DR. O. ILAUNIG: 52 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Preiskavo jo vodil v Gradcu vladni komisar Maurer. Ker se je grof Thurn svobodno kretal, Be je seznanil s komisarjevo soprogo. Hotel jo jo pridobiti za to, da bi vplivala na svojega soproga, naj vodi preiskavo njemu v prid. S svojim ljubeznivim obnašanjem napram ženskemu spolu je dosegel, da se je soproga vladnega komisarja zaljubila vanj. Kar so mu ni posrcčilo pri hčeri mestnega pisarja Jakoba Kodra v Mariboru, to je doscgel sedaj. Pregovoril je komisarjevo soprogo, da je v neki nočl zbežala z njim iz Gradca v največje presenečenje vladnega komisarja Maurerja. Ko je ta nekega jutra pogledal, kje bi bila soproga, je ni bilo nikjer. Hkrati mu je tudi Bodni sluga javil, da je izginil grof Tburn neEnano kam, predno mu je mogel izročiti vabilo k Łasli_anju. Ubežnika sta neovirano prišla na Beneško, kjer sta ostala nekaj časa v samotnem gradu. S tem pa si je grof Thurn sam izkopal grob. Po daljšem zasledovanju so ju vjeli ter odvedli v Gradec. Grofa Thurna so zaprli na Schlossbergu. Začele so se pravde zoper njega zaradi veleizdajo, ropov, umorov in nasilstev. V koliko so se končale z obsodbami, se iz listin ne da dognati. Grof Thurn je ostal v zaporu celib. 18 let in umrl ineseca marca 1089. Vsekako se mora reči, da je bil od vseh zarotnikov za cesarja in državo najmanj. nevaren. Dokazano je bilo le, da bi moral ob izbruhu upora izročiti obmejne trdnjave na Goriškem Beneški republiki. Ali pa je imel tudi resno voljo, izvršiti dano mu nalogo, se ne more ugotoviti. Najbrž se je pridružil zarotnikom iz sebičnih namenov, da bi ostala nekaznovana njogova številna zločinstva, če se zarota posreči. Čutil je namrcfi, da je bila mcra njegovib zlodcjstev polna ter da mora priti kazen. , Obsodba in ječa sta ga torej zadeli radi raznih nepolitičnib. hudodelstcv, ki so zahtevala zadoščenje. Tudi Boltažar Ribl je prejel zasluženo plačilo z-a to, ker se je hotel maščevati nad svojim gospodom ter ga prodati za sto cekinov. Že to, kar je sam priznal v gostilni »Pri slonu«, je zadostovalo, aa so ga obsodili. Zaželjenih sto cekinov, katere je upal dobiti za izročitev spisov, sicer ni dobil, pač pa je bil obsojen na pet let ječe. Za kazen je tudi moral stati vsak teden po en dan na sramotnem kamnu pred rotovžem v Gradcu v občen zasmeh vseh mimoidočih. Kdor je šel mimo, ga je zaničljivo pogledal, se mu rogal, ta in oni mu je tudi pljunil v obraz. »I-Ia, glej ga zvestega sluga grofa Tatenbaha. Bil si mu pomagač, nazadnje si ga izdal. Mislil si postati bogat, ha, ha, tu irnaš sedaj pravično plačilo.« Tako so ga zasmehovali, drugi pa so so mu krohotali. Ribl je gledal ves bled in upadel v tla. Ni se upal pogledati nobenemu v obraz. Sam si je moral priznati, da je to zaslužil. Po prestani kazni je moral zapustiti avstrijskc dežele, kot tuji lastnini nevaren človck. « Minulo je pet polstoletij. Bojevniki za svobodo slovanskih dežel, ki so morali skloniti svoje glave pod meč sile in nasilja, so že davno bill našli svoj mir. Mir so našle kosti grofa Tatenbaha pri cerkvi sv. Andreja. Noben križ, noben kamen, noben napi3 ne spominja, kje spi večno spanje nekdaj tako mogočni grof Erazem Tatenbah. Zemlja se je že davno zravnala nad njegovim grobom in ljudje hodijo po njem. Drugače pa je s kostmi grofov Petra Zrinjskega in Frana Frankopana. Bila sta pokopana v skupni jami pri cerkvl sv. Ivlihaela na Dunajskem Novem mestu, ki je stala poleg stolnice, to je ob sedanji mestni župni in proštijski cerkvi. Do leta 1802 je ostal grob nedotaknjen. Takrat pa so razpadajočo cerkvico sv. Mihaela spremenili v žitnico. Izkopali so vse mrliče okoli cerkve ter prenesli kosti na pokopališče pri Ferdinandovili vratili. Kosti Zrinjskega in Frankopana so našli tcr jih kot take ugotovili, zakaj dobili so pri njih srebrne gumbe z obleke ter banov robec z znamko P. C. Z., napravljenim iz zlato vezenine (Pe« ter Comes Zriniski — Peter grof Zriniski). Hrvatje so prosili cesarja Franca I., naj jim prepusti te predmete v spomin, dobili so jih. Gumbe so razdelili nekaterim hrvatskim rodbinam, budimpeštanskemu in mestnemu muzcju v Dunajskem Novcm mestu, kjer shranjujejo tudi meč, s katerim se jo izvršilo obglavljenje. Robec je tudi dobil ta muzej, pa ga je nekdo izmaknil. Od lcla 1802 do lcta 1885 so počivale kosti v posebnem grobu ob prejžnjGm južncm zvoniku. V tem letu pa so podrli oba zvonika proštiisko cerkve. Takrat so izkopali tudi kosti hrvatskih mučenikov. Nekaj časa so jih shranili v mrtvašnici, na višji ultaz pa so jih morali zagrobsti v skupen grob. Naročeno je bilo celo, naj jih raztresejo po grobu. Rodoljubnim Hrvatom pa se j_e posrečilo pregovoriti grobarja, da jih je položil skupaj na dogovorjeno mesto neposredno pod vrbovno plastjo. Lota 1907 so jih iznova izkopali, jib položili v dve krsti ter djall v nov gi*ob. Minula je dolga doba od časa, ko so zarotniki proti tujorodni nasilnosti morali žrtvovati svojo življenie. Takrat sc je zdelo. da so Habs- buržani tako močn., da ni misliti na to, da bi se mogel kcdaj zrušiti njih prestol. Zgodovina pa uči, da so izginili narodi, l'i so si osvojili veiiko sveta ter svojemu jarmu podvrgli druge narode ter da so izginiii vladirji, ki jso pahnili druge vladarje s prestola. Nekdaj vsemogočni so morali poslednje dni premišljevati. da sta moč in sila na tcm svetu jako nestalna gosta. Ta zgodovinska rcsnica so je r.aposled obistinila tudi na Ilabsburžanih. Zrjradbo svoje države so zgradili ne na zaupanju narodov, marveč na sili, ki ni hotela posameznirn narodom dati njihovib pravic. Vslcd tega se jo ta na vides močna stavba začela rušiti, dokler se ni končno popolnoma razsula. Že dolgo pritajena nevolja je nazadnje izbruhnila z elementarno silo ter razdrobila prostol, pod katerim so zdihovali podjarmljeni na,rodi. Narodi so postali svobodni, sami svoji, prišel je dan, po katerem so saman hrcpeneli zarotniki proti vladi cesarja Leopolda. Razsežna Avstrija je razpadla v neodvisnc države, osnovane na temelju narodnostncga principa.