaje na trgih in sejmih, nadalje zbiranje radi opravlanja verskih obredov, verskih predpisov in običajev in radi kakšne gospodarske, kulturne ali humane akcije. Toda tudi v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeti kakršnokoli politično vsebino. Not. min.
                                                                      Veličastni tabor v Črensovcih sept. 11.
Krasna konjenica odpre pod vodstvom Kolenko Ivana mimohod prí Našem Domi.
Črensovcih sept. 11. naroda, ki je napuno dva kraja kre velike cerkve i šteri se je zbrao na pokopališči.
4
NOVINE
2. oktobra 1938.
      Bogojanski rojak - izseljenec piše izsejenskomi duhovniki g. Camplini: Hvaljen Jezuš! Prečastiti gospod! Pišem vam en mali Pozdrav i vam želem lübo zdravje od gospodnoga Boga i Bl. D. Marije, Pomočnice krščenikov. Naj vam bo ona vodnica na vašoj poti, štero ste si zvolili, gda ste prišli med nas uboge izseljence, da tü opravlale težko misijonsko delo. Povrgli ste ovce, štere so vküp zbrane i ste prišli med nas, štere smo raztepene po toj širnoj Franciji. S tem ste si zbrali trnjavo pot, po šteroj vam je večkrat bridko hoditi. Bog naj vam poplača vaše težko delo, štero opravlate za nas. Moje srčne žele so, da bi se vam iz toga trnja splela svetla svetniška korona. To vam iz srca žele vaš bogojanski rojak.
      Kočar Ernest á Oisserny. Dragi g. urednik! Oglasim se vam: hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Najlepše vas pozdravlam i vam želem vse dobro. Ne sam se vam dugo oglaso, ali moje misli se paščijo vsikdar v, moj lübi domači kraj, ar nega človeki lepšega kraja na zemli, kak je njegov rojstni kraj. Zdaj sam se preselo v drügi kraj; ta, kde je moj pokojni brat Lajoš mro, ščem njemi najmre en mali spomenik postaviti. Šče ednok vas v Jezušovom imeni pozdravlam. Pozdravim tüdi svoje domače, prijatele, čitatele Novin i celo svojo rojstno ves Vučogomilo.
      Hozjan Olga. Grigy. Častiti g. urednik! Hvaljen Jezuš,takse vam oglasim, prle, kak vam kaj drügo pišem. Lepo vas pozdravim i se vam zahvalim na rednom pošilanji naših listov, ki so mi na velko veselje. Bog vam dáj, da bi . šče vnogo let živeli i skrbeli za nas ovce, ki smo raztepene po širnom sveti. Pozdravlam tüdi g. župnika Zadravec Matjaša, celo črensovsko faro, posebno rojstno ves Žižki, moje drage starše, sestre, brata i malo hčerko i vse sosede. Pozdrave vam pošilajo tüdi: Gönc Marija, Gönc Jožef, Mihóllč Ernest, Ber-
den Emerik i Olga z malov hčerkov Kristinikov.
      Prečastiti gospod župnik! Mislim, da se boste nemálo začüdila ko se Vam oglašam iz Francije. Da, tukaj sem in Sicer že od 12. julija. — Ko nam je lani božja Previdnost naklonila novo in prvo filijalke v Parizu, so v teku enega leta zaprosili isti č. g. patri za naše sestre v Verneuil. Med drugimi so naši predstojniki poslali tudi mene. Sedaj smo štiri, bo nas pa kmalu več. Tudi s. Valerija (Salajova iz Črensovec) je tukaj. Prosila me je, naj Vam pišem in Vas prosim, če bi nam Vsaj nekaj časa mogli poslati „Novineˮ za „Bog plačaj!ˮ Mene pa tudi zanima, kako je kaj na mojem stárom mestu. — V Parizu sem bila 5 dni in videla mnogo lepega. Tako n. pr. krasno baziliko „Sacre Coeurˮ, nestrohnjeno telo sv. Katarine Labauré i. t. d. Potem smo se pa peljale še 260 km. proti jugu, kakor lahko razvidite iz priloženega prospekta. Prilagam Vam ga, mogoče je kaj Prekmurcov v bližini. Tudi proč. g. Orožnik nas je že enkrat obiskal. Pokrajina je bolj pusta, slaba zemljá in zahteva mnogo trüda. V našem gradu imamo sirotišnico, kakih 40 večjih fantov, ki obdelujejo posestvo, ki ga imamo veliko. Meni se dopade in sem zelo zadovoljna, samo francoščina mi dela v začetku malo sitnosti. Pa bo že šlo z božjo pomočjo. Ljudje so prijazni in imajo radi sestre. Župnija je zelo mala, komaj okrog 300 duš. Cerkve so na deželi, tudi naša župnijska, (ki pa ne spada h grajščini) zelo, zelo zapüščene in se dobesedno podirajo. Križa ali kapelice na polju nisem videla. Pač pa je pristna pobožnost, kjer in kolikor je je. Naš č. g. župnik zvoni sam in kliče svoje ovčke v cerkev; pa jih tako malo pride. V nedeljo k blagoslova komaj 8—10 deklic, ki pojo psalme (litanij ne molijo pri blagoslovu), župnikova mati in še me 4 gremo, da ni tako prazno, dasi imamo zvečer še doma v naši kapelici blagoslov. Dne 17. julija smo bile pri našem škofu v Tours-u, ki nas je zelo ljübeznivo sprejel. Mesto je lepo in Čedno. Ponaša se z krasno katedrale in z grobom sv. Martina. Da ne pozabim omeniti, da je naš grad iz Vl. stoletja in je znamenit, ker se je v njem rodil sv. Bo in nekoč je prenočila v njem sv. Devica Orleanska, ko je potüvala skozi Verneuil s svojimi vojaki. Torej
sem sedaj sama tukaj, kamor smo včasih pošiljali »Novine1*. Kolikor se Spominjam, smo imeli od tu (Indre et Loire) več naročnikov. Samo, da meni ni Uljma tako tuja in težka, kot tem ubogim izseljencem, ker nam jo oslaja trdila medsebojna sestrinska ljubezen. Mogoče bi se dalo tudi tukaj kaj misijonarji, če je več Slovencev v bližini, da bi dobili Vsaj tu in tam nekaj hrane svojim düšam, jaz ne vem za nikogar v v naši vasi, drugam pa ne pridem.,Preč. g. Camplin bi gotovo rad še). Če bi mogoče Vi dali v »Novine*, da smo Slov. sestre v Vemeuil-u, mogoče bi se kaj spoznali. V nedeljo smo me in oni menda tudi prosti. Kako mislite Vi, da bi se dalo kaj napraviti za lačne duše? Priporačamo se vse v molitev, zlasti pri sv. maši, da bo imelo naše delo blagoslov božjil —V Srcu Božjem pozdravi — S. M. Pavla Caf, Chateau de Verneuil - Sur - Indre. (Indre -et - Loire) Frangé.
       Jaklin Ignac, Ferme Pradou. Velečastiti gospod urednik! Najlepše vas pozdravlam i vam želem vse najbolše od Gospoda Boga i od mojega srca. Z menov pozdravlajo svoje znance, prijatele, posebno g. Rantaša, svoje domače, rodbino ibotrino: Žalik Joško, Matjašec Štefan i žena, Sobočan Andrej.
       Tratnjek Štefan, Levesville. Častiti g. urednik! S poštüvanjom vas najlepše pozdravim i se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista. Bog naj vam poplača ves vaš trüd. Zdaj sam se preselo k mojoj Sestri i vsaki. Vsi vküp pozdravlamo g. kaplana Tratnjek Štefana i se zahvalüjemo dobromi Bogi, da njim je podelo zdravje. Pozdravlamo tüdi g. dekana Jeriča, vse dühovnike beltinske fare, naše starše, gančke Lipičove in vso rodbino. Tüdi vas, g. urednik, še ednok vsi prav lepo pozdravimo.
       Puhan Janoš, KI. Helle. Preč. g. urednik! Lepo vas pozdravim i se vam zahvalim za vse vaše trüde, štere mate z nami izseljenci. Naznanim vam, da rodno dobivam Novine. Tü nas je več Slovencov vküp. Težko je naše delo, trdi je krűh, šteroga nam reže tüjina. Zato se že vsi veselimo tistoga veseloga dneva, kda bomo znova lehko vidli prelübo Slov. krajino i svoje drage domače, za štere se mučimo v tüjini. Naši domači pa naj ne pozabijo na nas, naj molijo za nas, posebno za našo mladino v tüjini,, da je ne premoti pokvarjeni svet. Vsem domačim pošilamo pozdrave, posebno pa še g. uredniki Novin
    Zdravstvo.
                                                            Bič človeštva.
    Vladni zdravnik v Holanskoj Indiji, g. Fan der Hojder je ednok na svojem predavanji etak pravo: „Malaričen delavec zgleda nemaren, ali on je nej nemaren, liki betežen.ˮ S tem se je dotekno najvekšega problema, pred šteroga so postavlene vlade malarični pokrajin.
    Delavec, ki ga je napadnoti malarija, se počüti trüden i betežen i zavolo toga nemre opravlati svojega dela. To vala ravnotak za delavce v tropski
pokrajinaj Jüžne Amerike, Britanske Indijo i. t. d. Dr. Harikarem je zračunao, da na gumijovi plantažaj opravla 300 delavcov tisto delo, ki bi ga lejko v istom časi opravilo 200 zdravi delavcov. Leta 1923. je bilo v Rusiji zavolo málanje zgübleni 112 milijonov delavnik dni. V Italiji ostane zavolo malanje na leto 1 milijon hektarov neobdelan zemle. Na ednom taljanskom propagandnom plakati se piše: Kak nenasitni polip, ceca malarija najbouše krv našega naroda!
       Drüštvo za pobijanje malarije pri Drüštvi narodov je ražiskalo vsa pitanja zavolo malarije i kak sklep svojega raziskovanja priporoča kratko zdrav-lenje s kininom, kak najbouši i najbole poceni način zdravlenja malarije.
       Kratko zdravlenje predstavla tüdi v finančnom pogledi velki napredek, zato ka predpišüje samo za čas 5 do 7 dni po 1 do 1,2 grama kinina dnevno, brez navadnoga zdravlenja. Ponovile se zdravijo na isti način. Kak zdravilo pa priporača odbor za pobijanje malarije dnevno dozo 0,4 gramov za ves čas, dokeč trpi malarija.
HALO t                  HALO I
   VELIKA TOMBOLA
                                                                   v nedeljo dne 9. okt. ob dveh popoldne v M. Sobota na glavnem trgu. 20 tombol! 1000 drugih dobitkov! Srečka 3 din!
                                                                   Prva tombola - motorno kolo „Zündappˮ DB luxus 200 čem. Sledi: šivalni stroj, deset koles, slamoreznica itd.
     Ta tombola bo dosedaj v Prekmurju največja. Oziralo se je pa drüštvo na to, da naj ne bo samo eden presrečen izbranec, ampak naj jih bo kar dvajset Zato je razen prvega dobitka, ki stane 9500 din, dalo še 19 drugih tombol, izmed katerih so nekatere vredne okoli 3000 din, druge tisoč, nekatere pa do 500 dinarjev. Razen tega bodo dobitki na petorke in četvorke ne kaki manj vredni lončeni ali porcelanski izdelki, ampak lepi kosi štofa in platna. Računajoč na to, daje vrednost tombolskih dobitkov 36 000 din, je znižana cena tombolskim kartalo na minimum, ker stanejo samo 8 din.
     Vsemu občinstvu, ki bo igralo pri tej tomboli, zagotavlja tombolski odbor, da sé bo tombola .brez zavlačevanja nadaljevala in najkesnej okoli pete ure končala, da se lahko vsak ali z vlakom ali s kolesom pravočasno vrne na svoj dom,
Službena naznanila
     Kraljevska banska uprava priredi s sodelovanjem vseh sreskih načelstev in kmetijskih organizacij banovinske razstavo perutnine v Mariboru v času od 22.—-24. oktobra t. 1.
     Odbor za prireditev te razstave nas je zaprosil, da razstavimo poleg perutnine tudi razne perutninarske proizvode in po-
sebnosti kot n. pr. razne defor-macije jajc, velikonočne pisanice z narodnimi motivi itd. Posebno pa prosijo, da jim pošljemo razne izreze, pregovore, verze, ki se nanašajo na rejo in koristi perutnine in so posebnosti dotičnoga kraja.
      Obračamo se na Vas s prošnjo, da nam po možnosti dostavite kaj od zgoraj zaprošenega, predvsem razne narodne prekmurske izreke, pregovore in verze ki se nanašajo na perutnino. Ako nam sami ne morete tega poslati, nas obvestite, na katerega zbiralca narodnega blaga naj bi se tozadevno obrnili.
      Po možnosi nas obvestite kje in kdo nam bi proti plačilu izdelal kolekcijo velikonočnih pisanje z narodnimi motivi. Vsi za razstavo odstopljeni predmeti bi se Vam ^poškodovani vrnili.
      Ves zbrani tozadevni materijal nam dostavite po možnosti čimpreje, najkasneje pa do 30. septembra t. 1. Sreski načelnik: Grabrijan M.
                                                                                      ZAHVALA
   Vsem, ki ste ob preráni smrti našega Ijublj enega, nepozabnega sina, dijaka
                                                                                     L A C IJ A
z nami sočustvovali, nas tolažili, ga spremenili na njegovi zadnji poti, naša najprisrčnejša Zahvala.
   Posebno se zahvaljujemo čč. dühovščini, domačemu g. zdravnika vsemu domačemu in oko-liškemu učiteljstvu, šolski deci za lepe pesmi, ognjegasilcem, sosedom in vsem darovalcem vencev in cvetja. .
   Priporočamo ga v molitev in v blag špomin.
   Beltinci, 20. sept, 1938.
                                                                                                                                                                  Žalüjoča družina Zorko.
  Halo!                        Halo !
Zavolo obhajanje drüge letnice svoje trgovine v Bogojini odavata po Znamo niskih cenah sledeče: flanele, barhete, žamate, štrikaše-žempere, štofe, cajge, belo platno, creppe-deschine itd. Što še ne pozna moje trgovine, naj si jo ogleda brez nadalnoga. Te cene so znižane od 1—15. oktobra 1938. Za obilen obisk se priporoča že dobro znana trgovina
 Ferdo Horvat, Bogojina.
Gripa potovanja v Jugoslavijo.
Jugoslovenska agencija „PUTNIKˮ v Parizu, prireja grupna potovanja za vse tiste naše izseljence, ki se hočejo vrniti v Jugoslavijo. Prvo tako potovanje je Vodil izseljenški duhovnik g. Camplin. Drugo je bilo 16. septembra, katerega se je udeležilo precej naših ljudi. Tretje potovanje pa se bo vršilo prvi petek v mesecu oktobru to je 7. oktobra. Vsi, ki se hočete potovanja udeležiti in biti deležni velikih popustov na železnici, prijavite se vsaj do 5. oktobra na adreso:
                                                                       „PUTNIKˮ
                                                                 18. RUE DE LA MICHOD1ÉRE, PARIS II.
Ker je odhod vlaka iz Pariza zvečer, morajo vsi priti v Pariz zjutraj, da preko dne urede na Kraljevskem Poslanstvu svoje pašoše.
   Pred 20 leti.
                                                                                  Reberija.
      Dnevi so se pomaknili s soncem vred proti jugu, ptice so v jatah krožile nad pokrajino, dokler se niso vzdignite in odletelo v tople kraje na prezimovanje. Preko polja je vlekel jesenski veter prinašajoč hladne valove zraka, ki so se igrali i lovili po kupih kukorišča, po snopju prosa in hajdine ter z veselim šelestom odtrgavali rumeno listje z drevja. Večere in jütra je zakrivala gosta siva megla. Včasih je deževalo. Po cele dneve je bilo nebo zakrito z oblaki in ves svet je tonil v rjavi pravici.
      Ljudje so trpeli, delali in obupovali kakor prej. Samo glasno ni smel nihče povedati svojega trpljenja, s tem je postal že
upornik. Notaroš je povsod vohuni! s svojimi privrženci. Ženske so vzdihovale in preklinjaš notarjoša, vojsko, visoke oficirje in vse, kar jim je prišlo pod jezik. Otroci so jokali, prosili kruha in bili lačni.
      Mnogokje so polja ostala neobdelana, neposejana. V trpljenju je otopela skrb za življenje in povsod je vladalo samo veliko pričakovanje odrešenja. Konec sveta ali konec vojske in gorjá, trpečemu Ijudstvu je bilo vseeno, kaj pride, samo priti mora, o tem je bilo uverjeno.
      Ko je počilo — nekaj strašnega se je moralo prelomiti — so ljudje vztrepetali. Bil je konec vojske. Glas o tem so vsi z odprtimi usti požirali in vstat je nov val vzdihovanja, da bi se mož, da bi se oče, da bi se sin
srečno vrnil.
      Peter je to vest z vznemirjenjem sprejel. Pričakoval je brata in novih dogodkov, zakaj širile so se čüdne govorice, ki so nekatere vznemirjale, druge mikale in dražile.
      Vasi so oživele in prisluhnile novicam. Ko pa moških od vojske le ni bilo tako hitro domov, kakor so mislili, sta se mnogih polastila nestrpnost in dvom.
      Potem je prišel prvi, še isti dan drugi in kmalu jih je bilo vse polno doma od vojske. Vsi trudni, s temnimi obrazi, neo-briti in raztrgani. Glavno pa je bilo to: S svojim prihodom so potrdili, da je vojske konec in se začenja nekaj novega. Pripovedovali so strašne dogodke s fronte iz bolnic in iz tujih krajev, kjer so Preživeli tri, štiri
leta. Ljudje so z zanimanjem in s strahom poslušali po večerih dolgo v noč. Pripovedovanja ni hotelo biti konec. Tudi po dnevi so se zbirali, posedali in postajali pred hišami, pripovedovali, napovedovali nove dogodke in novi čas.
      Kmalu je prevzel ljudi nov val razburjenja. V Čakovcu in po vsem Medžimurju so vdrli in oropali židovske madžarske trgovine, pregnali gospodo in ljudje sami zavladali. Kar je še zdaj prišlo vojakov domov, so bili vsi navzeti novoga revolucijonarnega razpoloženja. In misel na novo slovensko svobodno domovino je postala vsem javno poznana. — Bili so sončni jesenski dnevi. Delal skoraj nihče ni. Peter je bil vesel, ker ni bilo šole.
                                                                                     (Dalje).
                                                          Kühnja.
Župa z mehkoga graha z jaboki.
    Mehek graj zlüščimo, operemo i ga v osolenoj vodi skühamo. Posebi skühamo par debelih na falačke zrezanih jabok. Kda je oboje skühano, napravimo zafrik, napravleni iz žlice masti i žlice mele, pridenemo drobno zrezani lük i zeleni petržao. Nato primešamo kühana zdrüzgana jaboka i nahamo, da dobro zavre. Lehko damo kak župo ali priküho na sto; razloček je v tom, da je priküha bole gosta.
                                                                         Pošta.
     Zver Martin, Tešanovci. Novine Zver Katarine so prišle iz Nemčije nazaj. Javite nam njeni točen naslov. Magyar Antona domači, Večeslavci. Novine Magyar Antona so prišle iz Francije nazaj, javite nam njegov novi naslov.
VELIKA TOMBOLA v MURSKI SOBOTI  9.
                                                                                     oktobra ob 2. uri na glavnem trgu.
Motor - šivalni stroj -10 koles
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.