infif/fas/tv 'cziM^v z n a f v.>/n‘«-/*.• /vv/., 4/tc/ti 'i! dne Jt? >>tay4 . ~/f< Zft !■} I č/i t( ^ f'fl 4" r l C< /t/f n*-/-'>// .. {xfrr/fiftx*'i-s& /:/t■/nxfie'r? '/e\*sr< ■ /e* t # C Vi ■:/■& $ ,rA<: ■jCtžv{i*£ <>{*■'-€'■<■> č< &Y- ' Y4 f<4 >C y t <•" i r f / .• ;i O Л- 'г • •' - <4 sf ■ ,/tts f. €#s, /?/’/ YY'/-Z. / &*+■*■ : .z i ttr ’ z**??. % , S / S ' S *• *>' ■ 'P&r-C&J л C 4 ч Majniška izvaja. ki so jo prebrali konec maja 1917 v dunajskem parlamentu, ni bilo le naključje; bila je del zgodovinske logike, saj so razmere pokazale, da se mora razrešiti slovansko vprašanje v razpadajoči Avstro-Ogrski. Majniška deklaracija je zahtevala združitev vseh ozemelj, kjer so v avstro-ogrski monarhiji živeli Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno, neodvisno državno telo. Slovenske buržoazne stranke so se držale njenega habsburškega okvira, liberalci pa so bili nekoliko prožnejši: zlasti mladina je habsburški okvir gladko prezrla. S. G. v /»rU„>y *УЈГу,,6„т ■*'*/>& du&Se t/тг^и tyt /Uu/4 Ш*? 90. s? Ш4Фате Ш 4totn* r/e,„' W^' Os..:*. P!*S*i M' i oftiitirjj <Лј iftAS-J. /- nt*nc£ ,y f c/ / -- Ш ,.y <^L,^ /> ' • Мг«Чи!--И^ . 'fe/ti id: I.1970 II. - 12. ETNI K X. »ZAHTEVAMO PODREJANJE KORISTIM CELOTE, ZAHTEVAMO ZAVESTNO, VZGOJNO DRŽAVLJANSKO IN PATRIOTIČNO DISCIPLINO.« J- BORIS KIDRIČ (LJUBLJANA, 14. MAJA 1945) 1 Manifestacija na Kongresnem trgu (sedaj Trg revolucije) v Ljubljani, 29. X. 1918 ob razpadu Avstro-Ogrske Ljudje smo misleča bitja. Zaradi tega smo sami sebi začeli vsiljevati potrebe, ki 'jim moramo najti mesto v duhovnem ali fizičnem svetu. Katerekoli stvari se polotimo, vselej pogledamo v mislih naprej, h končnemu cilju, k posledici. Danes pravimo, Slovenci in Jugoslovani, da nam je cilj znan, da so vsa naša prizadevanja usmerjena v akcijo, ki bo omogočila realizacijo — posledico akcije. Pa smo vendar tako majhni in nepomembni, ko motrimo velike narode. Se manjši smo, če pomislimo na brezkončnost vesolja, na prenapolnjenost praznega prostora. Ob takšnih priložnostih kozmopoliti vzdihujejo, trezni ljudje pozabljajo na svoje ljudstvo, politiki zanikajo interese svojih strank. Torej si vzajemno pomagamo pri delu in drug drugemu omogočamo sprostitev strasti. Sedaj govorimo in delamo v prid socializma, čeprav smo pred stoletji in tisočletji imeli drugačne namene. Vse se razvija, dialektični zakoni pa Š6 le notranja substanca razvojnih stopenj družbe. Ce smo bili do sedaj toliko ročni, da smo dosegli posamezne etapne cilje, lahko zaupamo tudi celi dve tisočletji starejši generaciji, ki se trudi doseči nov cilj — socialistično družbo. Ob nujnosti razvoja, ki iz nižje družbene oblike prehaja v višjo, lahko postavimo dialektično vprašanje: v katerih pogojih in oblikah se bo proces družbene presnove pojavljal v bodočnosti, se pravi takrat, ko bo dosežena enakopravnost vseh ljudi, ko sproščeno zadovoljevanje potreb ne bo predstavljalo ovire nadaljnjemu razvoju, in ko bomo zares ljudje. Ce bomo. Danes, ko se trudimo in potimo, da bi imeli po prebivalcu tisoč prekletih ameriških dolarjev, smo zme-hanizirana orodja. Nič več. Smo pa še toliko pri moči, da se tega zavedamo. Tako životari naša kultura. Le zavedamo se je še, pred njo pa niti ne postavljamo več pretiranih zahtev. Zakaj? Ker nam zadošča že striptizeta, in ker se Zvitorepec ravno tako dobro bere, kot se je nekoč Dostojevski. Tako lahko je reči, da smo postali skomercializirani, dosti teže pa je pri tem misliti drugače, kot misli večina danes živečih ljudi. Le kaj bomo ljudje skušali doseči po komunizmu!? Zavedati se pomeni poznati samega sebe, zavedati se pripadnosti narodni celoti, pa pomeni poznati svoj narod. To pomeni, da je treba poznati silnice, ki so desetletja znotraj njega ali od zunaj ustvarjale situacijo v kateri danes živimo. Za slovenski narod so zaradi številčne majhnosti in položaja bile te silnice toliko odločilnejše. S. G. jubileji Ustanovni kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) v Beogradu (od 20. do 23. IV. 1919). Delegati kongresa pred Delavskim domom na Slaviji Lepo in zaželeno je ob raznih jubilejih pisati pri-godne članke, iz katerih sijeta radost in zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in nad dolžino prehojene poti. To še posebno velja za tak jubilej, kot je 25. obletnica osvoboditve. Netaktno je ob taki priložnosti, ko si vsi čestitajo, pijejo zdravice in se trepljajo po rami, groziti ljndem z brskanjem po umazanem perilu, z bednim spominjanjem na vse obljubljene, a nedosežene cilje, z razglašanjem vseh neprijetnih stvari, ki ne spadajo v ta slavnostni trenutek. Ce torej nočemo biti tarča pogledov izpod čela, vzrok slabe volje ljudi in predmet grdih ogovarjanj, moramo pisati samo o uspehih. Primerjati moramo število proizvedenih kWh leta 1839 in danes, primerjati tone jekla, avtomobilov, radioaparatov, porabo sladkorja, proizvodnjo nafte, premoga, umetnih vlaken, papirja, izdelkov široke potrošnje itd., itd., vse v istem razdobju. Dobimo zares impozantne številke: tisoč, dva, tri in več tisoč odstotno povečanje pri posameznih postavkah. Od teh primerjav se nam rado zvrti v glavi, globoko vdihnemo in damo roke v bok, z izrazom na obrazu, ki izzivalno sprašuje: »No, ali ni to ogromno?« Že malo manj smo frapirani, če primerjamo kmetijsko proizvodnjo, cene kmetijskih in sploh prehrambnih izdelkov, ki so odločilna postavka v družinskem proračunu poprečne delavske družine tudi še danes. Popolnoma pa nam izgine z obraza zmagoslavni, samozadovoljni izraz, ko nam prično očitno nevzgojeni statistiki porivati pod nos nekakšne primerjave s sosednjimi ali bolj oddaljenimi dr-' žavam:. Iz teh, za slavnostno vzdušje popolnoma deplasiranih primerjav namreč nesramno izhaja, da smo npr. glede štečila telefonskih priključkov, števila dnevnikov, porabe plastičnih mas, električne energije in jekla na prebivalca popolnoma na dnu lestvice družine evropskih narodov. V nekaterih postavkah nam jemlje žalostni primat le Albanija. Kot slaba šala se nam zdi časopisna novica, ki smo jo prebrali te dni, da se je na Švedskem skoraj zamajala vlada, da so padale poslanske interpelacije v parlamentu, ko so slučajno odkrili — enega nepismenega Šveda. Vihar, ki ga je dvignil v švedski javnosti ta dogodek, se nam zdi тз1се bolj razumljiv šele, če vemo, da uradne statistike zadnjih nekaj desetletij ne beležijo podobnega primera. Slavnostno vzdušje je dokončno pokvarjeno, ko nato zvemo, da se v Jugoslaviji, 25 let potem, ko je delavski razred prevzel oblast, odstotek nepismenih vzpenja na zastrašujoč nivo, ki dosega 25 odstotkov in še več in kaže celo tendenco povečanja. Toda s tem grenkih kapelj v čašo, ki smo si jo natočili, da bi nazdravili svojim uspehom, še ni konec. Beremo: ljudje, naši ljudje, in sicer državljani najbolj razvite republike v SFRJ, umirajo od lakote. Potrebna jim je nujna pomoč v hrani in kurjavi. Dobrodelne akcije stečejo. Mi pa stojimo, tihi, zamišljeni sredi plapolajočih zastav, med raztresenimi konfeti, z neizpito čašo zdravice v rokah. In potem se spomnimo, preženemo turobna razmišljanja in opsujemo statistike, ki delajo nesramne primerjave ter vzklikamo: »Vse to drži, toda pred vojno smo bili polkolonialua država, brez industrije in prometnih zvez, kulturno in politično zaostali. Danes pa smo socialistična država, ki je šla najdlje v izgradnji socializma, v humanizaciji človeških odnosov, v zaščiti vseh svoboščin človeka. Dali smo neposrednim proizvajalcem sredstva za proizvodnjo, da samostojno razpolagajo z ustvarjenim dohodkom; s tem smo storili prvi korak na poti k odmiranju države. Vsaj glede izpolnjevanja idej Магха, Engelsa in Lenina smo odšli najdlje na svetu, vsaj tu še nimamo tekmeca ne na Vzhodu ne na Zahodu.« Toda zopet se oglašajo nergači, večni nezadovoljneži, in že nam tiščijo pod nos nekakšen izrezek iz časopisa. Vzamemo ga v roke, ogledamo pobliže in beremo: »Samoupravljanje v Immen-hausenu. — Delavci v tovarni stekla v Immen-hausenu so prevzeli podjetje od dosedanjih lastnikov in uvedli samoupravljanje.« Tako poroča Tanjug. — Frankfurter Rundschau piše, da so »očitno inspirirani z jugoslovanskim samoupravljanjem. ... Delavci, ki se bodo kasneje zaposlili v tovarni, bodo imeli enake pravice kot dosedanji člani kolektiva ...« Naš občutek je zdaj podoben občutku prvega človeka v raju, ko spozna, da ni več sam, da se je v njegovo domovanje pritihotapil še nekdo. No, zdaj ko to vemo — kar je lepo od nas — se moramo vprašati: kaj zdaj? Ali bomo pustili, da nas bodo drugi prehiteli tudi v tej, do zdaj popolnoma »naši« disciplini, da -se izrazimo po športno? Vsi bomo seveda v en glas vzkliknili: Nikakor! Seveda je to mnogo laže, kot pa povedati, kako bomo to storili. Jasno in nedvoumno je, da tega prvenstva ne bomo ohranili s konserviranjem sedanjega stanja, s stagnacijo, ampak zgolj z nadaljnjim razvijanjem socialističnih družbenih odnosov. Treba bo storiti nov, kvaliteten korak naprej. Prvi tak poskus je bila reforma. Njen cilj je bil postaviti ekonomiko na zdrave odnose, doseči konvertibilnost dinarja. Danes so ti ključni cilji v nevarnosti, to nam mora biti jasno. Priča smo inflacijskim pritiskom, emisija denarja v obtok je, po moji sodbi, že prešla dopustno' stopnjo, cene vrtoglavo rastejo in vse to so obrisi že znanega, silno nepopularnega »inflacijskega vrtinca«. Zdaj je odločilen trenutek, da se spodrežejo vitalne korenine birokracije, da se ustavi odliv sredstev h gospodarske v negospodarsko sfero, da bo odločanje samoupravljavcev res slonelo na materialni podlagi, ne pa. na papirnatih deklaracijah, četudi nosijo naslov Ustava. Kajti to odločanje, ko se sredstva dejansko še vedno odtujujejo preko dovoljene meje, je podobno odločanju komandanta brez vojske. Strokovne službe v podjetjih naj postanejo resnični servisi neposrednih proizvajalcev, ne pa njihovi tutorji in vsemogočni gospodarji. Nosijo naj odgovornost za svoje odločitve, in če ne ustrezajo, naj odstopijo mesto boljšim. Za dobro opravljeno delo naj bodo tudi primerno nagrajene. S podobnimi prijemi na vseh ravneh družbenega življenja si moramo ustvariti take pogoje, da bo vpliv samoupravljavcev naraščal vse hitreje, dokler ne bo zabrisana razlika med »vodilnimi« in ostalimi. Potreben je samo odločilen sunek čez »kritično točko.« Potem bomo prihodnjo obletnico lahko pražnovali res veselo, brez gub na čelu. Vojko Urbančič LETO TISOČ DEVETSTO SEDEMDESETO JE LETO, KO SE OB PETDESETLETNICI PLEBISCITA VSI SLOVENCI ZAZREMO V TA SRAMOTNI MADEŽ NAŠE ZGODOVINE. LETA USTANAVLJANJA JUŽNOSLOVANSKE DRŽAVE BODO VEČEN SPOMENIK NEUMNOSTI IN LAHKOVERNOSTI TEH, KI SO VERJELI, DA BOMO ŽE ZARADI PRAVICE DOBILI SLOVENCI TO, KAR JE NAŠE. Vrnitev vsakdanjosti Ml pa vseeno opuščamo vse svetovne okvire, zanemarjamo vesolje In živimo ozko povezani z vsakdanjostjo. Zato priznavamo, da smo Slovenci in zaradi tega nas boli usoda našega narodnostnega ozemlja, ki se »bohoti« tudi izven političnih, plebiscitarnih meja. Kako neprizadeto in formalno je bilo to rečeno! Kakor da so človeške glave naprodaj v vsaki mesnici. Tako zelo radi stokamo, ko premišljujemo (če premišljujemo) o naših zamejskih rojakih. Pa saj za to največkrat znamo najti opravičilo. Sami imamo dovolj skrbi, zdaj pa bi naj pazili še na druge! Na drugi strani pa so rojaki bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Prizadetost, ki bi jo zaradi tega matica morala čutiti, potlačijo vase in se nemalokrat užaljeno vdajo političnemu življenju, kjer hočejo na vsak način imeti samo oni prav, samo njihova stranka in samo somišljeniki, da, samo oni in nihče drug. Potem pa tudi mi, ki smo lahko ponosni, ker živimo v Sloveniji, prizanesljivo dopuščamo, da se stvari razvijajo, kot pač čas kaže. V slovenski zgodovini pa čas nikoli ni delalt zanjo, za mater Slovenijo, tolikokrat teptano m posiljeno. In potem smo krivi »matični Slovenci«, ker državna vodstva v deželah, kjer žive naše »kolonije« (tudi ta izraz sem že slišal), kratijo našim ljudem, ki so pač imeli to srečo, da jih je »pravična« mejna črta naredila italijanske, avstrijske ali madžarske državljane, pravice, ki so jim pogodbeno določene. Po 'drugi strani pa vemo, da skorajda nihče od Slovencev, ki žive na tržaškem ozemlju, ne uporablja materinega jezika, ko piše prošnjo za potni list, čeprav mu je to dovoljeno in čeprav na komisariatih to upoštevajo. Delamo tudi hrup zaradi vetrinjskega gradu, obenem pa se zavedamo, in naši koroški rojaki tudi, da smo tega zaradi politične razcepljenosti Slovencev na Koroškem krivi sami. V takšnih pogojih, ko skuša vsak zase diktirati politiko in uveljavljati ozke interese svoje stranke, ki pozablja na narodov blagor, predvsem pa na nacionalno zavest, je nemogoče karkoli doseči. Kdo izmed Slovencev v zamejstvu potemtakem občuti, da je Slovenec? Okus slovenske nacionalnosti, ki je bil skozi dolga stoletja tako grenak, se je v odtrganem delu narodnostnega ozemlja spremenil, postal je sladkobno rezek in brezokusen. Človek je izven domovine izgubil narodnost in postal del mase. Maso lahko usmeriš kamorkoli. Masa so ljudje, ki ne vedo, kdo so. Toda mi smo odločno proti temu. Človeštvo mora vedno paziti na to, da ne izgubi tistega, kar si je nekoč že priborilo. Priborjene in s krvjo plačane stvari je najteže izgubiti. A mi, Slovenci, smo to znali prenesti. Da le v bodoče ne bi pretilo kaj podobnega! Zelo različni smo in zelo različno pojmujemo posamezne stvari — pojme. Kaj pomeni človeku kultura? Ne besede, akcijsko ozadje hočemo pojasniti. In tukaj se prvič spremo. Ni nam zadosti le plehko naštevanje: gledališče, knjiga, koncert. Ljudje smo že takšni, da vedno vprašamo, kaj nam stvar da, kaj nam prinese, s čim nas obogati. Ravno zaradi tega se sprašujemo še dalje. Vendar danes — gledano ozko mariborsko — o .bogatenju kulturnega kroga In nas samih ne moremo razmišljati. Vprašujete me, zakaj. Ker smo preveč leni ali pa so leni tisti, ki naj bi akcijo spodbujali. Morebiti pa so preutrujeni, pomalomeščanjeni in nesposobni, saj kultura za vsakega človeka ne pomeni Bacha ali založbe Obzorja, ampak označuje tudi udoben stolček in poln žep. Nesmiselno se mi zdi govoriti o tem, kajti če pogledam skozi okno, vidim, da ob drugi uri popoldne gorijo cestne svetilke, čeprav je predsednik občinske skupščine zagotavljal in Elektro Maribor obljubljal, da se to ne bo več pripetilo. Tu in tam se človeku res pripeti, da za hip verjame, da je vse le bob ob steno; v naslednjem trenutku pa te spoznanje še močneje udari po glavi. In še diktira ti lahko, kaj boš naredil. Vsega je krivo ljudstvo samo. Zakaj pa ne zamenja tistih, ki diktirajo, kakšna proza in kakšne pesmi bodo objavljene, in ki posamezne faze kulturnotvornega procesa monopolizirajo ter tako odločajo o ponudbi in potrošnji kulturnih dobrin! Saj smo skomercializirani in lahko uporabljamo takšne izraze. Še vedno pa napake delamo. Pravimo namreč, da družba finansira kulturno-prosvetne dejavnosti in pri tem mislimo na vsesplošno -kulturno potrošnjo, največkrat na šolstvo. Pozabljamo pa, da je to osnova, ki kulture sama po sebi še ne predstavlja ter jo lahko le spodbuja. Ne vidimo tistega, kar smo pred leti radi imenovali »neformalne skupine« in kar smo že zdavnaj obsodili na smrt, pa še vedno živi med nami. Kako smo čudni! Ob -obilici vsakdanjih težav, ko skrbimo za svojo fizično eksistenco, pozabljamo na duhovnost. In v gledališče gremo le takrat, ko smo siti in lepo oblečeni. Bog ne daj, da bi ne imeli nove obleke; raje to, kot nova knjiga. Pa naj še kdo reče, da v poprečju nismo malo-meščani in konservativci. Pod kulturo razumemo »nekaj, kar nas bogati in nam daje notranje ravnotežje«. Kulturo razumemo kot vsako drugo Stvar, kot nekaj, kar zavestno, postopoma dojemamo. De faeto. Kultura predstavlja nekaj, čemur bi Sartre dejal podoba — misel. Jasno je, da se čiste formulacije v ozkem mariborskem konceptu z lahkoto potvorijo in predstavljajo negacijo kulture oziroma njenega bistva. Imamo tudi družbenopolitične organizacije in z upravičenostjo pričakujemo, da bodo delovale tudi na tem področju. Pa ne delajo tako, kot bi zaradi svojih možnosti lahko. Temu je kriva pokvarjena mentaliteta ljudi, razvrat kvalitete. V vsakdanjosti tega niti ne opazimo. Preveč nepomembno se nam zdi razmišljanje o človeku. Zelo težko se prisilimo do abstraktnega mišljenja. Vedno manj si znamo domišljati (razen tega, kako pomembni smo), vse kar zahtevamo, je oprijemljivost dejstev. Izgubljamo tisto, kar je nekoč ljudi osrečevalo. In še mislimo, kako zelo moderni smo. Pa smo le po neumnosti nesrečni. Svetobolje? Ne, le resigniranost. Pred dneyi, ko smo gledali vojaško parado, smo se spomnili na NOB. Malo nas je pogled na jekleno pest naše armade navdajal s ponosom in zaupanjem, malo pa smo tudi razmišljali o srni slu in nesmislu vojne. In glej, pokazalo se je, da ZDA, ki vodijo vojne kjerkoli in se jim to zdi potrebno, pravzaprav nujno potrebujejo vojno in vojno industrijo. Kajti na njej sloni celotna prosperiteta in konjuktura gospodarstva. Vojna industrija ne proizvaja produktov za trg, ne povečuje blagovnih skladov, pač pa povečuje po- STBAN 2 JU.S jkorne nabiksov cigaro prižgav, zajjugoslavijo našo glas bom oddav. ГОоШ Iljr Kanonenfutfer roerben? Slovenski in nemški propagandni lepak tik pred usodnim plebiscitom. »A naše nepopustljivo stališče o koroškem vprašanju je, da je treba priključiti demokratski federativni Jugoslaviji ves teritorij, na katerem živi slovenski kmet, skupno z (v moderni imperialistični dobi nasilno germaniziranimi) mesti Celovec, Beljak in Gospo Sveto.« Dr. Fran Zvvitter (Slov. Poročevalec, 17. jun. 1945) društvo prijateljev zamejskih Slovencev Kratek oris dela od ustanovitve do danes Študentje mariborskih visokošolskih zavodov so 7. marca 1969 pripravili JAVNO TRIBUNO pod naslovom Narodna bitnost zamejskih Slovencev, na katero so povabili nekatere vidne predstavnike Slovencev izven naših meja. Povabilu so se odzvali: Boris Pahor, Erik Prunč, Boris Race, Franci Zvvitter. Program tribune je dopolnil razgovor o vprašanju narodne bitnosti zamejskih Slovencev, ustanovni pa smo tudi Društvo prijateljev zamejskih 'Slovencev. 'Razprava je trajala več kot tri &ce. -Po razpravi je bil predlog o ustanovitvi društva SPREJET. Drago Jančar, takratni urednik Katedre, je prebral program in cilje društva, ki so bili pozneje tudi objavljeni v tem listu (12. številka, 18. marca 1969). Ni moj namen podrobno opisati program društva, želim samo poudariti, da so se za ustanovitev izrekli študentje, ki so istočasno podpisali lepo število pristopnih izjav. Spoznali so namreč potrebo po takšnem društvu, ki bi naj, med drugim, našo javnost seznanjalo o delu in življenju S 'vencev izven matične dežele. Tako je društvo dobilo svoje obeležje in člani so začeli z delom. Vodstvo društva je navezalo stike z ljudmi, ki so v tej smeri že delali, in se povezalo s predstavniki Slovencev zunaj meja. Na koncu so študentje izvolili za predsednika društva Draga Jančarja. Člani društva so kmalu organizirali posvetovanje na Ravnah, kamor so povabili veliko število slovenskih znanstvenikov in drugih javnih delavcev. Takoj na začetku posvetovanja je bilo postavljeno vprašanje, ali je obstoj društva potreben. Vsi referenti in tudi drugi udeleženci so soglasno izjavili, da je obstoj društva nujen. (V arhivu društva je zavoj z referati in zapisnikom s posvetovanja. Lepo bi bilo, če bi se našel nekdo, ki bi te referate objavil.) Udeležba na posvetovanju in dobro izpeljana organizacija, zanimive in poglobljene razprave o položaju zamejskih Slovencev in slovenstva nasploh, so dale članom novega poleta in obilo idej o široki aktivnosti, ki bi se naj razvila. Po nekaj plodnih sestankih, po vesteh, da se bodo podružnice društva ustanovile tudi v mnogih slovenskih krajih, je delo nenadoma zamrlo. Vse skupaj se je ustavilo pravzaprav zaradi tega, ker ni bilo elementarnih pogojev za takšno široko dejavnost (to pa so lastni prostori in finančna sredstva). Poleg tega je manjkal tudi aktivističen zagon, manjkalo je kapilarno delo organizacijskega značaja. Vse imenitne ideje, ki so jih člani predlagali na svojih sestankih, tako niso mogle biti uresničene. Nekaj pa smo vendarle storili in vse kaže, da se bodo stvari v najkrajšem času zasukale na bolje. Dobili smo prostore v študentskem domu, ki nam jih je prijazno odstopilo KUD Študent, in delo je kmalu steklo. trošnjo proizvajalnih in potrošnih sredstev. Ozadje tega pa predstavljajo profiti kapitali stičnega razreda. Vsakršno zmanjševanje vojne industrije in deeskalacija bi povzročili nezaposlenost, premajhno potrošnjo in krizo. S te stra ni lahko razumemo Ameriko. Vprašujemo pa se tudi, kako bi bilo, če bi v gospodarstvu ZDA na mesto vojne industrije bolj forsirali neproduktivno potrošnjo. Vprašanje je doslej ostalo brez odgovora, kot da si Amerika tega ne želi. Ce predstavljajo izdatki za vojsko v ZDA pozitiven ukrep, vsaj z vidika gospodarskega ravnotežja, pa tega ne moreipo zagovarjati v primeru SFRJ. Izdatki za vojsko so veliki in pravzaprav zmanjšujejo tempo rasti. Svojo logiko imajo v tem, da brez armade, ki bi bila pri pravljena braniti naše ozemlje, verjetno ne bi mogli računati na nemoten razvoj. Torej je rešitev teh ugank, ki jih je spletlo človeštvo samo, odvisna tudi od ljudi. Dokler se ne bomo odločili za ukinitev vojske in izdatkov zanjo v svetovnih merilih, se pravi, dokler se ne bodo vse države razorožile, ne moremo pričakovati miru in pravega standarda. Mar mir ni standard? Dušan Zbašnik Na mejnih prehodih smo sklenili deliti letake, ki bi pozivali naše državljane, ki potujejo v kraje, kjer živijo slovenski ljudje, naj tam govorijo slovensko. Za to akcijo je bilo že vse pripravljeno, pa smo jq v zgdnjerq trenutku opustili, ker ?mo po pogovorih s političnimi delavci spoznali,'da bi vse skupaj utegnilo našim zamejskim rojakom, zlasti pa dobrim sosedskim odnosom s sosednjimi deželami, bolj škodovati kakor koristiti, pripravljati smo začeli nastop pevskega zbora Jakop Gallus iz Trsta. S pomočjo Zvezg kulturno prosvetnih organizacij nam je to prireditev uspelo izpeljati. Ce nam bo uspelo, bomo za Mariborčane, zlasti pa za mladino, od p rij čitalnico, kjer bo mogoče dobiti časopise in kpjige, ki izhajajo v Avstriji in Italiji. Takšnih dejayppsti bomo v prihodnje organizirali še precej. Najprej pa se bomo morali povezati s SZDL kot najširšo utemeljevalko interesov naših občanov ali pa z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij, kajti povsem izolirano delovanje društva je prav gotovo nemogoče. Vabimo vse, ki jim je kaj do usode naših zamejskih rojakov in s tem do slovenstva, da se včlanijo v naše društvo, kajti krepko bomo morali zavihati rokave, če bomo hoteli utemeljiti svoj obstoj in dbkazatl, da tudi najširši sloji občanov niso hladni do slovenskih rojakov, ki so ločeni od matičnega telesa. Peter Pavel Klasinc ф ►£ SP Povrnimo se z mislimi v usodna plebiscitna leta, ki so kriva, da del Slovencev še vedno živi izven meja, in da slovenski narod še vedno ni povezan v celoto. Velesile so pri tem odigrale važno vlogo in niso kazale posluha za naše zahteve. K takemu razpletu je pripomogla tudi geografska leta našega narodnostnega ozemlja. Živimo na križišču važnih prometnih poti, ki se stikajo prav na našem ozemlju. _ Trgovskim ciljem so se pridružili še politični momenti, ki so polagoma pritiskali narodnostno mejo proti jugu in tako zmanjševali naše ozemlje. Sledila je načrtna politika ponemčevanja, ki je imela za naš narod velike posledice. Izgubili smo kraje, ki so bili nekoč središča slovenske državnosti. Kljub sedanjim obljubam avstrijske vlade, da bo poskrbela za našo narodnostno manjšino, se vedno bolj čuti ekonomski pritisk na Slovence, ki živijo v Avstriji, predvsem na podeželju. Ker si marsikdo želi, da bi uspešno gospodaril, naši ljudje popuščajo pred ekonomskim pritiskom. Le tako so deležni večjih' olajšav pri nabavi raznih kreditov ali posojil za ureditev posestva ali gospodarskega poslopja. Seveda s tem izgubljamo naše ljudi, ki se utapljajo v nemškem svetu, in kmalu bomo lahko samo govorili o tem, da so nekoč na obmejnem teritoriju živeli zamejski Slovenci. Videti je, da se v Sloveniji premalo zavedamo vseh procesov, ki se dogajajo na avstrijskem Koroškem, Štajerskem in v Italiji ter na Madžarskem, kjer prav tako žive Slovenci. Več kot 20 let nismo imeli zaradi zaprtosti meja pravih kontaktov s tem delom slovenskega naroda. V teh letih pa se je onstran naših meja mnogo spremenilo. Mogoče se vsega tega niti ne zavedamo ali pa se nočemo zavedati. O tem nočem razpravljati, skušam le opozoriti na dejstvo, ki je in preko katerega ne moremo. V zadnjem obdobju je znova močno oživelo kulturno sodelovanje med matično deželo in zamejstvom. Pesem in lepa beseda sta našli svojo pot v vsak dom, v vsako zavedno srce. Pesem je zamejske Slovence združevala in jih še združuje ter jim pomeni mnogo več kot običajno prepevanje. V pesmih se izražajo najgloblja čustva, pripadnost slovenskemu narodu. Na tem področju so se v zadnjem času močno uveljavili študentje. < Gostovanja sekcij KUD Študent na Koroškem so pomenila resnično poživitev na kulturnem področju. Dobro urejeni odnosi in ugodno rešena vprašanja narodnih manjšin pomenijo pogoj za dobro razumevanje med državami. Meje v zadnjem času izgubljajo na pomenu, svet postaja zaradi razvoja znanosti in tehnike vse bolj majhen. Za kar smo nekoč potrebovali ure in ure, danes lahko opravimo v nekaj minutah ali sekundah. Spremenil se je tudi način življenja. Vsak trenutek zadevamo na probleme, težave, ovire, ki jih moramo premostiti. Marsikdo se sprašuje, kako je lahko maloštevilčen slovenski narod vzdržal vse napore, premagal vse ovire in se obdržal. Več kot tisoč let smo bili — po izgubi samostojnosti — hlapci tujcem, ki so nas izkoriščali in zapostavljali. Nismo se uklonili; naši dedje, očetje, matere, starejši bratje in sestre so šli v boj, v revolucijo. Franci Kržan govor poslanca josipa tuntarja v rimskem parlamentu Predsednik: Ne motite! posftja Že neznosno! (Izvrstno) Tuntar: V Trstu je bilo Izključenih iz volilnih Imenikov okoli 8000 delavcev. Ker se jim pa ni zdelo še zadosti, so fašisti in kraljevi stražniki s samokresi v rokah prisilili volilce iz tržaške okolice na izroCitev glasovnic in volilnih izkazntb*' Na ta način so ZMAGALI! (Medklici) Ko so se v Istri — pod blyio Avstrijo — vršile volitve v dunajski parlament, Jb hllo izvoljenih: trije slo-vensko-hrvarilti nacldjjailsti, dva italijanska naciona- komuniste iz njihovih domov ter jim požgali hiše in vse, kar so imeli, je bilo zvoljenib pet italijanskih nacijonalistov. Ne smemo pa še pozabiti, da v dveh volilnih1 okrajih V Istri, Ц prišli v bfjb^Vtrtlftv slovanski kandidati? saj je vendar vsakemu ’/pand, da Je v Istri 62 Slovanov in samb 3**/» italijamrv. Sedaj Je bild Izvoljenih pet Hal. In eden rtuvijpski na-.. - -*-» “(ШгјЕп zabranili k№unlstič- cljonalec. FZšlsti so nliti, socijalisfičnlra th slovaiiskim vdlllcem, vhod na vonšče; čH*'S« Vuljfve VtSfii'po! izvoljen en sam ital. nacijonalec. Eno besedo moram še povedati čast. Baratonu. Ba-ratono, govoreč o poteku volitev v Trstu, Je trdil, da če socijalisti niso zmagali Je kriva vladna politika v Trstu, ker vsled te politike ie Italija v Trstu obsovra-ena; z drugimi besedami povedano, Italija in njena nepoštena politika sta krivi, da so delavci-volilcl glasovali za komuniste. To je predrzna laž, katero moram zavrniti v imenu tržaškega proletariata. laž. katera je bila prvič izrečena na Livornskem kongresu. Vprašati hočem samo eno: zakaj so skoraj vse nemcl v Tarvtžki kotlini glasovali za socijallste? Glasovali so Karel Kordplič za nJe ne za*°> kef so * ....... nemcl> Pai pa zato kef čutijo socijallstlčno; po mnenju Baratonlja ln »Avan-tl«!-Ja pa, slovenski delavci so glasovali za komuniste ne zato ker čutijo komunistično, pač pa zato, ker so — Slovenci. (Medklici) Vella: (socialist): Nisi razumel ničesar! (Komentl). Tuntar: Razumel sem prav dobro. Italijanska sodjall-stlčna stranka, Je potegnila v svoje naročje tirolske nemce Se-le po svoji izključitvi iz III. Internadjona-ie. (Socijalisti ugovarjajo — desnica tudi ugovarja). Predsednik: (obrnjen proti desnici): Se hočete vmešavati tudi v te stvari? (Smeh). Tuntar: Cast. Sček Je v svojem govoru — ki Je popolnoma drugačen kakor tvllfanov ki zastopa slovensko nepopustljivo buržoazijo — Je, izrekel voščilo bratskega zbližanja med obema nkrodima v Julijski Be-neciji. Siciliani:- (fašist). En sam narod. (Ugovarjanje na skrajni levici). Tuntar: Toda vse to apeliranje na solidarnost ln bratstvo, vsi tl lirični poleti raz nacijetialnih klopi n*is ne smejo odvrniti od promatranja resničnega položaja: in položaj je ta-Ie, — in dobro Je povedal mil prijatelj in sodrug. Graziadei (ugovarjanje na desnici), vsa-ka buržoazija stremi za nadvlado nad proletariatom v notranjosti in malih narodov izven države Kakor italijanska kapitalistična buržoazija, katera je dosegla, da, celo prekoračila svoje naravne, etnične ln geografične meje, hoče sedaj ropati v bližnjih državah, v katerih Je 95 •/■ življa druge narodnosti; ravno tako Srbija, če bi se vstavila ob Soči, bi prav gotovo škiljila preko te, tja dql po furlanskih in beneških planjavah. (Aplavzi na skrajni levici — ugovarjanje na skrajni desnici). Narodno vprašanje v Julijski Benečiji se ne more rešiti s prestavljanjem državnih mej; to vprašanje ne more hiti rešeno z vojsko in s prelivanjem krvi, ker se razlike med narodi ne dajo rešiti s puhlimi frazami, pač pa z bratstvom, da, fuzijo plemen, čigar uresnt-čitelj zmore biti samo proletarijat. K temu cilju je vsmerjeno naše plemenito delo, kojemu smo in bomo ohranili našo neomahljivo zvestobo (Odobravanje na skrajni levici — ugovarjanje na desnici). Italijanski in Jugoslovanski kapitalisti bodo še nadalje posknšali povečati nesporazum pod pritiskom svojih razrednih interesov, skušali bodo povečati antagonizem in nasprotstva na nacijonalnem polju: toda Jez sem prepričan, da bo proletarijat obeh plemen znal razkrinkati vse te bratomorne načrte, svest sl svoje moči in neomahljiv v svoji globoki veri v komunizem. Raz tih klopi pošiljam Jul. Benečljskemu proletarljatu obeh narodnosti, bratski in solidaren pozdrav, s svečano obljubo, da bomo vedno in povsod branili njegove pravice in težnje v imenu komunističnega Ideala, kojemu smo posvetili vsa naša mlada leta in leta naše zrele moške dobe. (Medklici na skrajni desnici). Fašisti bodo lahko, s pomočjo vladnih organov, še nadalje uničevali Delavske Zbornice, naše inštitucije la naša kulturna društva; lahko zavratno pobili ln pomorili tudi katerega izmed nas. toda nikdar ne bodo mogli izkoreniniti trdne komunistične vere, s katero je prežet Julijsko-Benečijski proletarijat. (Ugovarjanje na desnici — levica protestira proti desničarjem). Ta naš proletarijat se bo bojeval, nevstrašno in z vsemi močmi, skupno z proletarijatom cele Italije vse do dneva, ko bo na vrhovih Julijskih Alp zasadil vihrajočo zastavo, pozdravljajoč osvobojen proletarijat Italije ln Jugoslavije. Odlomek lz govora poslanca Josipa Tuntarja, ki ga jo Imel v rimskem parlamentu 30. VI. 1921, priobčujemo brez kakršnih koli korektur. Menimo, da Je tekst zanimiv zaradi avtentičnosti ln odkritosti. šsgpšsaspss JURIJANA PROTI I REDUCIRANJU fakultet ŽIVELA POPOLNA 3j§! VERZA J 'T!!WW Ifo2«*»0 «vobodt>, pOJKtlno nairodtto - - Onememau «• m. t- 4-f-fttifth ■■ --1 ->-■*- svobodo te Hudako eemoLrecijo <« »»» L.W m« -~ !!<»*»*» fK^ahmmi trohah* »Jiive « v« IjmLk« mik -HA ih*ЈЈТУ*^**' ** *”*“*^ *т* јрА***, >ј> ta ptepnčaaj* » ff»,m la tisku. »Mi dsorotinj* m >W » P* »оалеЈр fjpajid. «tr«A_ lwai m Min, ž, AwV *«•***#*• ičsjo sfečioe > „oje politične m iuriitelarsk« (homms. $Skww*w -r' Hočemo t*lntin>» m popoJira »nuM rtijo wfe poittSA!* •**» шогаЈв dAtri driavtta podpero г* №*&$» i llKl^* ;јм|§ fNa&»v, in »»burili »oprt d&tstura. »t demokracijo, »s £uS» P***« »> toŽ. -S ~ s.&A n*r** tr>i* »sitte« tn m metalne prastar ilrtar ге^з ljudstva, ' Programski proglas Zveze delavnega ljudstva v jeseni 1939. leta. Iz uvodnega pozdrava Josipa Vidmarja, predsednika IOOF na prvi seji kočevskega zbora. »... Se nikdar v slovenski zgodovini niso bili na takem svobodnem ali osvobodilnem sestanku, ki pa ima hkrati že zakonodajen in državnotvoren značaj, zbrani odposlanci vseh slovenskih pokrajin. Zakaj v Avstriji smo bili razdeljeni na dežele, v Jugoslaviji pa nas je živela samo polovica Slovencev. Danes, sredi bojne vihre, ki divja prek našega ozemlja, je tukaj, na osvobojenem ozemlju, zbrano predstavništvo slovenskega naroda ле glede na vse nekdanje dežele in državne meje, da bo svobodno sklepalo o važnih vprašanjih in odločilnih zadevah slovenske sedanjosti in bodočnosti.* IZ POROČILA EDVARDA KARDELJA, PRVEGA PODPREDSEDNIKA IOOF, NA ZBORU ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU OD 1. DO 3. OKTOBRA 1943 »...Vsa zgodovina nas je tepla, razbijala, trgala kos za kosom naše zemlje od našega ljudstva, in ljudstva od matične zemlje, žigosala nas je pred vsem svetom kot narod sužnjev, hlapcev najbolj zavržene reakcije, kot narod, ki se ni znal boriti za svojo lastno svobodo, kot narod, ki Je vedno zamujal poslednji vlak v svobodo in napredek. Najboljši sinovi in hčere slovenskega naroda od Prešerna, Levstika in Cankarja do današnjih dni so prenašali to sramoto in to ponižanje z grenkobo in odporom v srcih, toda niso mogli spremeniti toka usode svojega naroda. Končno je v teh letih prišel čas, ko je slovenski narod zavsclej zaključil to žalostno poglavje svoje zgodovine. V oboroženem boju poslednjih dveh let je pred vsem svetom manifestiral to novo poglavje v svoji zgodovini, dokazal je, da je prenehal biti hlapec... ... Ta zbor bo ostal v osvobodilnem boju slovenskega naroda kot eden najpomembnejših mejnikov. Pomemben bo za ves nadaljnji razvoj našega boja predvsem iz dveh razlogov: 1. ker živo potrjuje pravilnost naše borbe, 2. ker je položil najvažnejše temelje za svobodno In demokratično bodočnost slovenskega naroda. Vam nihče ne more odvzeti mandata, da predstavljate slovenski narod. Izšli ste iz boja, ste organ herojske narodnoosvobodilne borbe. Prav zaradi tega ne more biti danes bolj demokratičnega organa ljudske oblasti od tega zbora; ljnd- ska oblast, ki raste iz sedanje borbe, ni od zgoraj vsiljena. Zrasla je iz ljudstva samega, ustvaril jo je slovenski narod v svoji najtežji in najbolj junaški borbi in zato najbolj ustreza volji io težnjam našega ljudstva. To je prva, zares naša, zares naša slovenska, naša resnično ljudska oblast.« »Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje Osvobodilna fronta slovenski narodni značaj. Slovenske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.« (4. točka programa OF) Prevzeti oblrt v Sloveniji sl Je OF postavila za cilj, ki ga jev celoti uresničila. Rasla je, kot je rasel narodnosvobodtlni boj in revolucija, krepila se je, bt se je krepil odpor slovenskega naroda. Sprva je bilesinteza pestre družine 18 različnih strank, skupi, frakcij, vendar se je v štiriletni borbi skoval v enotno organizacijo Slovencev z edino nalo.o — osvoboditi slovensko ozemlje in slovenske.a človeka. K zlitju so prispevale vse skupine, vendar je imela v zgodovinskem oblikovanju motne fronte Slovencev najvažnejšo vlogo KP Slovenije. Katere so tiste stvari v človeški družbi, ki morejo rasti in se razvijati tako, kakor se je razvijala OF? Tako se sprašuje Josip Vidmar in odgovarja: »Sano tiste stvari, ki izhajajo iz prvobitne nujnosti družbenih sil, iz prvobitne nujnosti in pokeb naroda, iz prvobitnih zahtev delovnega ljudstva, prav tistega ljudstva, ki ustvarja človeiko in družbeno življenje. Rast Osvobodilne fronte je dokaz, da je njena narava, njen program in vsa njena volja v skladu z najglobljimi instinkti tistih delovnih množic slovenskega naroda, ki so nosile usodo slovenskega naroda v svojih rokah, ki so odločale o tej usodi s svojimi žrtvami, ki so odločale o usodi slovenskega naroda s puškami, mitraljezi in s svojo prelito krvjo.« skoj in mladinsko gibanje v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji V borbi naših narodov za nacionalno ln socialno osvoboditev sta odigrala pomembno vlogo mladinska organizacija in SKOJ. Mladi delavci, študentje, srednješolci, mladinci iz vasi in mest so se v najtežjih trenutkih naše zgodovine predali pogumni in požrtvovalni borbi za osvoboditev. Organizaciji vseh svobodoljubnih mladincev SKOJ Je KP že pred vojno, zlasti pa po 1937. letu, ko je stopil na njeno čelo tovariš TITO, neposredno pomagala v borbi proti režimu kraljevine Jugoslavije, v borbi za neodvisnost naše dežele, za ekonomske in politične pravice mladine. Organizacija SKOJ se je posebno nekaj mesecev pred napadom na Jugoslavijo, po svoji VI. konferenci, ki je bila septembra 1940 v Zagrebu, hitreje razvijala. V tem času so bili v vseh pokrajinah Jugoslavije ustanovljeni pokrajinski komiteji SKOJ, ▼ organizacijo pa Je bilo vključenih več kot 1I.M0 mladincev. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo je število članov 8KOJ naraslo na 30.000. To število se Je po okupaciji vse bolj dvigalo, skoraj z vsakim dnem Je bilo več mladincev, ki so bili pripravljeni boriti se za cono svojh i zljenj prot okupatorju ln Izdajalcem. Na številnih sestankih ln konferencah so razpravljali o najvažnejšem vprašanju tega časa — o pripravah mladincev za boj v partizanskih vrstah. Organizacija SKOJ Je v času vojne postala čvrsta organizacija ki Je sovražnik kljub strašnemu terorju in nasilju ni uspel uničiti. Bila je to silna moč, polna mladostnega poleta ln zaupanja v novi čas. Naša mladina, ki Jo Je vodil SKOJ, je z vsemi silami podprla odlok CK KPJ o oboroženi vstaji, pripravljena, da za domovino ln svoj narnod, za srečnejšo bodočnost da največje žrtve, kajti zavedala se je, da ni mogoče doseči nič velikega brez žtves Vse od začetka vstaje Je mladina stopala v partizanske odrede ln do osvoboditve predstavljala glavno moč odredov ln brigad NOB. Med 305.009 padlimi in 425.000 ranjenimi partizani je bilo veliko mladih borcev tn bork. V štiriletni neena- JE ZBOR DRŽAVOTVORNOSTI, NA NJEM SE JE PORAJALA NOVA SLOVENSKA DRŽAVNOST IN Z NJO POGOJ DEMOKRATIČNE JUGOSLOVANSKE DRŽAVNE SKUPNOSTI.« LIDIJA ŠENTJURC (DELO, 5. OKT. 1963) Razdelitev Slovenije med Nemce, Italijane InMadžare. KATEDRA Študentski list Izdaja izvršni odbor študentske skupnosti VZM Katedro ureja uredniški odbor: BOJAN COKL, MARIJA FRANKOVIC (LEKTOR), SLAVKO GERIČ (ODGOVORNI UREDNIK), VLADIMIR GAJŠEK, TONE JANŠA. MILENA HAN CM AN, DAVORIN KRAČUN, JURIJ KURE, J$ZE MARINŠEK (GLAVNI UREDNIK), IGOR PLOHL, BARBARA VIDIC, DUŠAN ZBASNIK, MITJA 2ITNIK, MARJAN ŽMAVC (TEHNIČNI UREDNIK) Uredništvo јј» pfr &ф*к*ж#г*{н**!* Џ:Ш» лш*Т Ј»ЈМШ»- V«S*'<Š*t M^a*S*f* Jte em&to&a- Vš ттт* Ж0& Ш pa (Чшт ■krstimo* prtnstpto иџге#*.џг» te *гфж> asajnuS ts»* je sujeo pptrtJMKi. <3*. a« * Ш* %rts#*t*u *aet*vtimi •«**«*«» vts&i Ste**-isJjft, M w '**>« ^'ТШ^ јк**ж te awwglfU. 'Ш Шштж* ОкЏ Us <■*- > kratkim ЖеШгјтл, &r*». Ш -aro *» <«ћгЖ, £>*« )» »ei-teJfcft {*» *>а»ип ittetetiju Гг»'>4 «и-лјр fc»» <* ie arairit J* A|6e«*ftsS tertej, #. јк «&» «šm sajv«s»*3#h tta а*г»"«»гЛ«к* fcrt. te k<* tete »3 '"tero jwtSJ!np »*** ?t** kr*ifa t» *«e«» paжцрШ^* '^Ф V tem krtje ** џ dfcvAa£re &ten» тВЈЦр i»j* »te » Ц')|Д«»<|>Ш »V TEM CETRTSTOLETJU je napravljenega mnogo, delovni Človek 2rvr DANES precej drugače in mnogo bolje, kot je 2IVEL takrat, tempo gospodarskega razvoja IN EKONOMSKO SOCIALNIH SPREMEMB JE BIL V SLOVENIJI MED NAJHITREJŠIMI NA SVETU. DALI SMO SVOJ PRISPEVEK CELOTNI PREOBRAZBI IN NAPREDKU JUGOSLAVIJE. NA TEMELJU SKUPNIH INTERESOV SMO RAZVIJALI IN KREPILI SOCIALISTIČNO JUGOSLAVIJO. SLOVENIJA JE V NJEJ DOSEGLA STOPNJO SREDNJE RAZVITE INDUSTRIJSKE DRUŽBE. ZA TAk VSESTRANSKI NAPREDEK GRE PRAV GOTOVO IZREDNA ZASLUGA TUDI PRVI SLOVENSKI VLADI S TOV. KIDRIČEM NA CELU, KI SE JE Z NEUTRUDLJIVO ZAGNANOSJO LOTILA VELIKIH NALOG POVOJNE GRADITVE.« (Stane Kavčič na slavnostni seji IS SRS in skupščine občine Ajdovščina.) »DELAVCI JUGOSLAVIJE NIMAJO IN NE MOREJO IMETI NOBENIH SVOJIH LOKALNIH, .NACIONALNIH' IN PODOBNIH INTERESOV, KI BI NASPROTOVALI RAZREDU KOT CELOTI ALI POSAMEZNIM DELOM RAZREDA, ZATO JE NADALJNJE RAZVIJANJE NJIHOVE ZAVESTNE, AKTIVNE IN NEPOSREDNE VLOGE V UPRAVLJANJU GOSPODARSTVA NAJZANESLJIVEJŠE JAMSTVO NE LE ZA NADALJNJI RAZVOJ SOCIALIZMA IN SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE, MARVEČ TUDI NAJZANESLJIVEJŠE SREDSTVO PROTI BIROKRATSKIM OSTANKOM IN TEŽNJAM TAKO V CENTRU KOT TUDI V REPUBLIKAH, KI GODIJO ŠOVINIZMU, OTEŽUJEJO NADALJNJE BRATS7 VO ZBLIŽEVANJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN SPODBUJAJO NACIONALNO ZABUBLJENOST. DELAVSKI RAZRED IN NJEGOVE RAZREDNE ORGANIZACIJE SO BILE V VOJNI IN REVOLUCIJI VODILNI ELEMENT BRATSTVA JUGOSLOVANSKIH NARODOV; TO SO TUDI DANES IN MORAJO BITI V PRIHODNJE. ZATO SO PROGRESIVNE IN SOCIALISTIČNE VSE OBLIKE, KI OLAJŠUJEJO TO NJEGOVO VLOGO.« (Iz resolucije o nalogah in vlogi ZKJ, ki jo je sprejel šesti kongres KPJ; bil je v Zagrebu od 2. do 7. novembra 1952.) na vlada Slovenile 9» r juvtfc (Stttte Џ- жг&емп џ&еша. Х+ггтЖШ. r-“ ' Ш jt te **» овШ ...... . ... ШШ .fo-v-Bnteess skto&i v mm*#*- ввг,>1»г' џШа, ШхШџ, % ЖШр «4» * Ш жџ рЧШиџ ote*-Ш* тр ТШШтф jB&etmktga. ваЛкЈЈК' **»»*< 'Pklkg m- areefcefSTH**#* teiBte te tnttoupit &tt~ jа»* шоз-а *. *t. ч&в&Ш џф tu® . fts&cJte A-VtitM-a tete Bi Ste. ■ Kte>a, ттш шшШШШ- хиж- уШ&ш&х teKtete »reiteteJtejtatet Ата Sv-fteeksm arimtm testetet teejv -'MM« *c. Швт &мк***К tenmtete tetee- Шш фтаг Vtcte Ktetutov;«, (im ЖтШкж* штш tv ржШШи Рокт&тка«* СкчфаШ* tetete *а ШтеШи> Штогр Чтж, аш*з» tecfcrafe« :-vgvei-> «тЖ>1 »tete e*v* KtetesviS Ш <3r. Tft&g« Шт#з, esfetete* »» ШоввМј« с чвЖгг&Ш јиф»tete*, ипшр-Ш »tecite Ј« РаШрхтж Шмга i:wrAto&it*i ttvmr & m* ~>&ф tsmarn. m »». $»«s* p« Gte-»<»T! žteite «oete36tecv. prSiSrtfctete Ш» «e Jsri оштча mtoti уу^рб^глвЖ Rte. МГ tBSUmtkt stejer Рввг* te teote®** u » nMp msttzsik. - ^ «<ав»8 ^ Vida*? %■: 4te»fe>»? tetežteo mp ШфЛ Ste*. «№«*ааеа*а мв»«вв e*vet»^tet» «м<«. r«rt te }» «иа «•«»» učk*. te, «te«r.' »в«јбк»г*ј «ег» rl«d» Ш&иехџ, C»» tet tefii jv^Soeote«. te> ateBd prv« r te«s.jiw<*te4« te<46 '•Mtei te J» 05veb^diltisga sveta v osvobojeni Afdovšani |e bila dne $. mafa .^М^ЈРИ«в1|е s predsednikoiTi Borisom Kidričem m Шм kr-t.i t*-, m 1 Џ *«3 ? i .-jfa ««.! '-(:< «i. . :'!»■ Ste-catel tel""* >• *.!'. »• * •• •?..'.*+••••.-;№ teratedttilte* |» .»»;:*...... * S -i .»-U. .£* te r« trskj* ~ ;:r; .'!*!<>»«« vteitU ,*s«i A *w ; sk i » .-.vifc: Si »i • Sfcv«tvJ|e »otpte *B «» • ,?»!♦•.•*<<> t! ?teteže KtfteivBte* e»te!i j# te sltes јвЛшГ J« гв^џаржџ tetec., <5<> teBtte im«8 r*«*.« 'Vteojf*, га> *.хи^пл, >eSiit4r<* t« te ф *e 'teteite «»sMteteky »kred* te -.'tari« ©» sen« '»off t« dtete* *!B6 »*>-«, '..-3wn'. «;<»««>. te л> !)*» i te| !w»rH '* tete* -rtst V {ter* »n«} grss Ш».1* n** i bmu^ e TR>w» it® te). шввтшттшшв 1C vr*i)> : Oer<'- ’ ) ? j m «5« ii, .v ! *tesr&«a))i; ■te! t Tt«t« e* teft; ><*!!!! feortem, te te v e**s »l^r.p* 1ири№?у»ј<ш»ж iv- i liži« rt»«H*!a TA$ j* t- -4<-к-Л | generalkjtnant Area Jovanovič ■ ži-ate еЛм«. j« 4пЏ1, *> Tm j b> Stev«e;«fm Prs»»tej» Pr*ut« 'jtn s« ?m*t p*#žia te <Мж. <4» ^ ?.» »tete. tr< t* a» *)te И Sl jo fetegi* ae»»s:«tt ad aiovc». »SttifK (»jpvsUiBia 1»».-;g er« IV ar- vfl tn rx teKftis*. ki «* »stdite la шаје^л * »eh fcojih 4c tek, -w>vr»te>if!ovlh ; ,vte ercd’' J-4»i ae ao. Arugr teSarse s* te v »Ш* e* ■>. * k» h*> »e<* prltel^ar.a S’: -*«v< l!dv*rd Kardk- Ustvaritev Narodne vlade Slovenije je na j večji dogodek v ?.|*odovmi slovarskega naroda -1» • Kr^teje Лочег-« »’ S* ter ««*» Bervttethteg* *«A» teshte««te* HM V ter»wtes}e 1« *h»j «rj( rr*»t*«4ate% &krt*atrkrg* as*r«tBe »rte* » Aprv*.»i< te .<•» prte »te** Ш*Лсж 'rtasa. -«»*» V® t«. r.,f: .n: ?fv t rjte i- .-■ >• kkn ■teter.t*' >«•> »t;- | ;“*U- ■•: ‘%KsKte* r-JSrkte* -л»*т г»- j < • t-rv-J r**.k*l.v - >4fT5!t: i .;V-v--,r. . »&.« -lite* !5»te ВГ»:-1»Вг #k»jm >1 j «■ »i* »r-ote ro te« s* » sok j*tete« »r »ј»|К!**1*>» »4 te»3» !)rvte;. rlir- te * va«rr »«»*i «в* глпвглШ «*t»» airt»ite- 9*»r»V» , Ritevi 1» t «»■ ■ ** -i iV(>) -»hila- l* «i ir B* r ' trwiBhs tesrr ivags«.)*«'! i) . ЉШ rklk.-<.:v<5»fc №*)Л>! t.:. »rrsritl ;;><>*'* hf(Si-» -i/:* V ;-rr)*) Jifte- !'a?\ ) ■■' - S » Mn. * »'« • k '* - '>!*<:»teiSW is ijtv.i »kat* ' rami* aiafti. »Jni-titlteki »« *f *$h> »j>.s£-j 9'«iiBjeri h идгл ik>» Tite* o<*B pc*i*y» v er»tel wi {>r«a*5ct) «iif tiri) J«gt«itetejr. teterfBt j« t* fiwk! prtft«*** »VBhateft, te xh«f: te rksriiraik Bsrote. fe %&je 2* «1« «««■- vrs* te iifilteeasji*«. ‘«чЛј* •««** i); MMi» Alf sr<*d* I« te*- :«!. BCiSifam, te« «1оу«авк> aterort, . ■ -v J OoteU erofeiiilBe sasaro-»х№ви. «e9k09r«vaeM — • . * ^ ><'!» «:■ ac** /ajps«tfteiB|a omeg* ■ „» fneatldVi peteiteJ Цввр<х1лг a* де* j; -teh. te Ašksite »t *Ж ttefcc tmm» pm*. » » J«ste*ttevi^r. at * ««*mi Bjenhmt na* rs*i . kmSu* jo ppwt*v s«i»i, iv,-, p kiju: ш. rfciiam-Viej« t*h ntekA v '*laaai» влго<1и» ? Kskn j*> ki!*, ."nehote trnho jte*. .-fe» m rstesv vj.n oAsaja. ааганИ k* oe mnog:. ri.-orts-D вг»,*!»е! v »*&»!}; -c v ttemenitete) ■ w?-V"; nspmk ■H.teS*«. >г*«гвјК*-« ntete tkarmM Kihi« j« f*> ^iksaje * f**»!itest S ,!*k rtefcieaj <*№в*кг*ЗД&; tes-IoteU. !t> j* ?r»m» :» Wl* mulUt rjoUtek te Bwsr*>e p*eir te sjnjtr'»ji, a*»£r*aj*n ртж im, N« BO«* hte;> a»t 4i*i»« apr»*« ifcas-If t;»j» lrv-г ja at!««: v proUI)«te. *k:t stt. v г *«л tj»:ixtW*v*i>,-»* »'steo.ia*^* tl. r««a*h t^t-.te. * vititiP '«*!*• . srt*t! :r . ,aaa .ваг*** e.*v*fca fo? {ijo-oten. N ТИ mimC «* *>«.«„?». . . vri *. •- г,»- tej** »i Љ-чаокт. ' .JO. 'It O «o «■<-■:' i A' .atSZ* '**.1 «o* !;» ijotStelo*. V tiSi'; J'.iteio-!.vn - ittpa o. г te«««««« - r-at' k* >■ ,-itesSirte. ; Btltca* ti« tn-. skte aasste' Kor e*sr. «? teajitei .вг« ?• jpasvkf,*«« kar '!<■*«*. ?« m ter* bitk гл -te ..**#-» <« ?35^Ti» alte k> n. »yk . -*X-- aMKimiimii m i. >y»i v ■-» - - |g| -■ a .KKtjBor* jfijaat teHJriifcte B*-teite^. pisanje zgodovine Mnr je zgodovina tako preprosta, kot jo prikazujejo nekateri fiaši novi zgodovinarji? Mar ne morejo najti boljše besede, kot so bile: legije herojev, čete preizkušenih borcev, legendarne, neuničljive enote tistih, ki so umirali z nasmehom na ustnicah, vzklikajoč vodjem gibanja...? Mar se namesto tega naštevanja neznosnih vrst bitk, spopadov, tistih natančno izpisanih imen junakov in bataljonov, ki jih spremljajo z vsemi (mogočimi in nemogočimi) dodatki, ne more povedati vse to z bolj preprostimi besedami, vsa dramatika vojne, ves tisti zbir velikih in majhnih okoliščin, v katere je zašel človek, ko se je boril za svojo in hkrati zgodovinsko resnico? Mar ne moremo najti tistih številnih vojnih dilem, v katerih smo se znašli, v katere smo vleteli, vsak dan, od tedna do tedna, tistih številnih, skoraj nepremostljivih, brezizhodnih situacij, ko nismo vedeli niti kam niti. kod, ko smo kazali vse človeške vrline in lastnosti, od nepojmljivega junaštva, prek dobrote in usmiljenja, pravice in človekoljubnosti do včasih nemočnosti in tudi strahopetnosti? Nekateri naši zgodovinarji nas vidijo v najlepšem ornatu. Predstavljajo nas vedno kot večno zveste, vsak trenutek pogumne, nenehno zmagovite ljudi, ki pravzaprav z vsakim svojim korakom presegajo samega sebe. Ko pa malo bolje analiziramo to pisanje, pravzaprav to niso ljudje, ampak nekakšna višja bitja, ki iahko prenesejo tudi vse večje preizkušnje. Zal nam ti večkrat ustvarjajo bajke. In v bajkah ne sodelujejo stvarni, resnični ljudje. Takšr.o junaštvo se, zaradi logike stvari same, spreminja v svoje nasprotje, ker človek, ki prebira to preprosto govoričenje, pride do tega, da se zjoče nad samim seboj in nad svojimi tovariši, ki so, le poglejte, postali nadčloveška bitja; v resnici pa so pretežni del svojega življenja nosili v sebi in s seboj človeška čustvovanja, človeške težave in reve, človeško reagiranje na situaciji.. Res, to so bili časi vojne, izredni časi — tu je bilo tisto breme zgodovine, ki smo ga morali prenesti, tisti zapleteni vozel, ki se je zavozlal in smo ga morali razvozlati; smo mar to breme, prenašali na tak način, mar smo ta votel razvozlali tako, kot nam to prikazujejo ljudje, ki v zgodovini pogostokrat vidijo le zunanjo podobo stvari, tisto, kar je v njej spektakularno, pri tem pa pozabljajo njeno pravo vsebino. Pogosto, brez duha, temu pritikajo svoje velike vzdevke. Jz človekove človečnosti se lahko rodi heroj, ki niti za hip ni papirnat, heroj, ki živi, ki je blizu vsakemu človeku, ki večinoma niti sam ne ve, da je heroj, ki se ne razlikuje veliko od svojega tovariša, njegovega sodelavca. Priznajmo dejstvo, da je veliko priložnosti napravilo človeka za heroja. Ure strahopetnosti so se nemalokrat spremenile v ure junaštva. Nikamor ni bilo mogoče iti. Partizan se je znašel v položaju, da ni mogel ravnati drugače. Terenec se je znašel v zanki, strah ga je bilo že prej, preden se je podal na pot, vendar se je v njem v tem hipu nekaj prelomilo, v njem je takrat zraslo nekaj velikega, kot bi lahko zraslo pri številnih, ki bi se znašli v taki situaciji. Seveda so bil ljudje, ki so bili v navadnem življenju drugače zgrajeni kot pa številni drugi, katerih zavest je prerasla nekatere slabosti navadnega človeka, verjemite pa mi, da so bili med nami tudi takšni, ki so bili videti kot vsak drug. Ti ljudje so rasli z nami. Tudi potem, ko so opravili delo, za katero jim dajemo priznanje, so ostali isti, niti niso zahtevali, naj jim damo priznanje. Zgodovino pisati res ni lahko. Pisati takšno zgodovino, v kateri je vse lepo in svetlo, pa je najlažje. Vendar tudi najbolj 'nevarno. Ker dogodek in človek v njem izgubi svojo človeško in zgodovinsko razsežnost. Romantizirana zgodovina danes ne služi ničemur. Je samo ornat, ki se blešči v lažnem siju. In lahko ga je spoznati. Zal pa številne lepe strani naše vojne zgodovine izgubljajo svoj sijaj prav zaradi tega lažnega sijaja, ki ji ga dajejo posamezniki, ki s človekom in njegovim bojem niso šli v korak. Človek vojne in revolucije jp živ človek. Še danes je med nami in vede se tako, kot se vedemo mi. Revolucijo nadaljuje s svojimi človeškimi vrlinami. Josip Kirigin, Komunist, 24. april 1970 nob - pravica in boj Zanimalo nas je, kakšno je mnenje današnje mladine o NOB. Zato smo sklicali razgovor o tej temi. Udeležili so se ga dijaki prve gimnazije in dve dijakinji pedagoške gimnazije. Na vprašanje o NOB so navzoči odgovarjali takole: Marija Lašič, pedagoška gimnazija: Težko je govoriti o NOB, saj je sama nisem doživela. Po mojem mnenju si človek, ki se je boril za socializem, zasluži kakšen stolček v podjetju; sem seveda ne prištevam majskih hroščev. Boj je bil vsekakor herojski. Naši ljudje so se borili za svobodo, čeprav so jih okupatorji zatirali. Jožica Praznik, pedagoška gimnazija: Ne gre samo za golo osvoboditev. To je bil boj za pravico, boj, ki je privatno lastnino dal v roke proizvajalcu, delavcu. Nekateri moji sošolci se zanimajo za NOB. Povečini so otroci borcev. Janez Lombergar, prva gimnazija: • NOB je bila nujnost v takratnih razmerah. Vendar zame borci niso »bogovi«. Borili so se zase, za svojo domovino. Jezi me, da so se med borce vrinili »majski hrošči«. Ti mislijo sedaj samo na lastne koristi in imajo direktorske stolčke v včasih strogo strokovnih podjetjih, katerim zavirajo razvoj. Zakaj nam v filmu in literaturi ne prikažejo borcev kot ljudi? Zakaj jih spreminjajo v bogove, tako da NOB skorajda ne moremo pravilno dojeti? Sledijo odgovori, ki sem jih dobil od mladih ljudi na cesti, javnih lokalih in privatnih pogovorih. Mnenja so bila dokaj različna. — Moj oče je bil borec. Padel je v vojni. Ne vem, zakaj prav on. Saj je bilo še mnogo drugih. — Borba je bila menda res ostra. Vendar naj si udeleženci ne ustvarjajo preveč visokega mnenja. Ko bi jaz takrat živel... — Neumno. Kdo le se dandanes še ukvarja s to tematiko. — Moji starši so bili borci. Borili so se za ideale. Mislim, da so imeli prav. — Ce te to res zanima, beri zgodovinske knjige ali partizansko literaturo. Jaz raje berem stripe. Mislim, da na te odgovore ni potrebno dajati kakšnih komentarjev. Sami zase predstavljajo določeno sliko o mladih ljudeh in njihovem odnosu do NOB. Žarko GOLOB podoba sedanjega sveta Ljudje so vedno težili za napredkom na vseh področjih in le v srednjem veku je bil močno udušen. Danes smo priče mogočni stopnji tehni-zirane civilizacije na eni in primitivnega življenja na drugi strani. Te razlike gotovo nikdar v zgodovini niso bile tako očitne. V svetu prevladujeta dve ideji, na katerih slonijo notranje ureditve mnogih držav — kapitalizem in socializem. Prihodnost je nedvomno bolj rožnata za socializem, saj se človek vedno bolj otresa izkoriščanja. Ideji pa sta različni in njuni nosilci se na vse načine branijo, da bi katera od njiju prevladala; v svetu se je ustvarilo ravnotežje pod grozljivim oblakom atomske gobe. Vojnam, ki jih bijejo mali narodi, najsi gre za osvoboditev, neodvisnost ali kake druge načrte, vedno stoje v ozadju velike sile — nosilke prevladujočih sistemov — kapitalizma in socializma. Povsod po svetu vre, in sprašujem se, kaj se bo zgodilo, če se bo ravnotežje med »super silama« porušilo, če se bo vmešal kdo tretji, tudi močan. Živimo v obdobju raket, ki jih velesile uporabljajo za raziskovanje vesolja, še več pa za oboroževanje, za opremljanje z atomskimi bojnimi glavami. Orožjem iščejo protiorožja in trošijo ogromno denarja. Vsak človek bi moral imeti več življenj, če naj bi umrl po vseh znanih metodah množičnega ubijanja. Vojna! Za nas so postale že nekaj vsakdanjega dnevne novice o spopadih v Vietnamu, med Arabci in Izraelci, v Laosu. Daleč proč divjajo, zato mladi vojne ne poznamo, nismo je doživeli in o njej premalo razmišljamo — novice ostanejo nekje na površju naše zavesti. Svet vidimo poln nasprotij, močnih kontrastov, ki bi jih na preprost način- lahko odpravili, a popolna enakopravnost vseh ljudi sveta, tesno sodelovanje med narodi, pravice o samoodločanju, zaenkrat ostajajo le fraze. Tehnični razvoj je ljudi v močno razvitih deželah pripeljal v nenehen boj za obstoj, pehanje za dobičkom, a to ni vedno pošteno. Mladi so to marsikje opazili, v njihovi notranjosti se pojavlja glas, ki jih svari pred tako naglim kopičenjem dobrin. Mogoče je to instinkt iz tistih časov, ko življenje še ni bilo tako lahko, ko so starši svoje otroke učili spoštovati dobroto in pravičnost. Vsaka drobna krivica vodi do uporništva, ki se kaže v odnosu mladih do tistega sveta, ki so ga oblikovali in ga upravljajo starejši. Mladi px-opagirajo mir, za ustvarjanje svojih iluzijskih svetov uživajo mamila, zlo, ki človeštvo vedno bolj »žre«, na žalost že tudi pri nas. V njihovi glasbi je čutiti njihovo življenje, notranjost, doživetje nečesa nemogočega. Piše se, da so mamila eden od rekvizitov modemih glasbenikov; ali ni potem očitno, da naj za dojemanje take glasbe tudi poslušalci uživajo mamila, da bodo njihovi občutki taki kot ustvarjalčevi? Kakšna generacija bo zamenjala sedanjo ob takem nadaljevanju? Zdi se, kot da se mladi nimajo boriti za kaj vzvišenega, za kako idejo. Sprašujem se, kakšen bo svet čez dvajset, trideset let, kam bo človeka privedla avtomatizacija, nagel napredek na vseh področjih. Upam, da človek ne bo postal »avtomat«, da bodo v njem še vedno obstajale človeške lastnosti. Mislim, da bo teh dvajset, trideset let svet preživel. M. S. ——-------JU........—.. SLOVENSKI lOCEVAL - > ■> « o p i t ч * * c o * t t $ Bazoviškim žrtvam E т **** W>* J: f*'*"*- Iv« t 4 »vt nekaj o Sloveniji v jugoslovanskem gospodarskem prostoru МАКЕДОНША sas*?». ~ «** Ko je pred 50 leti na- '7 228 >a~' stala Jugoslavija, je bil narodni dohodek Slovenije 3,2 nad jugoslovanskim poprečjem. Slovenija se je razvijala 2,5--krat hitreje od Srbije, 6-krat hitreje od BiH In skoraj 25-krat hitreje od Črne gore. Za povoj- СЛ08ЕНИЈЛ ni čas nove, socialistične Jugoslavije je značil- 1.125*д no zmanjševanje regionalnih razlik, ki sicer ne poteka tako avtonomno, kot bi želeli, a se vendarle razlike dokaj hitro zmanjšujejo. Vendar v današnjem času ne zadošča več gledati Slovenijo v jugoslovanskem okviru; za sodobna gospodarska gibanja je namreč značilna internacionalizacija, rušenje državno mejnih okvirov v svetovnem gospodarstvu. Zato se moramo zavedati, da je jugoslovanski, in zlasti še slovenski, gospodarski prostor majhen že v merilu evropskega trga. Jugoslavija predstavlja v merilu zahodne Evrope 5,5 °o prebivalstva, 1,5°o družbenega brutopro-dukta, 1,4 96 izvoza in 1,7 96 uvoza. Obstajajo že podjetniške koncentracije, ki imajo približno tolikšen bruto proizvod kot Jugoslavija ali celo • večjega (npr. General Motors 240 mia din, SFRJ 205 mia din). V takšni in tolikšni Jugoslaviji sicer pomeni Slovenija — po podatkih za zadnjih 20 let — najdinamičnejši del, vendar pomeni tudi del z najnižjo stopnjo in dinamiko koncentracije gospodarstva, z relativno nizko stopnjo urbanizacije, zastarelo in neustrezno infrastrukturo, demografsko degresijo, z razdrobljeno politično teritorialno strukturo, s pretežnim pomenom industrije, ki pa je delno urbanizirana;^ nadalje je razdrobljena organizacija bank, nimamo koncentriranega kapitala, velike so razlike med stopnjami razvitosti območij v SRS (celo 1:24). Več kot polovica celotne površine Slovenije je v strmem svetu, naravna bogastva so razmeroma skromna, skromni pa so tudi kadrovski potenciali: imamo sicer le 1,8 96 nepismenih (SFRJ: 19,7 96), vendar imamo zelo neugodno socialno in regionalno strukturo diplomantov in podpoprečno število študentov višjih in visokih šol; razen tega se prebivalstvo Slovenije zelo hitro stara. Značilno je tudi, da so sicer zastopane v Sloveniji vse vrste industrije, vendar nimamo praktično nobenega zares dominantnega nosilca, prevladujejo pa kovinska (86 podjetij — 20 96 DP), tekstilna (58 podjetij — 14 96 DP) in lesna (53 podjetij — 8 96 DP). Na sedanji razvojni ravni, ki je na videz lepa (ca. 1050 dolarjev ND na prebivalca), moramo upoštevati tehniško zaostalost, veliko razdrobljenost in teritorialno disperzijo gospodarskih enot. Vse panoge štejejo 2486 organizacij, od tega industrija 471, trgovina in gostinstvo pa 872 organizacij. Poprečno zaposlujejo 170 ljudi (industrija 476). Izmed 100 naj-večjlh delovnih organizacij Jugoslavije (po skupnem dohodku in zaposlenih) jih je v Sloveniji le 16, med njimi je 11 trgovinskih, 1 kmetijska, 1 transportna in le 3 industrijske. Današnja nadpoprečna produktivnost in ekonomičnost slovenskega gospodarstva je glede na vse to zagotovo le začasna in je prej rezultat boljše organizacije dela, delovnih navad in višje individualne produktivnosti kot česa drugega. Seveda pa moramo takoj dodati tudi to, da je v preteklem obdobju družbeni proizvod naraščal od leta 1952 do 1968 po stopnji 8,4, investicije v osnovna sredstva (bruto) po stopnji 5,4, delovno prebivalstvo po stopnji 1,0, izvoz blaga po stopnji 13,6, uvoz blaga po stopnji 13,1 in osebna potrošnja po stopnji 9,6 in so vse temeljne kategorije dosegle raven srednje razvite evropske dežele. Po vojni se je zaposlilo v Sloveniji več novih delavcev, kot je znesel prirodni prirastek. Število zaposlenih na 1000 prebivalcev je v Sloveniji visoko nad jugoslovanskim poprečjem in dosega 290,0 zaposlenih (SFRJ: 172,1 zaposlenih na 1000 prebivalcev). Ker smo tako majhni, moramo še toliko bolj upoštevati faktorje zunaj naših meja. Med njimi je bistvenega pomena to, da doživljamo v evropskem in svetovnem gospodarstvu velike spremembe v ekonomski in družbeni strukturi. Do konca tega stoletja napovedujejo opustitev skoraj tri četrtine sedaj znanih izdelkov, v zvezi s tem seveda tudi nastopajo povsem nove metode izdelave, transportne metode itd. Relativno majhna in tehniško ter gospodarsko relativno zaostala Jugoslavija pa nima druge izbire, kot YЧШЂЕ У ПРИ X O Д У ФЕДЕРАЦИ1Е ПО ЈСДНОМ ЗАПОСПЕНОМ • <.84 t 542 кд ХР8АТСКА 1 049 *д С>БИМ 1 01 J H« Ц ГОРА БиХ da se postopno odpira svetovnim ekonomskim in tehnološkim vplivom. Tako bodo zunanji faktorji še močnejši. Med njimi moramo posebej omeniti; prodor znanstvenega in raziskovalnega dela (avtomatizacija itd.), procese koncentracije kapitala, formiranje zaprtih politično ekonomskih regij (EGS ipd.), permanentno tehniško in tehnološko revolucijo, spreminjanje strukture svetovnega gospodarstva, zlasti v razvitejših deželah, težnje k padanju stroškov in cen in zaostrovanju konkurenčnega boja, ciklična gibanja v svetovni ekonomiki in valutarno-monetarne perturbacije, povečanje razlik med razvitimi in nerazvitimi, ekonomsko politično in splošno politično situacijo v svetu, posebno glede na razvoj svetovnega socializma, učinkovanje mednarodnih sporazumov in organizmov (OZN, OECD, GATT, IBRD itd.), težnje ekonomsko razvitih držav po osvajanju jugoslovanskega trga, njihova posojila, pomoč, skupne naložbe itd., vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v evropsko infrastrukturo, absorbcijsko moč evropskega trga delovne sile glede na jugoslovanske presežke delovne sile, demografska gibanja v svetu, procese terciarizacije gospodarstva v razvitem delu sveta glede na transport, turizem, storitve, ki jih nudi Jugoslavija, itd., itd. Zal nimamo prostora, da bi vse te faktorje kaj več kot našteli in tako opozorili na njih. Izmed notranjih faktorjev moramo upoštevati, razen, že omenjenih, posebej še naslednje: Jugoslavija je kljub cikličnim nihanjem, težavam, zunanjepolitičnim in ekonomskim problemom prešla iz manj razvite dežele ter predvojne zaostalosti in siromaštva v srednje razvito deželo z nad 500 dolarji ND na prebivalca. Narodni dohodek je danes štirikrat večji, industrijska proizvodnja pa celo sedemkrat večja, kot pred vojno. Med temeljne faktorje moramo šteti danes predvsem obseg kmetijske proizvodnje, deficit v plačilni bilanci, inflacijo, disproporce v ekonomski strukturi in demografsko ekspanzijo ter nerazvitost nekaterih delov Jugoslavije, učinkovitost inve-' sticij itd. To, kar daje razvojnim perspektivam pri nas še posebno izrazit pečat, je geopolitična lega SFRJ in še zlasti Slovenije. Ce namreč upoštevamo, da bi Slovenija v prihodnjih letih morala zgraditi praktično skoraj vse svoje potenciale na novo, jih prestrukturirati in povsem prenoviti, obenem pa upoštevamo tudi to, da terciar razvijajo povsod najrazvitejši deli gospodarstev in mislimo še na geopolitično lego Slovenije, potem razumemo sklep iz dosedanjega raziskovanja za koncept dolgoročnega razvoja Slovenije: s pomočjo manj razvitim republikam si moramo razviti trg z višjo kupno močjo, Slovenija pa mora postati nosilec terciarnih dejavnosti za Jugoslavijo in srednjo Evropo, ki leži v njenem geopolitičnem centru. V to skupino dejavnosti štejejo: trgovino, gostinstvo, storitve, promet. To narekujejo spoznanja o mentalnih značilnostih Slovencev na osnovi razvoja v preteklem stoletju, o pomanjkanju kapitala in o danem stanju glede produktivnih sil. Zato je verjeten razvoj, ki ne bo šel po poti velikih integracij in velikih obratov, ampak v smeri diverzificiranega gospodarstva. Medtem ko je povsem jasno, da zavzemajo trgovina, transport in turizem dominantno mesto, pa ni povsem jasno, katere panoge v industrijski proizvodnji bodo verjetno zavzele ključni položaj kot nosilci razvoja. Vsekakor pa naše gospodarstvo ne more ubrati avtonomne poti. ampak bomo vedno bolj ali manj dopolnjevali gospodarske funkcije tega dela Evrope, boriti pa se bomo morali, da ne bomo postali zgolj njegov privesek. Matjaž Mulej Boris Kraigher, junij 1985: »Do leta 1970 bo postal jugoslovanski dinar konvertibilen.« Mitja Ribičič, maj 1970: »... To bo omogočilo večjo konkurenčno sposobnost našega narodnega gospodarstva in usklajevanje njegove strukture s svetovnimi tržišči, kar naj bi pripeljalo do konvertibilnosti naše valute do 1975. leta.« Ena sama želja — konvertibilen dinar. Toda tovariši, kje so sadovi vašega dela? V letu 1965 smo ugotovili, da je naše gospodarstvo na čelu z dinarjem potrebno temeljite reforme. Kiro Gligorov, maj 1970: »Mislim, da je vsakemu objektivnemu opazovalcu očitno, da je dinar zdaj nekaj drugega kakor pred petimi leti.« Res? Mitja Ribičič, maj 1970: »Devalvacije ne bo!« Lep napredek. Kiro Gligorov, maj 1970: »Razpravljanje, ali je devalvacija dinarja potrebna, samo odvrača pozornost gospodarstva in družbenih ved od bistvenih vprašanj in zavaja beseda ni konj na stranski tir, in sicer prav v trenutku, ko nima nihče pri rokah stvarnih dejstev, da bi lahko o tem meritorno razsojali.« Morda. Toda v primeru nadaljevanja politike zadnjih petih let bo ljudstvo razsodilo. Mitja Ribičič, maj 1970: »Predlagal bom, da bi v srednjeročni načrt razvoja Jugoslavije sprejeli natančno obveznost, da bo v časovno določenem roku dosežena konvertibilnost dinarja.« -Zanimiv predlog. Komunist, 15. maja 1970: »... konvertibilnost želimo doseči z resnično močjo in trdnostjo narodne valute, ne pa z umetnimi tečaji...« Iz vsega srca. S? Ф Hi f Ц ff? ll! Ш I ill m Ш sl! lil & III fffl 2. Ша&г Sobot* Ш 69 ЖЛ C,IT, «75 SO «3 2-LeaKt 0251 69 130 0.78 60» 69 63 3. GrasS 2 8» 69 8* 0.4*. БЗА 66 «.** Ј.Ц.-С«П1АГ c* 1 379 0,44 2115 9 93 2.адлеа*г*а 2Д 14578 O 111 03T 2U2 1 63 3. Trbovce 2,4 Z05SS n 88 058 152.0 4 63 Fepr*ej*ssa 3*3 «.751 15548 05* 108 T3 Vin Publikacij* HejdhTJžfft MfcatutRla n ftuoae »Bod^ld e CthbS p _ џ sa siTTOiji — nntitei m :*■« in tnktt* -iiega ucid-Tu a *2rJжл deta« vbaU r Um »K*. Komunist, 15. maja 1970: »... vemo, da so številne države razglasile konvertibilnost svojih valut, vendar je znano tudi to, da so med objavljenimi tečaji in njihovimi dejanskimi vrednostmi precejšnja nesorazmerja...« Tudi dinar je na najboljši poti do podobne »zmage«. Kajti če nismo dosegli konvertibilnega dinarja in smo sedaj namesto tega pred dilemo, ali ga devalvirati ali ne, nam to po sklepnem računu da v letu 1975 namesto trdne valute zagotovilo tovarišev x, y, da bo v prihodnjih petih letih čas napredoval oziroma bo konvertibilnost dosežena z vstopom v novo desetletje, ki bo že dalo meritorne pogoje za razsojanje, torej dokaze za odločitev o tem, da bi bilo verjetno bolje, če bi še počakali z nebistvenimi zadevami, temveč se skoncentrirali na akutne, dolgoročne, že prej navedene in pojasnjene oziroma na vsak način, torej, tako, potem pa... Tone Janša Rdeči nageljni in koledar zgodovine KPJ za nove člane ZK. Članske izkaznice jim je izročil sekretar konference ZK višjih in visokih šol v Mariboru Aleksander KUTOŠ.. foto B. ČERIN vzhodno od raja Jugoslovani se že nekaj let učimo na istih napakah. Drugače si namreč ne morem pojasniti dejstva, da letos že četrtič v zadnjih petnajstih letih govorimo o stabilnosti gospodarstva. Vedno smo imeli polna usta besed, če pa natančneje analiziramo polpreteklo obdobje, lahko ugotovimo, da s prakso, ki je slonela na površno izdelani teoretični osnovi, nismo niti poskušali doseči deklariranih ciljev. Ker živimo v državi, v kateri gledamo (hote ali nehote) raje za deset let naprej (ali pa še manj), kot pa da bi načrtovali dolgoročno, se moramo na to privaditi. Danes lahko ugotovimo, da si večina niti ne želi srednjeročnega načrta razvoja, ker na ta način lahko še naprej izkorišča neznosne razmere v našem gospodarstvu. Ozrimo se na naše družbenopolitične organizacije! Kaj je tam res toliko zanimanja za srednjeročni plan, ali pa trobijo v isti rog zaradi tega, ker vsi o tem govorijo, naredijo pa nič? Vsekakor je lepo deliti dobiček, ne da bi ti bilo za to treba delati, lepo Je uživati zaščitne uvozne carine, obenem pa ponujati nekvalitetno blago, ki ga človek mora kupiti, ker uvoženega ni. Včasih človek ne ve ali bi se jokal ali smejal. Danes si vesel, ker se ti je osebni dohodek povečal za deset odstotkov, jutri te žena preklinja, ker je brala v časniku, da so se življenjski stroški v preteklem letu dvignili za dvanajst do trinajst odstotkov! Vprašujem se, kje imajo jugoslovanski ekonomisti pamet: idealnega ravnotežja resda ni mogoče doseči, ker delujemo v tržno-planskem sistemu, stabilnost pa je doseg- ljiv cilj, ki se mi je zdel v prvem letu družbene in gospodarske reforme realen in potreben. Očitno je, da smo od takrat napredovali le v pro-gnoziranju: leta 1965 smo slišali, da bo dinar konvertibilen čez pet let, leta 1970 pa nam polnijo ušesa z besedami, da bo dinar resda, zagotovo in prav zares konvertibilna valuta leta 1975. Kaj je torej dinar danes? Mokra cunja, s katero lahko vsakdo briše svoje čevlje? Je skoraj enak dolarju? Jasnega odgovora ne slišimo. Ne časopisi ne ostala komunikacijska sredstva nas ne znajo postaviti na stvarna tla. V takšnem labirintu gospodarske in družbene problematike človek najraje pomisli na anarhijo. Bog ne daj, da bi si to upal povedati kdo v ZIS ali skupščini! Zato vprašujem: kakšno je naše gospodarstvo, kjer lahko nekdo tekmuje v cenah s svetovnimi,, čeprav so njegovi produkcijski pogoji neverjetno podpovprečni? Lepo je uživati zaščitne carine in si deliti dobiček, čeprav si morda zadolžen. Po drugi strani pa tvoj delavski tovariš dobiva morda za polovico manjši osebni dohodek, ker dela v podjetju, ki mu je preljuba birokracija sredi poletja zamrznila cene. Pa smo nekoč, ko smo brali Магха in druge klasike marksizma, govorili, da so monopoli značilnost kapitalizma, kjer se pojavlja temeljno nasprotje: družbenost proizvodnje in privatno prilaščanje! Znali smo tudi obdavčiti kmetijstvo, da ne bi kmet, ki se trudi za svoj kruh, in ki danes propada, ker ga zanemarjamo (razen na trgu, ko se čudimo, zakaj so cene tako visoke), pobiral profitov, ki bi izhajali iz privatne lastnine nad zemljo, ki, kot vemo, ustvarja monopol. Dravi, ki izdeluje vžigalice, pa pustimo, da mirno poskuša ustvariti monopolno tržišče, kot si ga je pred vojno ustvaril Ingvar Kreuger. Je država zainteresirana za take in podobne primere, ki izključujejo konkurenco, ne po fair borbi, na tržišču, ampak z administrativnimi odloki? Potem ni čudno, da je Jean Luc Godard na festivalu v Cannesu predstavil svoj film, v katerem je med drugim povedal, da je jugoslovanski sistem v bistvu dobro znan državni kapitalizem. Osebni dohodki in cene so premosorazmerni. Ko narastejo dohodki, se zvišajo cene. Pri nas je to popolnoma jasno. Na tak način se kupna moč dinarja ne povečuje, pada pa njegovo mednarodno notiranje. V reformi ne stopamo naprej, temveč se navpično vzpenjamo. Tako lebdimo — na višjem nivoju? — na istem mestu. Ce je to namen gospodarske in družbene reforme, se ji takoj odpovem. Vprašujem se, zakaj povečujemo osebne dohodke, če istočasno rasejo cene? Poleg tega, da to ne pomefii koraka naprej, izhaja iz tega dejstva še velika napaka, ki je pravzaprav že zločin. Medtem ko se posameznikom na vodilnih mestih procentualno zelo lepo zvišujejo osebni dohodki (tudi v odnosu do cen, op. D. Z.), so »bedni, mali ljudje« na slabo plačanih mestih prisiljeni živeti vedno slabše. Povečanj osebni dohodek jim ne zadošča za nakup potrebščin v istem obsegu kot pred podražitvijo in povečanjem osebnih dohodkov. Me-Ijenjski in kulturni minimum. Pri nas pa se lahko mnogokrat vprašamo, kaj je življenjski minimum človeka,. socialističnega državljana. Nekomu je to weekend v Opatiji, drugemu par čevljev na leto. Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po količini in kvaliteti dela? Dušan Zbašnik prof. dr. DANILO VEZJAK konvertibilnost kot razvojni smoter srednjeročnega plana Načrt razvoja jugoslovanskega gospodarstva predvideva, da bo postal naš dinar ob koncu naslednjega petletnega obdobja zunanje konvertibilen. Ob tem se porajajo predvsem naslednja vprašanja: kaj je konvertibilnost, s čim je pogojena uvedba zunanje konvertibilnosti in katere spremembe bo prinesla uvedba te denarne-kategorije v delu naših gospodarskih organizacij. V klasičnem pomenu je konvertibilnost možnost menjave domače valute za tujo valuto ali zlato po obstoječem tečaju in v neomejenih zneskih. K taki opredelitvi ■ je treba pripomniti, da omenjena klasična, čista, popolna ali samodejna konvertibilnost, ki vključuje prvotno konvertibilnost v zlatu in izključuje vsako omejevanje (t. i. režimske restrikcije), v mednarodnem blagovnem, storitvenem, kapitalnem in plačilnem prometu ter sodobnem tržnem gospodarstvu ni več v rabi. Tudi v deželah, katerih nacionalna valuta deluje kot svetovni denar (dolar, funt), in ki so prevzele obveznost, da vsako količino valute, ki je v posesti tujih centralnih bank, zamenjajo za zlato po določenem tečaju, uporabljajo določene omejitve kapitalnega prometa in notranje konvertibilnosti. Zunanja konvertibilnost se danes nanaša na pravico tujih oseb, da vsak čas z izvozom v deželo z zunanjo konvertibilnostjo pridobljena devizna sredstva uporabijo v tej deželi ali pa ta sredstva zamenjajo za drugačen denar. Notranja konvertibilnost pa obstaja takrat, ko ima domača oseba pravico ob vsakem času vsako količino denarja zamenjati in porabiti v domači ali tuji valuti. Konvertibilnost kot posebna mednarodna denarna kvaliteta ni rezultat nekega državnega administrativnega akta, temveč rezultat splošnega razvoja narodnega gospodarstva in intenzivnega vključevanja v mednarodno delitev dela ter s tem v mednarodno menjavo. Konvertibilnost je torej znak razvitosti, stabilnosti ter znak proste mednarodne menjave in ne državnega administrativnega intervencionizma. To sicer ne pomeni, da intervencionizma ni, temveč le to, da ni več administrativen (odprava deviznih In blagovnih kontingentov, kvot in dovoljenj), pač pa ekonomsko usmerjevalen (optimalne in ne maksimalne carine, učinkovit kreditni mehanizem ob organiziranem denarnem in s tem tudi deviznem trgu, pospeševanje in reguliranje mednarodnega kapitalnega prometa, učinkovit davčni mehanizem ipd.). Konvertibilnost je torej pogojena z ustrezno materialno močjo narodnega gospodarstva, ker bi sicer odprto gospodarstvo (aktiven vpliv mednarodne konkurence) prineslo več škode kot koristi. Omenjena gospodarska moč se meri s stanjem plačilne bilance, s stanjem denarne rezerve, s strukturo zunanje trgovine po posameznih denarnih področjih in s stabilnostjo kupne moči domačega denarja. Dežela, ki želi uvesti konvertibilnost svojega denarja, mora torej imeti: — ekonomsko in dolgoročno uravnovešeno plačilno bilanco, kar pomeni, da je uravnovešena brez večjih uvoznih omejitev, — potrebno denarno rezervo v zlatu in konvertibilnih devizah, s katero vzdržuje mednarodno plačilno likvidnost in stabilnost svoje denarne paritete, — potrebne izvozne strukture (izvoz blaga, izvoz storitev, kapitalni dohodki), ki tekoče uravnovešajo plačilno bilanco dežele in — relativno stabilno kupno moč svojega denarja (inflacijska stopnja ne sme biti večja kot v ostalih deželah). Kakšne spremembe bo prfnesla konvertibilnost našim gospodarskim organizacijam? Lahko bi rekli, da konvertibilnost prinaša koristi in težave. Koristi v tem smislu, da odpadejo težave pri preskrbovanju z devizami, in da je moč kupovati blago, kjer je najceneje ter ga prodajati tam, kjer je najdražje. Težave pa nastopajo v tem, da odpade vsaka pretirana zaščita narodnega gospodarstva, in da se aktivirajo zunanje-gospodarski impulzi. Ti se kažejo v trajni skrbi domačih gospodarskih organizacij, da svoje poslovanje prilagajajo zunanjim razmeram (prilagajanje cen, zniževanje stroškov, skrb za rentabilno iri ekonomično poslovanje). Aktivizacija zunanjegospodarskih impulzov seveda ne pomeni popolne neposrednosti takega impulza, ki lahko ima škodljive vplive na razvoj narodnega gospodarstva (dumping, mednarodni monopoli). Zaradi tega tudi opredeljujemo odprto gospodarstvo v naših razmerah kot integracijo notranjega trga z zunanjim ob učinkovanju ekonomsko upravičenega centralnega intervencijskega mehanizma in indikativnega usmerjanja zunanje trgovine. »Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so enaki pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved. Ne priznavajo se nikakršni privilegiji po rojstvu, položaju, premoženjskem stanju in stopnji izobrazbe. Protiustaven in kazniv je vsak akt, ki daje državljanom privilegije ali jim omejuje pravice zaradi razlike v narodnosti, rasi in veroizpovedi, ter vsakršno širjenje nacionalne, rasne ali verske mržnje in razdora!« (21. člen ustave FLRJ iz leta 1946) »Glede položaja slovenskega naroda v okvirih Jugoslavije izražamo prepričanje, da smo Slovenci danes bolj svoj gospodar kot kdajkoli, in da je naša prosperiteta odvisna predvsem od naših odločitev in našega dela. Zato vprašujemo slovenske politike, zakaj tako mlačno izdelujemo perspektivni plan razvoja SR Slovenije in zakaj povsem jasno ne opredelimo svojega položaja v okviru skupnosti jugoslovanskih narodov, kjer imamo koristi pa tudi dolžnosti in odgovornosti in med pravicami ono do samostojnega mnenja in izražanja tega mnenja. Ni prav, da nam kdorkoli krati to pravico, priznati pa moramo, da tudi sami nismo storili vsega, da bi objektivno spoznali ostale jugoslovanske narode, njihove težave in uspehe. In kadar se to pojavlja pri obeh partnerjih, medsebojnp razumevanje šepa.« (Iz Odprtega pisma slovenskih študentov, avgust 1969) kulturniška pomlad mariborskih študentov Ljubiteljem lepe besede so mariborski študentje v zadnjem času pripravili nekaj prijetnih presenečenj. Najprej se je občinstvu predstavila novo ustanovljena skupina PEA, in sicer z interpretacijo črnske poezije in pesmi. Program so pripravili Študentje sami. Največ zaslug za to, da smo v Mariboru dobili novo skupino, ima Mitja Žitnik, pobudnik in režiser predstave. Tisto, kar je na prireditvi najbolj padlo v oči, je bilo svojevrstno okolje, v katerega so bili postavljeni nastopajoči. Dvorana je bila ves čas zatemnjena, kar bi naj gledalcu oziroma poslu- Interpreti črnske poezije in pesmi. šalcu pomagalo vživeti se v izrečene besede. Morda so nastopajoči poleg tega imeli v mislih tudi svojevrstno simboliko, ko so se odločali za nenavadno sceno: predstavili so se namreč > poezijo, ki iz teme hoče k soncu, ki hrepeni po svetlejšem dnevu. Recitatorji so prevzeli tudi vlogo pevcev. Pevska izvedba je nekoliko zaostajala za recitacijami in dala čutiti, da ansambel še ni upet. Upajmo, da to ni bil zadnji nastop skupine, ki je prijetno presenetila zaradi samoiniciativnosti in izvedbe programa. 13. maja so se študentje pedagoške akademije predstavili z recitalom Kettejevih pesmi -'Zame ni pomlad na licih vzcvetela«. Za glasbeno spremljavo je poskrbel prof. Stanko Prek, režija pa je delo prof. Janka Čara. Prof. Car Je zbranim orisal življenjsko pot Dragotina Ketteja, velikega lirika, ki ga — po Cankarjevih besedah — ljudje vse premalo ljubijo In spoštujejo, saj je eden izmed tistih velikih in nesrečnih duš, ki jih šele kasni časi odkrivajo. Njegov oris se ni omejeval na suhoparno naštevanje podatkov iz pesnikovega življenja, kakor je običaj ob takih priložnostih. Nasprotno, prof. Čar nam je Ketteja predstavil z nove plati in z močno osebno prizadetostjo. Njegovo razmišljanje so z recitacijami Kettejevih pesmi dopolnjevali študentje. Pohvaliti je treba njihov bogat glasovni obseg (to velja posebej za moške) in dovršeno izvedbo, Zlasti je treba omeniti Steeital Kettejeve poezije Zame ni pomlad na li-dh vcvetela. so v režiji prof. Janka Čara pripravili študentje pedagoške akademije. * Interpretacijo Pijanca. Morebiti se je njegov izvajalec nekoliko preveč ločil od ostalih nastopajočih z izrazito mimiko, ki je spremljala izvajanje, toda spričo vsebine pesmi je ta odstop razumljiv. Recitatorji bi lahko s svojo izvedbo Kettejevih pesmi mariborske študente dostojno zastopali kjerkoli. Ob njihovem nastopu pa se mi je vendarle utrnil pomislek. Prepričana sem namreč, da bi naj bil recital katerekoli poezije izveden v takem okolju in v taki atmosferi, ki bi obiskovalcu dodelila predvsem vlogo poslušalca. Režiserjeva naloga bi nai bila torej tudi v tem, da bi poslušalca čustveno prestavil v okolje, ki bi mu olajšalo vživeti se v izvajanje, v Izgovorjeno besedo. Za ustvaritev takega vzdušja in okolja pa obrazi in kretnje tistih nastopajočih, ki trenutno ne govorijo, niso prav nič važni in celo motijo povezavo med nastopajočim in poslušalcem, Zato me je motila razsvetljava na recitalu Kettejevih pesmi. * * * 19, maja so člani kluba prekmurskih študentov pod vodstvom prof. Alenke Glazerjeve pripravili večer ciganske lirike in glasbe. V prvem delu so nastopili, recitatorji, v drugem pa je na vprašanja o življenju in delu ciganov odgovorjal Člani kluba prekmurskih študentov in ansambel Evgena Boroša na prireditvi Večer ciganske lirike in glasbe. Fotografije B. Čerin dr. Vanek Šiftar. Glu-beno spremljavo so organizatorji prireditve zaupali ansamblu Evgena Boroša, ki Je s ciganskimi melodijami skušal ustvariti razpoloženje, primerno besedi in misli Prireditvi, ki jo je obiskalo lepo število študentov, so nekatere vrzeli v slvedbl znižale raven. V mislih imam nejasno artikuladjo in občuten vpliv narečja. Ognjevito in čustveno razgibano cigansko poezijo so resitatorji posredovali premalo doživeto, da bi lahko poslušalce prevzelo osnovno občutje pesmi. Kljub naštetim pomanjkljivostim je treba organizatorje prireditve pohvaliti. Člani KPS so namreč prvi, ki so mariborsko javnost z dejanji opozorili na obstoj svojega kluba. Zato je njeho-va prireditev razveseljiv dogodek v kulturnem udejstvovanju študentov, ne glede na nekatere slabe strani izvedbe. * * * Če za konec potegnemo črto pod vse tri prireditve, je treba ugotoviti predvsem naslednje: mariborski študentje so javnosti dokazali, da so, da pomagajo oblikovati slovenski kulturni prostor. Število obiskovalcev na vseh treh prireditvah pa me potrjuje v prepričanju, da so minili časi, ko smo se zaradi neaktivnosti zgovar-jali na občinstvo, češ da nima smisla pripravljati kakršnihkoli nastopov, ker ni ohiskovalcev. Študentje so potrdili, da so hvaležno občinstvo, in da jim ne gre očitati nezainteresiranosti, češe seveda nastopajoči predstavijo s kvalitetno izvedbo in s programom, ki mimo običajnih proslav prinaša še kakšno novost. Zal si profesorji prireditev — razen redkih Izjem — niso ogledali. Ali naj to pomeni, da jim ni mar, kako in koliko se udejstvujejo študentje? Marija Frankovič biti človek (avtomat) je večkrat težko $ Če pomislim на razvoj zadnjih let v naši republiki, se mi zdi, da živimo v dokaj veliki otopelosti, kjer je bistvenega pomena le to, da si človek ustvari lagodno življenje z velikimi uspehi v družbi, kar mu prinese denarja, kolikor si poželi. Toda vprašamo se lahko, kaj takšnemu človeku sploh še pomeni družba. Mislim, da ni potrebno biti preveč pameten, če hočeš ugotoviti njeno degradiranost, omejevanje na nivo, ki omogoča dobro življenje, na faktor torej, ki daje možnost pridobitvenostl, ne določa pa dolžnosti. (Pri tem za dolžnosti seveda ne štejem službenih obveznosti, ker so le-te tako neenotne, da ne vem, kaj naj sploh še imenujem obveznosti.) S tem smo dosegli In presegli nivo držav v razvoju, pa tudi mnogo socialističnih, vzhodnih držav, saj nas te že imenujejo psevdosocialistično državo, včasih pa tudi kapitalistično. Mislim, da to ni prava oznaka za našo državo, saj v njej še vedno prebiva mnogo resničnih ljudi, ki vedo, zakaj so se borili nekoč in zakaj se borijo danes. Ne pozabljajo sicer, da njihova borba ne pomeni mnogo v množici, ki danes prepravlja svet, vedo pa, da se je le z idealizmom lahko nekaj ustvarilo, čeprav se je na to povilo danes ie popolnoma pozabilo. Zdaj pa poglejmo, kako v pogojih, ki sem jih poizkušal v grobem nakazati, životari družbeni standard. Vemo, kaj prištevamo k družbenemu standardu, vemo pa tudi, da je družbeni standard nekaj drugega kakor osebni. In to je pravzaprav izhodišče mojega članka, Izhodišče, ki naj dovolj nazorno pokaže, kakšni frazerji smo postali. Članek ne misli biti napad na določene organizacije, je samo apel celotni slovenski javnosti, da je vendar že enkrat prišel čas, ko je potrebno samega sebe in še marsikaj drugega spremeniti ter tako pomagati k socialističnemu, duhu v naši mali skupnosti. Vedeti bi morali, da je bistveno načelo človeštva, da spozna in doseže svoje dolžnosti, šele potem pa lahko zahteva tudi pravice. To je povedal že stari, dobri Mazzini, ki je računal na moč delavstva, verjel vanjo, ter jo hotel tudi dočakati, A kakor tega ni dočakal on, ne bomo dočakali niti mi niti naši zanamci, ker smo sami sebe že tako vzljubi, da smo pozabili na sočloveka, na prebivalca iste skupnosti, na državljana, ki je manj sposoben zaradi svojih omejenih kapacitet, Pozabili smo nanj; o njem sploh ne mislimo več, zanj je dovolj zakon, ki postavi norme enako človeku kot stroju, samo da pri tem dobimo čimveč dobička — če ga sploh katero podjetje še lahko dobi, ko gre zadnje čase na račun osebnega dohodka toliko podjetij rakom žvižgat. Velika in močna podjetja, ki jih je vedno več, sicer niso vsa rentabilna, toda večina jih je. Seveda je važno, za kaj se takšne velike tovarne oziroma delovne organizacije zavzamejo; nekatere podpirajo nogomet, druge ničesar, majhne pa navadno kulturo in družbeni standard. Mnogo bolj zanimivo je vprašanje, ali bo nova seksikultura pritegnila pozornost voditeljev delovnih organizacij, da jo bodo bolj podpirale. Samo poglejmo slovensko literarno bero zadnjih desetih let. Pojavi, ki so bili moderni na zapadu pred približno petdesetimi leti, so se pričeli uveljavljati tudi pri nas. V literaturo se je vedno bolj vcepljal občutek, da je nujno podreti angažiranost povojne literature pri nas. Ostalo je vprašanje, na kakšen način se bo to izvedlo. Na razpolago je bilo samo dvoje odgovorov: ali zoperstaviti povojno angažirani literaturi "nasprotno literaturo ali pa s trudom ustvariti svojstveno izrazno moč, 'da bi dvignite tako skupino nad poprečje, ki se je pričelo betonirati v naši leteraturi, In tako smo dobili dve popolnoma nasprotni struji: ena je pričela s svojstvenim izrazom kritizirati dosedanje delo v naši državi, druga pa se je očitno naslonila na zapadni svet, od koder je jemala tako snov kot tudi izraz ter zato hotela preko šokantnosti ustvariti svoj jaz. Mislim, da vmesne smeri ni, čeprav nekateri posamezniki v današnjem kulturnem prostoru ne sodijo v nobeno od teh smeri. To so posamezniki, ki so si s težkim delom — literarnim delom — pridobili resnično svojstven izraz in svojstveno tematiko. Tako se je zrinil v ospredje literarnih tekstov najbolj zapostavljeni sloj — kmetstvo, na drugi strani pa se je ponovno dvignil tudi meščan. Toda na žalost se ta snov hitro izrabi. Zato je verjetno taki smeri določen le kratek interes literarnega občinstva, ki najraje sega po razvpitih knjigah, te pa imajo največjo reklamo in so po navadi le krik komercialnih interesov. Vse to vedno bolj diši po zapadu, čeprav skušamo zatajiti kakršnokoli povezanost s tem delom sveta. Mislim, da naša civilizacija preveč posnema zapadni svet, ki še vedno predstavlja idejo nečesa vzvišenega. Kaj radi smo namreč uslužni, kadar vidimo kak- šno »čudno cestno križarko«, ki se ustavi, da bi dobila pojasnilo ter ga, po možnosti, tudi poplačala. Toda — ali Je potrebno, da se tudi v literaturi usmerjamo na zapad? Mislim, da nei Literatura ni produkt mehaniziran osti ampak revolt proti njej. Zatorej menim, da je ne smemo mehanizirati, da ji ne smemo pripisovati le zanimivosti ln psevdo-vzvišenoetl nad človekom. Človeku ne sme služiti samo za izživljanje, pač pa mora spodbujati njegovo premišljevanje. Zato knjiga ni samo potiskan papir, ki stane toliko in toliko, ampak nekaj več. Toda od današnjega sveta tega sploh ne moremo več pričakovati. Senzacionalnost je zapustila tako velike sledove, da smo sami sebe degradirali na nivo tekočega traku, ki pozna samo še profit, čeprav se z vsako besedo borimo proti njemu. Glavno je, da poznamo resnico, in da te resnice ne smemo vsiljevati drugemu I Zato se naj osebni standard še nadalje dviguje na račun družbenega — Ali bomo to dopustili? -mt Prav smešno je govoriti o visokošolskem študiju, saj smo o njem že toliko pisali, toliko razpravljali ter prihajali s profesorji do skupnih sklepov, a rezultatov ni. Ali je temu kriv prekratek čas ali pa še sploh nismo pričeli z uresničevanjem skupnih sklepov? Pri raziskovanju in ponovnem pogrevanju starih problemov visokega in višjega šolstva nam bo mnogo pomagal tudi pogovor z dr. Bračičem. Naj navedem samo nekaj važnejših misli, ki jih je izrekel dr. Bračič na omenjenem pogovoru 6. maja 1970: — reforma je nujna, — revidirati je treba zakon o visokem šolstvu, — nujna je večja angažiranost profesorjev, — odpravljanje velikega osipa in dolgotrajnosti študija je pomembna naloga, — težo pedagoškega dela je treba prenesti v aktivne oblike (vaje, seminarje, ekskurzije), da študenta naučimo delati, ne pa poslušati, — osnovna dolžnost profesorja je pedagoško delo, — prva naloga profesorja je izdaja učbenika za svoj predmet, — pedagoška usposobljenost profesorjev je izredno pomembna, — permanentno izobraževanje, pestrost in fleksibilnost pouka so vprašanja, ki jim je treba posvetiti več pozornosti. Dr. Bračič je v tem pogovoru tudi okarakterizi-ral položaj študenta na visoki ali višji šoli, kjer je treba — omogočiti študentu dejansko možnost odločanja o vseh stvareh študija in o vseh problemih razen o neposredni delitvi dohodka članov kolektiva (ne glede na današnje zakonske predpise); — situacija bo mnogo lažja, ko bo študent nekoč delavec v vzgojno izobraževalnem procesu. S tov. Bračičem se vsekakor strinjamo, saj smo sami že večkrat obravnavali podobne probleme na skupščinah ln na sestankih. Toda vprašanje je, če bo kdaj prišlo do realizacije teh ugotovitev, ali pa bo, kot zmeraj, ostalo samo pri besedah. Statistika (od leta 1983 do 1969) nam pokaže več kot porazen rezultat napredovanja študentov. Na vseh šolah je bilo v teh letih vpisanih 6980 štu- visokošolskih in višješolski študij - še vedno problem dentov, od tega pa jih je redno napredovalo v naslednji semester samo 46 %. Mislim, da takšno stanje vsekakor zahteva resnejši pretres vzrokov za tako velik osip. Vsekakor je velik odstotek takšnih študentov, ki se vpišejo na šole samo zaradi olajšav, ki jih imajo kot študenti, in sicer vsako leto na drugo visoko ali višjo šolo. Toda statistika je pokazala, da je bilo od celotnega prej navedenega števila izpisanih samo 7 % študentov, da sploh ni študiralo 23 °A, in da ni izpolnilo pogojev 24 % študentov. Iskati vzrok za takšno stanje je verjetno zelo težka zadeva, toda če bi se spravili k temu delu tako študenti kot profesorji, sem prepričan, da bi se kmalu našlo sporno mesto. K temu vsekakor prispeva svoj delež tudi nesmotrno urejen koledar izpitov, kar je pogojeno z neprimernim razporedom predavanj. Poglejmo še, kako na razvoj visokega šolstva v prihodnjih letih gleda dr. Bračič: VPŠ naj ostane takšna, kakršna je; VAS — zahteve po visoki šoli so nerealne z ozirom na bodoče potrebe v Sloveniji; PA — uresničevanje začrtane poti, v doglednem času podaljšanje študija; obstajajo možnosti, da PA postane visoka šola; čimprej zagotoviti nove, sodobne prostore; VTS — čimprej zagotoviti možnost prestopa v visoko šolo, Upamo, da dr, Bračič ne bo zameril, ker smo objavili njegove izjave. M. T. samotna luč, nekoč žrtev ... Bila je to doba, pusta ln nora, orožje Je pelo skozi rdeči mrak, ko so vojaki streljali v zrak, ko je živela Se Slava Klavora, Gladiatorski psi so v temo bežali, za sabo puščali so kri in meso, kot da bi bilo nebo ena samo oko, so se v zenici noči opazovali. Široko so štrkale strojnice v noč, in sence so v nič spolzele: med smehom so matere klele pojoč. Takrat se iz miši rodila je gora, onemele so sveče na krstah; v oblačnih dolgih vrstah je tekla pogumna Slava Klavora Z lato in grobovi poznajo obraze, ki jih je prerasla gosta trava. Po tleh se je vila vroča lava kot bi se cvetje osulo iz vaze. Kjer so kričali, so ostali zidovi. Tam je obstala Slava Klavora. Tam je iz črnega predora ugašala luč med robovi. . > reforma visokih šot (8 skupSCine Študentske skupnosti) V torek, 12. maja, je bila III. skupščina skupnosti študentov MVZ. Da bi se izboljšal študijski uspeh, je komisija za sklepe, ki je upoštevala predloge, podane na skupščini, sprejela naslednje zaključke: 1. študente — bruce je potrebno temeljiteje seznaniti s študijskim režimom, da se čim hitreje seznanijo z novim načinom dela in novim okoljem. Smotrno je zato uporabiti mesec september, ko so študentje še prosti. Potrebno je izdati brošuro, v kateri bo študent našel vse, kar ga zanima o študiju. Organizirati je treba čim več razgovorov med predavatelji in študenti. 2. Večina pedagoškega procesa naj se prenese v aktivne oblike. Predavatelj naj bo vodja, svetovalec in pomočnik pri študiju. V študentu se mora razvijati samostojnost ter sposobnost lastnega ustvarjanja in raziskovalnega dela. Predavatelj mora dobro spoznati študenta, to se pravi, da mora spremljati njegovo napredovanje, tako da bo izpit bolj ali manj samo še formalnost 3. Učnovzgojni proces mora biti urejen tako, da študent ne bo študiral vseh predmetov skozi vse leto, temveč po kurznem sistemu. 4. Poskrbeti za ustrezne učbenike je osnovna dolžnost vsakega predavatelja. Študent mora imeti na razpolago primerno gradivo. Knjižnice morajo imeti večje število enakih učbenikov, da lahko več študentov hkrati študira. 5. Izpitni roki se naj skupno s študenti postavljajo za daljša obdobja, da si lahko študentje primerno razporedijo delo. Za pogojne izpite naj bo rok vsaj dvakrat na mesec. Študent mora imeti možnost proste izbire, na kateri izpitni rok se bo prijavil. 6. Urnike je potrebno urediti tako, da bo študent v šoli samo dopoldan ali samo popoldan. Honorarni predavatelji ne smejo biti ovira. 7. Vsaka šola naj izdela analize tedenske obremenitve študenta, da zadosti gsnovnim študijskim dolžnostim (predavanja, vaje, seminarji, programi). Na podlagi le-teh naj se določijo učni programi in dolžina študija na posamezni šoli. 8. Ustvariti moramo tako razmerje, da bo študent redno izpolnjeval svoje študijske obveznosti, hkrati pa se tudi izvenšolsko udejstvoval, kajti samo tako bomo formirali dobrega študenta in pravega izobraženca. 9. Hiter tempo razvoja narekuje tudi spreminjanje učnih programov. Strokovne komisije naj vsako leto prilagajo učne programe novim potrebam. 10. Potrebno je skrbeti za stalno pedagoško in strokovno usposabljanje predavateljev ter za načrtno vzgojo novih kadrov. Skupno z RIS se je potrebno zavzemati za optimalno število pedagoških delavcev. 11. Posebno skrb je potrebno posvetiti tujim študentom, ki jih je v Mariboru vse več, da bodo čim hitreje premagali težave, s katerimi se srečajo, ko pridejo k nam (slabo razumevanje jezika in posledice, ki iz tega izhajajo). m Talci so kapniki narodov, s podtalnim šumenjem kapelj vdde: izza železnih zidov, kjer pori sonce. Nekdo na gosli zagode. Kapniki rastejo iz stoletja v stoletje, v višino se pno dolga, komaj vidna telesa. In če na kamenje trdo položite cvetje, ne čutijo več mravljinčnepa kesa. V jami pojo onemeli kapniki, njihov odmev k nam domov sega. Kot človeška ribica je naša kri, ki po svetu bega. Kaplja na kapljo: kapnik-žrtvenik. V stoletjih se izoblikuje svoboda, v tisočletjih je človek človeku sodnik, v temi molči zabloda. Ta svet je hladen, poln pustih dni, napolnjen z ničem in pozabljeno voljo: v jamah so trupla kapniki, zavita v srebrikasto folijo. To je svet blaznega miru: še glasba je tukaj muka, ki kaplja od zidu in kapnike v rasti suka. Vladimir A. Gajšek misel o samoti Povezovanje posameznih socialnih skupin ln njihov uodovlnikl tok je prineslo v epohalnem razvoja tehnike In kibernetike tndl Individualnemu življenju svoje neprlsrčno darilo, pravzaprav svoje protislovje: o-samelost. Kadar slišim o glaboklh teoretičnih možnostih, ki morajo biti zunaj človeka, da bi ga odrešile, in ne v njem, ker je človek »čista lndlvlduaclja« te sprašujem, kaj je bistvo socialnega povezovanja, kaj je tisti temeljni zgodovinski tok, ki opredeljuje može In žene, da stojijo vsaksebi, da ravnajo po čisto določenih shematiziranlh pravilih, predsodkih, značajih ... Ce namreč pomislim, da je Kant živel v pedantni samoti, nekako odrezan od sveta, da bi dojel bistveno v svetu in filozofiji, se pravi, da je mogel iz sebe zazreti čisti um in kritiko čistega uma, tedaj se mi pokaže pojavnost sveta kot objektivizacija brez vrednosti. Menim, da vsakdo nosi v glavi svoj Konigsherg da je vsakdo zavezan oblikovani zavesti in lntencljam, ki so vsebovane bodisi po aksiomatičnih bodisi po paradoksnih situacijah, teh ključnih točkah bivanja. Vsakdo more zarisati te točke v svoj sistem, se pravi, da lahko vsakdo razširi ln poglobi diametralna protislovja v lvojem duhovnem prostoru iz čutnosti, da te more vsakdo osvobajati. S tem pa seveda ne pravim, da mora biti za danost in v reallteti rojeni epkurejec ali stoik. Ne, nal čas totaliitra vse parcljalnosti v ničnost lastnega napredka. In to, kar nam je bilo še včeraj sveto. Je sedaj razrušeno, polomljeno, nerastoče. To je sedaj tisto. Ke.r.,p! ,e *° 4°eaja brez eshatologije, ker ni zgolj naključna posledica, ali eelo fantazijska predstava filozofiranja ali reducUo ad absurdum, se vprašujemo: zakaj je pravzaprav toT Kajstvo tega poudarjam namenoma, da bi pokazal na dualizem zgodovinskega toka ln zmotnost epohalnega socijalnega gibanja: — po eni strani se znotraj zunanjih sistemov (družb, dr-Uv znanosti, umetnosti, kulture, vojne, policij in vojska...) deli v atomizacijo, v nekaj povsem poseb-L pekaL kar J* sodobna odrešitev in hkratno uničenj« človeka, medtem ko po drugi strani subjektiviteta sknša subjektiviratl svet, ga strniti v izmišljeno celovito podobo, v simbolično in neuklonljivo vo-Uo po zpremlnjanju zunanjega sveta, vendar -ima v •ebl. Človek nima z instrumenti nič več oprasVI. in-®*Tu,l!l!n0 °PravliaJo delo zanj. Operacijska logika je postala na ta način vsekakor temeljni pomenljivi sub-Z Postavila je znanost kot predmetnost pred člo-JSSJ*.«a pa Je vigrila v neko eshatološko, skoro »dBUstitno Vlogo. Pojav neke, vendar že čisto jasno nelčenih religll*, kl J« zrasla na ruševinah uničenih mitologij, na kultu subjektivitete, ta pojav ni nikakor usklajen z načinom življenja, ni v skladu * p°”?®vanJem stvari, tega, kar je. Ljudje se danes zavedajo tako presneto svoje realitete — fanatizem je ”radl operacijske logike —, da od te ”ali ‘! Samozavedanje se Jim spreminja v »и r. i tesnobo. Samozavedanje pa Je preobrazba. lahko pove človek, ko je vse izrečeno? Ali pa ni bkratl v vsem izrekljivo kot nič? In ali ni nič konč-t ’ ,mrtL nezavednost, ki Sledi iz samozavedanja? f„,°v*k •« rodi «»»,« vendar le že z rojstvom oove-Itvom- Л"1, prete.klim sedanjim in bodočim člove-VMI i.UL a *a*iutimo v sebi neizrekljl- . ■"* ™er* b,ti okstaza niti sum, da •'»vebodnl, temveč Je to osamelost, ki nas Je lz-»redine, ki nas je odtegnila predme- mStk l. postavi,a prel1 nal same. Sa- 554, J" forej tudi čisto samozavedanje, je postavlja- ae steklu?*«!3* z566*.,1" stvarl’ v neko praznino, kjer zfla li^Jičetč. protl Prihodnosti. Umska afa- •4* .Je..PaJrešCe posledica samote, je morebitni vir za umetniško ustvarjenje bodisi za samomor. JL « SP** sam’ ni bog* ni eshatolo^ija, vseved- ?e z sendo^Sf"0*.*^115 jaz Sem’ ki sem’ Obdavčen nllmi V . tokom, socialnim gibanjem zuna- L, J «. • so,i *nim ^Perativom. Težko je biti zunaj vseh sistemov, v lastni samoti, v jmanenc! preobrazbe, ne da hi postal pri tem religiozen, gele enoto* :,Pre°V!“b‘ totaiizira protislovje v posebno deli in sf<3em*i Tf°m.eT, , 0i.'u i 3 T da namerno prezrl živahno dejavnost dflai« n!?«,?*13t°Va TJ UTeh? Ce pa st°W° nekateri vlia,T mladinskemu delu ob strani, ne more biti za to kriva šola saj Imajo vs dijaki možnost sodelovat) pri katerikoli delavnost! in možnost nastopati kot samou-pravljalei. Pra vzato se nam zdi čudno, da se pisec članka v obdobju štiriletnega šolanja ni aktivno vključil v delo mladinskega aktiva. Izzvani zaradi neobjektivnega članka smo odgovorili, kar nam leži na srcu, saj lahko vedno dokažemo, da živimo in delamo. Mladinski aktiv gimnazje pedagoške smeri v Mariboru Tadič Vida VtSTNAtt Bangkok Phnom-penh 15. april 1970. Apollo 13 se je pogreznil globoko v vesolje in začel se je tretji veličastni polet človeka na Luno. Vsi smo bili veseli, vsi ljudje našega planeta smo se spet čudili tehniki atomske dobe, ki ustvarja čudeže za čudeži. Toda tudi taka nedoumljiva tehnika ni nezmotljita. To nam je postalo jasno potem, ko je ves svet pretresla novica, da je Apollu 13 zmanjkalo električne energije, in da je njegoVa vrnitev na Zemljo ogrožena. Začela se je bitka med tehniko in človekom. Tretji dan. Drama se bliža višku. Ali se bodo astronavti vrnili ali pa se bodo izgubili v neskončnih razsežnostih Ko-zmosa? Sedim ob TV sprejemniku in spremljam razburljiv reporterjev glas, ki drhti občutneje kot glasovi vseh treh astronavtov skupaj. Vsi smo na nogah. Vsak želi astronavtom najsrečnejši povratek na Zemljo. Takrat pa je kot-'strela z jasnega udarila vest, da je ameriški Kongres pozval svoje ljudstvo, naj moli za srečno vrnitev astronavtov. In verniki, s Kongresom na čelu, so molili, mi pa smo jih pij tem opazovali; kajti vedeli smo, da njihova vrnitev ni odvisna od molitve, ampak le od izračunov compyutrov, ki so vodili polet. Lepo je biti human in si z vsemi močmi, pa naj bo to celo molitev, prizadevati, da se nekomu reši življenje, posebno še, če gre kar za troje dragocenih človeških življenj. Vendar se pri tem vprašujem, kdaj bodo ameriški Kongres, papež in vsi tisti, ki znajo moliti, in ki k molitvi pozivajo, molili za padle vojake v Vietnamu, za tiste, ki vsak dan tam krvave, in za tiste, ki bodo tam ostali za vedno. Ali bodo vsi ostali, ki se bodo iz tega pekla vrnili domov živi in zdravi, molili za srečno vrnitev? Zdi se mi, da bodo preklinjali Kongres, Pentagon in vero. Tisto vero in molitve, ki so tovariše izdale in jih poslale k vragu. Katoliški verski list Družina se je ob tem dogodku na dolgo in široko razpisal. Tudi on je »trepetal« in pozival svoje bralce k molitvi. V eni izmed številk je bila prikazana uokvirjena slika treh astronavtov, ki po srečni vrnitvi »pobožno« molijo. Ob tem dogodku šemi je venomer postavljalo vprašanje ali so bili trije 'moleči astronavti le dobra reklama za vero ali pa je Družina sliko priobčila zato, ker se ji je zdela zadnja faza poleta najvažnejša. Mitja Vrhovšek skop Slovenci smo precej čudno ljudstvo: ustava, in zakoni nad dajejo takšne pravice (in dolžnosti), kot si jih pred vojno nismo mogli predstavljati. Očitno pa nekaj naši miselnosti še vedno vrtinči tokove. Ali je to strah, da bo človek proglašen za nacionalista ali želja, da bi pokazal znanje jezikov. Tega ne vemo. Upravičeno pa se nam zdi smešno, da v času, ko DSNO razpravlja o enakopravni uporabi slovenskega in makedonskega jezika pri poveljevanju v vojski, govori generalni direktor TOMOSA, tovariš Branko Hočevar, po televiziji v srbohrvatskem jeziku. Stvar bi morda bila sprejemljiva, če izgovorjava ne bi bila izjemno slaba. Tako sta srbski in hr-vatski jezik oskrunjena, slovenščina pa zavržena. Quot capi ta to*, sententiae! Odnose med profesorji in študenti — po mnenju prof. dr. Voje Stojanoviča iz Beograda — urejujejo norme in nenapisana pravila »koja stoje več godinama«. Iz besed vodilnega referenta sklepamo, da ima reforma univerze svetlo perspektivo... Častitljivemu profesorju Stojanoviču predlagamo, da isto stališče posreduje tudi beograjskim študentom. SL Л V soboto, 16. maja, so študentje PA v Mariboru priredili izlet na Ravne. Kot je normalno, so se razživeli šele na poti proti domu. Tako so ob povratku, tam nekje pri Rušah, na vsaki postaji na vse grlo vpili skozi okno; »Hočemo cenejše meso! Meso delavcem, penžio-nistom in študentom!« Mislim, da jih lahko proglasimo za protidr-žavne elemente, ker tako nedvoumno zavajajo na strhnpota poštene državljane, ki so se prav tisti čas zadrževali na postajah od Ruš do glavnega kolodvora -m Udeleženci univerzitetne skupščine so se držali (študentje in referenti so izvzeti) starega pregovora: »Ce boš molčal, boš ostal filozof.« V splošni prepir (konstruktivno izmenjavanje mnenj) se niso vključili. Očitno imamo v Sloveniji prepirov že čez glavo, pa nam v jugoslovanskem merilu zmanjka elana zanje. Na VEKS je nekaj originalnega: v skriptih za politično ekonomijo, ki so precej dobro napisana, lahko najdeš nekaj odličnih citatov, ki imajo približno takšen videz: »Glede predmeta kapitalistične družbene reprodukcije pravi K Marx dobesedno: .Pitanje kako se neposredno postavlja, jest ovo: kako se iz godišnjeg proizvoda na-knadjuje, u pogledu vrednosti, kapital koji je u proizvodnji istrošen...‘« itn. AMPAK — Karl Marx je bil Nemec! TUDI V VOJSKI MATERINŠČINA Začetne analize o uresničitvi enakopravne uporabe jezikov in pisav narodov in narodnosti v JLA bodo zaključene že letos. Tako je na tiskovni konferenci izjavil generalmajor Veljko Miladinovič, ki je časnikarje seznanil z delovnim programom, s katerim se intenzivno ukvarjajo. Doslej so, kot je znano, pri poveljevanju, vajah in urjenju ter administraciji uporabljali en jezik — srbohrvatski. Končane so že analize o uporabi jezikov o sodobnih postopkih in pri izdajanju vojaškega uradnega lista v slovenščini in makedonščini. Pripravljajo pa še obsežne analize o uporabi jezikov in pisav v administraciji, pri vajah, v prostem času in svobodnih dejavnostih, pri izdajanju listov itd. Razpravljajo tudi o uporabi jezikov pri poveljevanju, zlasti v operativni armadi pa tudi v enotah teritorialne obrambe. Ker bodo morali starešine, če bodo hoteli uresničiti te načrte, poleg srbohrvaščine znati še kak jezik, nameravajo že septembra v nekaterih vojaških šolah \ivesti pouk makedonščine in slovenščine. DSNO bo kot organ zvezne uprave pri uresničevanju enakopravnosti jezikov in pisav ravnal tako kot vsi drugi zvezni organi. Delo, maja 1970 Profesor iz Zagreba je na skupščini univerzitetnih učiteljev Jugoslavije predstavnikom Bosne in Hercegovine z vso resnostjo svetoval, naj -si malo ogledajo stare univerze v Beogradu ter Zagrebu in naj že vendar prenehajo s svojimi reformnimi poskusi. Nauk: mali in mladi — počakajte, da se zganili sivi, čas eminenci. pismo nacionalni uniji študentov ZDA (UNSA) DRAGI PRIJATELJI Z ogorčenjem smo sprejeli vest o smrti Štirih Študentov, vaših tovarišev na univerzi v Kentu. Zveza študentov Jugoslavije vam izreka vso podporo v vaši borbi za mir, v borbi proti agresiji v Kambodži, Vietnamu in Laosu. Permanentna agresija, ki jo izvajajo ZDA na jugovzhodu Azije, in njena razširitev na Kambodžo, usmerjena proti svobodi in neodvisnosti teh narodov, predstavlja kršitev in teptanje najelementarnejših človeških pravic in principov, na katerih mora temeljiti mednarodna skupnost. To še enkrat jasno kaže na imperialistične pretenzije in na resnične namene vlade ZDA. Ta agresija je v bistvu namenjena in naperjena proti vsem silam, ki se borijo za nacionalno neodvisnost in dostojanstvenost svojih narodov, ki nasprotujejo blokovski delitvi in podjarmljenju sveta, in ki zahtevajo spoštovanje in enakopravnost med vsemi narodi. ’ _ Zveza študentov Jugoslavije ostro obsoja agresijdfr, ZDA in njenih satelitov. Od ameriške vlade zahtevamo, da čimprej umakne svoje sile iz Kambodže, Vietnama in Laosa. Zveza študentov Jugoslavije podpira progresivno svetovno mnenje in vse progresivne sile znotraj ZDA, ki se borijo za prenehanje agresije. Borba ameriških študentov in groba sila, ki jo uporabljata proti njej vlada in vojska, dokazujeta, da je progresivna ameriška javnost proti umazani vojni in agresiji. Ameriški študenti s svojo borbo vsemu svetu izpričujejo svojo progresivno opredelitev. Solidarni smo z ameriškimi in vsemi študenti sveta, ki obsojajo ameriško agresijo na jugovzhodu Azije. Menimo, da se mora progresivno svetovno mnenje in vsa svetovna skupnost z večjimi močmi angažirati, da bi se zagotovili pogoji, ki bodo narodom jugovzhodne Azije omogočili, da bodo sami odločali o svoji usodu Želimo vam veliko uspeha pri nadaljnji borbi да mir in proti agresiji ter vas prijateljsko pozdravljamo. ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE UMIRJENA LIBERALIZACIJA? Iz časopisja smo izvedeli, da je pripravila na skupščina osnutek zveznega zakona o osebnem delu občanov. Osnutek pVedlaga, da bi lahko zasebni obrtniki in gostinci poleg članov ožje družine in učencev v gospodarstvu zaposlili še deset delavcev (prej pet). Ce bi se dva obrtnika združila, bi lahko zaposlila največ 16 delavcev. Podobne radikalne (?) spremembe se obetajo tudi v zasebnem prevozništvu (alternativni predlog: prevozniki lahko zaposlijo še enega KER MISLIMO, DA TUDI DOSEDANJI ZAKONI O OSEBNEM DELU OBČANOV NISO DOVOLJ DOBRO USKLAJEVALI OSEBNIH IN DRUŽBENIH INTERESOV, SAJ SO DOVOLJEVALI PREKOMEtlNO SAMOPAŠNOST »ZASEBNIH PROIZVAJALCEV«, KI SO BOGATELI NA TUJ RAČUN, ZAHTEVAMO, DA SKUPŠČINSKI ODBORI, KI BODO OBRAVNAVALI NOV PREDLOG, LE-TEGA OSTRO ZAVRNEJO! Utrinek z oddaje Naše malo misto: 'IVELA GRBACA RADNOG NARODA! Rangoon za koga naj molimo? Skozi P e r porevolucio- narisii vzgoja bralca ali časnikarja? Pred nedavnim Je bilo v glavnem mestu naše republike svetovno prvenstvo v košarki fn časopisne strani so bile polne poročil in reportaž. Lahko smo prebrali, kdo je največji, najmanjši, najboljši, najhitrejši, najslabši, najtočnejši, najlepši, naj... To smo lahko brali v najkrajši, najdaljši, najbolj bedasti in naj... reportaži. Nekaj dni za tem je sledil x-ti kongres ali sestanek tega ali onega. In armada časnikarjev, fotoreporterjev, filmskih in televizijskih snemalcev se je preselila na novo senzacionalno zadevo. Časniki in revije so objavili nešteto najbolj zanimivih, izvirnih in tudi bedastih reportaž, da o senzacijah sploh ne govorim. Ce ni v časniku (mislim v najboljšem!) ničesar za »naj«, kdo ga bo sploh bral! Če hočeš brati tisto naj... zadevo, ga moraš kupiti. Ko je bralec kupil časnik, je padel v žep časnikarja, ki je ustvaril tisto naj... reportažo, tudi kak dinar. Tudi za najbolj bedasto reportažo! Sedaj stojim pred dilemo: kdo vzgaja koga? Bralec časnikarja ali časnikar bralca? Jaz vas ali vi mene? Res ne vem. Ali ve mogoče kdo od vas? џ Aliqufs Član našega uredništva, ki se je mudil v tujini, je napisal sestavek o CSSR. ki smo ga 'objavili v 10 številki Katedre. Podoben sestavek (izpod istega peresa) je objavil tudi radio Maribor, le da je izpustil odstavke, ki komentirajo notranjepolitični položaj v CSSR in. razpoloženje ljudi. Zdaj se vprašujemo: zakaj tega Radio ni mogel objaviti, Katedra pa, in drugič: ali ne živimo v isti državi in ne uživamo iste demokracije? a stari b stara c napovedovalec krompir = revolucija a stara kak je s krompirom b slabo kaže skoraj tako kot da bi se gnilim vi-com režali a pa ga bo za en vozek b če ga boš pomagal nabrati a pri sosedih pa imajo 320 litrov jabolčnika ko lani niso mogli prodati jabolk b kaj boš stari kaj nisi bral v cajtengih kak v mesti škripljejo z mesom a stara ne govori tolko raje delaj in poslušaj c tako sta se šla naša slovenjegoriška kmeta revolucijo pogovarjala sta se sama pa kdaj tudi s krompirom ali kravo teletom ali bikom zavila sta kdaj tudi v gostilno kjer so pili mešanico z državnih kleti medtem ko jih je doma čakalo na hektolitre pijače- in šnopsa a stara daj prinesi mi že cajtenge b ne bodi lak siten ko vidiš da nimam nič likvidnosti a kaj si si pa zopet zmislila neko lik-k-k-v— ... b likvidnost pa to sen si jaz ne zmislila eta tak v cajtengih samo da je še Slečena ciganka hcoj a stara daj mi cajtng ti pa napolni voziček c in tako sta uresničila svojo revolucijo vaščani so ju imeli za prezidenta tujca bi motilo samo to da so včasih starega klicali za hitlerja sam ni vedel zakaj se ga je oprijel ta vzdevek stara je napolnila voziček s krompirom — ter izkoristila zadnjo možnost revolucije — gnili krompir je zabrisala v potok stari je prijel voziček za ročaj stara je zadaj tiščala sama zgodba bi bila lahko še dolga kajti med potjo domov sta morala prevleči tudi strm hrib toda na sredi hriba je bila krčma kamor sta zmeraj zavila zaradi utrujenosti od vlekp voziček pa tudi bodi ne len je zmeraj zdrkljal po hribu navzdol tako sta se šla revolucijo dva stara kmeta dokler jima m zgnil še tisti krompir na vozičku če boste dandanašnji kaj hodili po slovenskih goricah ju boste verjetno še videli kako vlečeta voziček če le ta še ni razpadel do krčme da lahko potem sam zdrvi navzdol TODA TO Z NIČEMER NE SPREMENI PODRAŽITVE MESA VZGOJA BRALCA ALI ČASNIKARJA? Guverner narodne banke je dejal, da bodo bodoče generacije preklinjale sedanjo, ker jim je kot dediščino zapustila goro težko plačljivih dolgov (v letu 1969 milijardo 800 milijonov novih dinarjev). Takšno je tudi naše mnenje. Singapore Združenje VZM je sklicalo tiskovno konferenco v zvezi z gradnjo študentskega doma. Najbrž ni zaželjeno, da bi sc predstavniki študentskega timska udeleževali takih konferenc.