SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 43 Ljubljana, četrtek 16. decembra 1982 Ce;.a 20 dinarjev Letu XXXIX 1872. Na podlagi 579. Siena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 17. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 5. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) so sklenili. Zadružna zveza Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Splošno združenje trgovine Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Zavod SR Slovenije za rezerve, izvršni sveti občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Sil Slovenije (v nada^njem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o organiziranem odkupu živine in prometu svežega mesa za zagotovitev preskrbe s svežim mesom v SR Sloveniji 1. člen Udeleženci sklepajo ta družbeni dogovor z namenom, da določijo aktivnosti in ukrepe, s katerimi bodo vplivali na povečano prirejo živine in s tem trajnejše zagotavljali ustrezno preskrbo s svežim govejim in svinjskim' mesom. i S tem družbenim dogovorom se udeleženci obvezujejo, da bodo pripravili skupne osnove za trajnejše urejanja odnosov med rejci, organizacijam; združenih kmetov, organizacijami združenega dela klavniške industrije, organizacijami, ki so nosilci preskrbe z mesom ter porabniki. Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v skupnih osnovah za urejanje odnosov v preskrbovalni verigi opredelili načine trajnejšega urejanja medsebojnih razmerij pri zagotavljanju mladih živali za rejo (teleta, mladi prašiči), komponent za pridelovanje krme in rejo živine (koruza, sojine tropine, ribja moka, gnojila in zaščitna sredstva), goriva in rezervnih delov za kmetijske stroje, s čimer bodo rejci sprejeli obveznosti, da bodo zagotovili za organiziran odkup dogovorjene količine živine, ki so potrebne za preskrbo občanov s svežim govejim in prašičjim mesom. Za dosego namenov iz prejšnjega odstavka bodo med posameznimi udeleženci v preskrbovalni verigi, z mesom sklenjeni ustrezni sporazumi, s katerimi bodo urejene medsebojne obveznosti, riziki ter sankcije za neizpolnitev obveznosti. 2. člen Zadružna zveza Slovenije bo pripravila skupne osnove za sklenitev sporazumov med kmeti in organizacijami združenih kmetov. S temi osnovami bo razdelan’ tako način zagotavljanja vseh potrebnih komponent rejcu živine kot tudi obveznost rejca, da bo zagotovil določeno količino živine v določenem času. Organizacije združenih kmetov bodo kmete, s katerimi bodo imele urejene odnose na način iz prejš- njega odstavka, preskrbovale s potrebnimi komponentami po vrstah in. količinah, ki so v skladu z njihovimi obveznostmi in s tehnološkimi normativi za prirejo mesa in mleka Kmet bo s tem prevzel trdno obvezo za zagotovitev določenih količin živine v določenem času preko organizacij združenih kmetov. 3. člen i Organizacije združenih kmetov bodo na skupnih osnovah, ki jih pripravita Zadružna, zveza Slovenije in Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, za vse dogovorjene količine živine sklenile sporazume o zagotovitvi živine z organizacijami združenega dela klavniške industrije, s katerimi si bodo le-te trajnejše zagotovile potrebne količine živine. 4. člen Splošno združenje trgovine Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije bodo pripravili skupne osnove in merila za sklepanje sporazumov, na podlagi katerih bodo organizacije združenega dela klavniške industrije, trgovine in gostinstva trajnejše urejali medsebojna razmerja in sprejeli materialne obveznosti za zagotovitev preskrbe s potrebnimi količinami mesa. 5. člen Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo organizacije klavniške industrije zagotovile dogovorjene količine svežega mesa trgovskim organizacijam združenega dela, ki preskrbujejo občane s svežim mesom, ter velikim potrošnikom na podlagi sklenjenih sporazumov'o trajnejših medsebojnih razmerjih, urejenih v skladu s skupnimi osnovami iz prejšnjega člena. l 6. člen Splošno združenje trgovine si bo prizadevalo, da bodo trgovinske organizacije združenega dela, ki prodajajo meso na drobno, v skladu s potrebnimi količinami svežega mesa, ugotovljenimi z materialnimi' bilancami, sklenile z organizacijami klavniške industrije sporazume za trajnejše zagotavljanje preskrbe s svežim mesom. 7. člen Udeleženci bodo v okviru svojih pooblastil in. pristojnosti poskrbeli, da bodo veliki potrošniki svežega mesa v SR Sloveniji (organizacije združenega dela gostinstva in turizma družbenega in zasebnega sektorja, obrati družbene prehrane v gospodarstvu ih v družbenih dejavnostih) s preskrbovalnimi organizacijami sklenili sporazume o trajnejšem zagotavljanju ustreznih količin in vrst mesa ter o drugih pogojih za zagotovitev dogovorjene oskrbe. 8. člen Zavod SR Slovenije za rezerve bo v skladu s programom republiških tržnih blagovnih rezerv oblikoval rezerve mesa ter za dosego tega namena sklenil dogovore z organizacijami združenega dela. 9. člen Udeleženci bodo v okviru svojih pooblastil in pristojnosti poskrbeli, da bodo Zadružna zveza Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane in Republiška skupnost za cene, pripravili predlog paritetnih razmerij, na podlagi katerih so izračunljivi tako stroški reje, kot tudi drugi elementi proizvajalske prodajne cene. Morebitne razlike v cenah, ki nastajajo v določenem časovnem razdobju, so sestavni del skupnih osnov za urejanje odnosov na reprodukcijski verigi preskrbe s svežim mesom. Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v okviru svojih pristojnosti dosledno ukrepali proti vsem, ki odnosov ne bodo urejali v skladu s skupnimi osnovami. 10. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v okviru sredstev 70 °/o dela presežkov proračunskih prihodkov, združenih v SR Sloveniji in namenjenih za intervencije v porabi hrane v letu 1982, zagotovil: a) pokrivanje negativnih razlik v cenah pri junčjem mesu v višini 27,88 din/kg in pri prašičjem mesu v višini 40,41 din/kg za količine svežega mesa, ki se prodaja na drobno in za količine svežega mesa, porabljenega za pripravo obrokov vseh vrst oskrbovancev organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti in sicer: — proračunsko dopolnjevanim občinam za celotne količine tega namena porabe, — ostalim občinam pa za preostale količine tega namena porabe potem, ko so že porabile svoja sredstva iz naslova zmanjšanja splošne porabe v letu 1982 za pokrivanje negativnih razlik, in ko so izpolnile obveznost iz drugega odstavka 11. člena tega družbenega dogovora, ' b) pokrivanje negativnih razlik, nastalih pri usmerjanju republiških blagovnih rezerv junčjega in prašičjega mesa za preskrbo občanov. 11 Cen Izvršni sveti občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane bodo sredstva iz 0,8 0/o znižane splošne porabe v letu 1932 usmerili za pokrivanje negativnih razlik pri svežem mesu, ki je namenjeno za široko potrošnjo in za oskrbovance organizacij združenega dela družbenih dejavnosti (vzgojno varstvene organizacije, šole, dijaški in študentski domovi, bolnišnice, socialni zavodi ind.). Izvršni sveti iz prejšnjega odstavka se obvezujejo, da bodo sredstva iz 30 °/» dela presežkov proračunskih prihodkov, namenjena za pokrivanje negativnih razlik v cenah svežega junčjega in prašičjega mesa v novembru in decembru, usmerili za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. • • 12. člen Izvršni sveti bodo spodbujali urejanje odnosov v proizvodnji mesa in skrbeli, da bodo v 1983. letu sklenjeni samoupravni sporazumi o medsebojnih pravicah in obveznostih pri uresničevanju ciljev in nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. 13. člen Uresničevanje tega družbenega dogovora spremlja odbor udeležencev, v katerega vsak od udeležencev imenuje po enega predstavnika. V občinah oziroma posebnih družbenopolitičnih skupnostih usklajujejo izvajanje aktivnosti za uresničevanje tega družbenega dogovora izvršni sveti občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 14. Sen Določbe 10 in 11. člena tega družbenega dogovora veljajo za november m december 1982 oziroma do spremembe.cen mesa, vendar najdalj do 31. 12. 1982. 15. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci. .... 16. člen Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 7. decembra 1982. Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora. Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, Izvišni sveti Skupščin obč r Ajdovščina, . Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, ’ Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Lenart Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož. Postojna, Ptuj, Radlje »b Dravi, Radovljica, Ravne na IJoroškem, Ribnica, Sev-r niča, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah. Tolmin. Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, in Žalec, Zadružna zveza Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Splošno združenje trgovine Slovenije. Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Zavod SR Slovenije za rezerve. 1873. Na podlagi 7. člena odloka o nadomestilih za junčje in svinjsko meso (Uradni list SRS, št. 42/82) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodar-' ske zadeve NAVODILO o uveljavljanju nadomestil za junčje in svinjsko meso I To navodilo določa način uveljavljanja nadomestil iz odloka o nadomestilih za juričje In svinjsko meso (Uradni list SRS, št. 42/82 — v nadaljnjem" besedilu: odlok). II. Upravičenci iz 2. člena odloka uveljavljajo, nadomestila v višini' povečanja stroškov prireje živine iz 1. člena odloka, ki znašajo 27.88 din/kg pri junčjem mesu in 40,41 din/kg pri svinjskem mesu. III. Zahteve za izplačila nadomestil vlagajo organizacije združenega dela (upravičenci iz odloka), ki so prodale meso občanom na drobno oziroma velikim potrošnikom — organizacijam združenega dela družbenih dejavnosti. Te organizacije združenega dela vlagajo zahteve pri pristojni podružnici Službe družbenega knjigovodstva, samostojni mesarji pri pristojnem organu v občini, kjer je bilo meso prodano, Zavod SR Sovenije za razerve pa pr; Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. IV. Organizacije združenega dela in samostojni mesarji zahtevi za izplačilo nadomestil priložijo: 1. a) fakturo dobavitelja mesa za upravičence iz I. točke 2. člena odloka oziroma b) lastno fakturo (račun) o prodaji mesa ali dokument o dobavi mesa svoji prodajalni za upravičence iz 2. in 3. točke 2. člena odloka; 2. obračun nadomestil z izjavo upravičenca na predpisanem obrazcu, ki je objavljen s tem navodilom v prilogi B; : 3. nalog za izplačila nadomestil. Zavod SR Slovenije za rezerve priloži zalVevi za izplačilo nadomestil obračun nadomestil in nalog za izplačilo ■ Upravičenci db nadomestil vlagajo zahteve za izplačila nadomestil najmanj za enomesečno obdobje. V. Fakture in dokumenti o dobavi mesa iz prejšnje, točke se lahko uporabijo za uveljavljanje nadomestil le, če so v njih navedene količine in vrste mesa po veljavnih cenah iz priloge A tega navodila ter posebej izkazana povečanja stroškov prireje živine iz II. točke tega navodila. Za količine svežega junčjega mesa, k; predstavljajo nadomestitev količin uvoženega govejega mesa, so dobavitelji dolžni opremiti fakture s klavzulo: »Za ..... kg junčjega mesa se ne obračuna na- domestilo, ker to predstavlja količine za zamenjavo mesa iz intervencijskega uvoza.* VI. Organizacije združenega dela niso upravičene do nadomestil za prevzele količine mesa, dobavi) ne iz republiških blagovnih rezerv v letu 1982 in izključno namenjene za široko potrošnjo. VII. Organizacije združenega dela klavniške industrije in samostojni mesarji izplačajo rejcem (zaradi povečanja njihovih stroškov) za odkupljeno živino, katere meso je bilo prodano od 1. novembra dalje, nadomestilo 12,30 din/kg žive teže mladega pitanega goveda in nadomestilo 16,35 din/kg žive teže prašičev. Do tega nadomestila so upravičeni rejci, ki so prodali živino po veljavnih proizvajalskih prodajnih cenah. VIII. Za kontrolo upravičenosti uveljavljanja nadomestil morajo biti v vseh prodajalnah svežega junčjega In svinjskega mesa izobešeni ceniki s cenami iz priloge A tega navodila za vseh dvajset delov junčjega mesa In - petnajst delov svinjskega mesa, ki se prodajajo na drobno. Nazivi delov oziroma vrst mesa in cene mesa na cenikih morajo biti takšni, da jih kupci z mesta, kjer kupujejo meso, dobro vidijo. Med dele oziroma vrste mesa iz prejšnjega odstavka po pravilniku o kakovosti mesa klavne živine, perutnine in divjadi. (Uradni list SFRJ, št. 34/74, 26/75 in 13/78) ne spada junčja in prašičja drobovina. IX. Skladnost cen v dokumentaciji za uveljavljanje nadomestil s cenami, navedeni v prilogi A tega navodila, ugotavljajo Služba družben'ga knjigovodstva in pristojni občinski organi. Ko Služba družbenega knjigovodstva, pristojna po sedežu upravičenca, ugotovi pravilnost zanteve upravičenca za izplačilo nadomestil, pošlje nalog za izplačilo nadomestil pristojnemu organu v občini, kjer je bilo meso prodano občanom na drobno oziroma kjer je sedež velikega potrošnika, ki mu je bilo prodano meso za prehrano njihovih oskrbovancev. Če Služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za izplačilo nadomestila ni upravičena, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega člena odloka, da nadomestilo ni pravilno obračunano ali da priložena dokumentacija m v redu, zavrne zahtevo. Občinski organ opravi tudi kontrolo količin posameznih vrst mesa, navedenih v. zahtevah za izplačilo nadomestil. Pri tem še posebej pazi na to, da v zahteve za izplačilo nadomestil za meso, kj je bilo prodano velikim potrošnikom niso vključene količine mesa, ki .ga ti potrošniki porabijo za družbeno prehrano svojih delavcev. Če občinski organ ugotovi, da zahteva za izplačilo nadomestil ni v redu, zavrne zahtevo. X. 1) Organi proračunsko dopolnjevanih občin in občin, ki nimajo proračunskih prihodkov v letu 1982 iznad 14.8” o povečanja v primerjavi z letom 1981 (lo pomeni, da proračunski prihodki v letu 1982 ne bodo tolikšni, da bi bila oblikovana sredstva iz naslova zmanjšane splošne porabe od 15,6 °/o na 14,8 °/o), pošljejo naloge za izplačila upravičenih nadomestil ^amaupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. 2) Organi občin, katerih proračunski prihodki bodo v letu 1982 višji od 14.8 "/o dovoljene povečane splošne porabe v primerjavi z letom 1981, poravnajo zahteve iz sredstev zbranih iz 0,8 °/o zmanjšanja splošne porabe v letu 1982. Če jim tako oblikovana sredstva ne zadoščajo za izplačilo nadomestil, pošljejo nadaljnje zahteve skladu, vendar le v primeru, da so izpolnili obveznost iz drugega odstavka 11. člena družbenega dogovora o organiziranem odkupu živine in prometu svežega mesa za zagotovitev preskrbe s svežim mesom v SR Sloveniji. XI. V primerih, ko so organizacije združenega dela predložile zahteve za pokrivanje negativnih raz-' lik velikim potrošnikom — organizacijam združenega dela družbenih dejavnosti za njihove oskrbovance po 1. novembru 1982, morajo vrniti prejeta sredstva oziroma stornirati obremenitev in vložiti zahteve v skladu s tem navodilom. XII. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 331-03/82 Ljubljana, dne 6. decembra 1982. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. PRILOGA A SEDANJE VELJAVNE CENE MESA V PRODAJI NA DROBNO znašajo v din/kg največ: — pri junčjem mesu S kostmi Brez kosti na ob- na ob- na ob- na ob- močju I močju II močju I močju II polovica 163,62 171,80 — — milanski rez 208,23 218,98 — — prednja četrt s potrebušino 125.35 131,26 — — prednja četrt brez potrebušine in reber 132,85 139,06 — — stegno in golen 201,19 211,75 — — ledja in hrbet s pljučno pečenko 224,14 235,28 — — pleče s podlaktjo 165,50 178,87 — — prednja četrt brez vratu in reber 141,94 148,49 — — milanski rez brez goleni 220,40 231,77 — — pljučna pečenka — — 398.00 418,00 stegno 218,50 230,00 248,00 260,50 pleče 194,00 202,50 229,00 240,50 ledja 200,50 210,50 264,00 278,00 hrbet 200,50 210,50 255,00 268,00 podplečje 135,00 141,50 162,00 170,00 vrat 100,00 105,00 120,00 126,00 rebra 100,00 105,00 — — potrebušina — — 100,09 105,00 prša 100,00 105,00 — — golen 80,00 84,00 158,50 166,00 podlaket 80,00 84,00 151,50 157,50 — pri svinjskem mesu S kostmi Brez kosti na ob- na ob- na ob- na ob- močju I močju II močju I močju II polovica 164,78 173,01 — — milanski rez 211,18 121,78 — — stegno in golen 198,94 209.00 -* — francoski rez 183,70 192,93 — — milanski rez z golenjo in plečetom 193,15 202,87 — — pleče s podlaktjo 140,94 143,15 — — stegno 218,00 229,00 247,50 260,50 pleče 158,00 166,00 186,00 195,00 golen 56,00 59,00 90,00 94,50 podlaket 50,00 53,00 84,50 88,00 podplečje 123,00 129,00 154,00 161,00 vrat 123,00 129,00 154,00 161,00 zarebrnice (kare) 231,00 242,50 — — prša 60,00 63,00 — — rebra 49,00 51,50 — — Cene iz prejšnjega odstavka so lahko večje: termoplastično folijo, teže do 1,50 kg največ za — pri vakuumsko pakiranem mesu in mesu na 5 din/kg. podložku, pakiranem v termdplastično folijo, teže do Območje 1 [I iz prvega odstavka te točke obsega 1 kg največ za 20 din/kg in teže nad 1 kg do 1,50 kg območja občin Izola, Koper. Nova Gorica, Piran, Se- največ za 12 din/kg, Žana in Tolnain, območje I pa je preostalo območje — pri mesu, pakiranem v polietilenske vrečke ali SR Slovenije. PRILOGA B Obrazec ONM OBRAČUN NADOMESTIL Naziv upravičenca: ______________________________ Naslov upravičenca: ___________________________ Obračun nadomestil za meso od _______ do ________ ZfP- Faktura K°U«na “^.Ueta Znesek v dltl 1. 2. 3. Skupaj za izplačilo Izjavljamo, da je bilo meso, za katerega zahtevamo nadomestila, prodano po veljavnih cenah neposredno velikim potrošnikom iz 2. točke 2. člena odloka o nadomestilih za junčje in svinjsko meso ali končnim porabnikom oziroma, da ni bilo prodano drugi temeljni organizaciji združenega dela ali vrnjeno iz prodaje na drobno. Žig in podpis pooblaščene osebe 1874. Na podlagi 25. Člena zakona o samostojnih kulturnih delavcih (Uradni list SRS, št. 9/82) izdaja Republiški komite za kulturo in znanost PRAVILNIK o vodenju razvida samostojnih kulturnih delavcev ter o sestavi in delovanju komisije iz 5. člena zakona o samostojnih kulturnih delavcih A. RAZVID 1. člen Razvid samostojnih kulturnih delavcev (v nadaljnjem besedilu: razvid) obsega tele podatke: — zaporedno številko in datum vpisa, — ime in priimek samostojnega kulturnega delavca, — datum rojstva, — naslov stalnega prebivališča, — kulturno dejavnost oziroma kulturne dejavnosti, ki jih samostojno kot poklic opravlja, — podatke o tem, če je zaposlen s polovičnim delovnim časom ih kje. 2. člen V razvid se vpisujejo spremembe podatkov iz četrte do šeste alinee prejšnjega člena in datum sprememb. V primeru izbrisa iz razvida pa datum izbrisa z navedbo, ali je bil opravljen na zahtevo vpisanega ali po odločitvi republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo. 3. člen O vsakem samostojnem kulturnem delavcu, vpisanem v razvid, vodi republiški upravni organ, pristojen za kulturo (v nadaljnjem .besedilu: upravni organ) spis. V njem hrani prijavo za vpis, dokumente in druga dokazila o pogojih iz 4. člena zakona o samostojnih kulturnih delavcih (v nadaljnjem besedilu: zakon) in o njihovih spremembah in izvod odločbe o vpisu in o morebitnem izbrisu. 4. člen Razvid je javna listina. 5. člen Vpis v razvid opravi upravni organ na podlagi odločbe, ki jo izda na predlog komisije iz 5. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: komisija). To velja tudi za vpis sprememb kulturne dejavnosti, ki jo samostojni kulturni delavec samostojno kot poklic opravlja. Izbris iz razvida opravi upravni organ na zahtevo samostojnega kulturnega delavca ali po odločbi, izdani na predlog komisije. 6. člen O vpisu in izbrisu v razvid pošlje upravni organ obvestilo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kulturo, v občini, kjer ima prijavljenec stalno prebivališče, in Kulturni skupnosti Slovenije. B. KOMISIJA 7. člen Komisija ima predsednika in šest članov. Komisija odloča z večino glasov vseh članov. "i 8. člen Predsednik in člani komisije so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. 9. člen Administrativne in organizacijske posle za komisijo opravlja upravni organ. 10. člen Glede vprašanja, ali prijavljenec opravlja dejav-; nost iz 2. člena zakona, komisija na temelju njegovih navedb in prilog ugotovi: — kadar gre za literarno dejavnost, ali prijavljenec opravlja* delo pisatelja, pesnika, eseista, umetnostnega kritika, kulturnega publicista, književnega prevajalca ali podobno; — kadar gre za likovno dejavnost, ali prijavljenec opravlja delo slikarja, kiparja, grafika, avtorja risanih filmov, avtorja stripov; likovnega, grafičnega, modnega ali industrijskega oblikovalca, scenografa, kostumografa, arhitekta, fotografa, rezbarja, maskerja, oblikovalca lutk ali podobno; — kadar gre za gledališko dejavnost, ali prijavljenec opravlja dela igralca, režiserja, dramaturga, animatorja lutk ali podobno; — kadar gre za filmsko dejavnost, ali prijavljenec opravlja dela filmskega igralca, scenarista, reži-serija, snemalca, montažerja, vodje snemanja, izvršnega producenta, direktorja fotografije ali podobno; — kadar gre za plesno dejavnost, ali prijavljenec opravlja delo plesalca, pantomimika, koreografa ali podobno; — kadar gre za glasbeno dejavnost, ali prijavljenec opravlja delo skladatelja, pevca, instrumentalista, aranžerja, dirigenta, zborovodje, tonskega mojstra ali podobno; — kadar gre za kulturnozabavne dejavnosti, ali prijavljenec opravlja delo vodje kultumozabavnih nastopov oziroma oddaj, artista, humorista ali podobno. 11. člen Usposobljenost prijavljenca za samostojno poklicno opravljanje kulturne dejavnosti, ugotavlja komisija na temelju predloženih šolskih spričeval ali na temelju drugih ustreznih dokumentov. 12. člen Kadar nastane dvom, ali gre za dejavnost iz 2. člena zakona oziroma ali je prijavljenec usposobljen za opravljanje te dejavnosti, priskrbi komisija o tem strokovne ocene posameznikov ali strokovnih organizacij združenega dela, lahko pa tudi mnenja društev, ki združujejo kulturne delavce istega področja kulturne dejavnosti. 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 650-2/82 Ljubljana, dne 24. marca 1982. Namestnik predsednika Republiškega komiteja za kulturo in znanost Jože Humer 1. r. 1875. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82. 13/82, 15,/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82, 35/82. 36/82, 37/82, 38/82, 39/82, 40/82, 41/82 in 42/82) I. II. III. I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: I. Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se: — v stolpcu 9 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo 0,26; — v stolpcu 10 stopnja 5,77 nadomesti s stopnjo 6,77; — v stolpcu 18 stopnja 10,78 nadomesti s stopnjo 11,78. II. V tabeli točke 3 pod B c) »Prispevki iz dohodkov od osnove dohodek« se: — pri zaporedni številki 11 občina Idrija stopnja 0,01 nadomesti s stopnjo 0,03. III. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 10. decembra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 1876. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82 in 71/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih 'stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih, skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32y82, 34/82, 35/82, 36/82, 37/82, 38,82, 39/82, 40/82, 41/82 in 42/82) se v tabelah točke 2; — pri zaporedni številki 14 občina Jesenice stopnja 10,78 nadomesti s stopnjo 11,78. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 10. decembra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 3877. Na podlagi 9. točke 264. člena v zvezi z 231. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v SR Sloveniji na seji dne 20. septembra 1982 OBVEZNO RAZLAGO drugega odstavka 2. alinee I. točke sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest. voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja I Besedilo drugega odstavka 2. alinee 1. točke »Sklepa o določitvi' delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja« se razlaga tako, da se na delovnih mestih a) voznikov tovornjakov z nosilnostjo 5 ali več ton, b) voznikov avtobusov v medkrajevnem "p-tnem in primestnem prometu in c) voznikov trolejbusov šteje s povečanjem v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za javni cestni promet v okviru glavne dejavnosti kot tudi v tistih, ki so registrirane za opravljanje javnega cestnega prometa kot stranske dejavnosti, pod b) še ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede. II Obvezna razlaga začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/33 Ljubljana, dne 20. septembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CERKNICA 1878. Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, Št. 53/76), 52. in 53. člena Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih .organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 23/77) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, Št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1982 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odtoka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v- občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 4/73) 1. člen V 1. členu se spremenijo imena delegatov, ki sledijo za besedo »sicer«; 1. Franc Mlakar, Brest TOZD Gaber TP Stari trg 2. Tone Lovko, Brest TOZD Masiva TP Martinjak 3. Miro Jernejčič, Medobčinsko študijsko središče pri politični šoli CK ZKS Postojna 4. Rado Udovič, Brest Skupne dejavnosti Cerknica 5. Darko Žnidaršič, Brest TOZD Masiva TP Martinjak 6. Andreja Buh, OK ZSMS Cerknica 7. Jože Abrahamsberg, Brest TOZD Masiva1 TP Martinjak 8. Drago Frlan, OK ZKS Cerknica 9. Marjan Jerič, Kartonaža Rakek 10. Miro Mlakar ml., Kovinoplastika Lož 11. Tone Ravšelj, SGP Gradišče Cerknica 12. Milena Kočevar. KZ Cerknica 13. Jože Ponikvar, Kovinoplastika Lož TOZD Okovje 14. Branko Mihelčič, Kovinoplastika Lož TOZD Orodjarna 15. Rado Ponikvar, Izolirka Ljubljana TOZD No-voiit Nova Vas 16. Janko Škrlj, GG TOZD Gozdarstvo Snežnik Stari trg 17. Svet Gvido. Brest TOZD Jelka Begunje 18. Miro Levar, upravni organi občine Cerknica 19. Janez Otoničar. Brest Skupne dejavnosti 20. Nada Karmel. Osnovna šola Notranjski odred Cerknica 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-2/78 Cerknica, dne 26. novembra 1982. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. KOČEVJE 1879. Z namenom, da uresničujemo izvajanje družbeno dogovorjene kadrovske politike kot neločljivega, sestavnega dela politike socialističnega samoupravnega razvoja SR Slovenije in da kadrovsko politiko upoštevamo in obravnavamo kot bistveno sestavino sleherne družbene in politične akcije, da postane načrtovanje vseh družbenih potreb po kadrih sestavni del razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti, da bo tako prišla do polne veljave neposredna odgovornost za oblikovanje ‘kadrovskih rešitev na vseh ravneh, da zagotovimo pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske poMtike, za njeno načrtno vodenje in uresničevanje, da zagotovimo takšne družbene pogoje in možnosti, v katerih bomo oblikovali in uveljavljali neodtujljivo pravico delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike, da bo podružbljanje in izvajanje kadrovske politike stalen, od vseh socialističnih sil spodbujan in usmerjen proces uresničujoč tista načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti ter uresničujoč določila ustave SR Slovenije, zakona o združenem delu, zakona o osnovah sistema družbenega planiranja, resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij, določila družbenega dogovora o kadrovski politiki v SR Sloveniji, sklenemo udeleženci: — temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini Kočevje, — Skupščina občine Kočevje, — občinska konferenca ZKS Kočevje, — občinska konferenca SZDL Kočevje, — občinski svet ZSS Kočevje, — občinska konferenca ZSMS Kočevje, — občinski odbor ZZB NOV Kočevje. — samoupravne interesne skupnosti v občini Kočevje DRUŽBENI DOGOVOR e uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje I. TEMELJNE DOLOČBE IN OSNOVNE NALOGE NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE 1. člen Delovni ljudje in . občani, združeni v TOZD in drugih oblikah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih (v nadaljevanju: udeleženci) se ob spoznanju, da je kadrovska politika sestavni del politike družbenoekonomskega razvoja in neodtujljiva pravica delovnih ljudi in zato sestavni del socialističnih samoupravnih odnosov, dogovorimo, da bomo v svoji samoupravljalski in proizvodni aktivnosti uresničevali kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj, za hitrejšo in bolj usklajeno spreminjanje družbene strukture prebivalstva in za bolj humane odnose med ljudmi. S kakšno kadrovsko politiko bomo združeni pro-izvajalci-samoupravljalci vsestransko razvijali svobodno socialistično osebnost, to je osebnost z moralnopolitičnimi vrlinami, sposobnostmi in znanjem, ki omogočajo celovito uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti ter zagotavljajo razvoj sodobne organizacije dela in tehnologije. 2. člen Udeleženci se s tem družbenim dogovorom dogovorimo o enakih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje. Udeleženci bomo razvijali medsebojno sodelovanje in zagotavljali uresničevanje skupnih interesov. Zato se bomo dogovorili o usklajevanju in enotnem reševanju vseh zadev s področja kadrovske politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta družbeni dogovor. 3. člen Udeleženci dogovora prevzamemo obveznosti in odgovornost, da bomo z organizirano in usklajeno aktivnostjo. (družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov ter strokovnih služb dosledno uresničevali temeljna načela kadrovske politike. Zlasti pa si bomo prizadevali: — za enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter za demokratičnost in doslednost pri izvajanju načel in s tem družbenim dogovorom določenih nalog na področju kadrovske politike, — za samoupravno zasnovanost ih usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka ter za opredelitev vsebine in postopkov pri oblikovanju kadrovske politike v samoupravnih splošnih aktih, — za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki bo v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodelovala pri ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju in modernizaciji organizacije dela, ki bo sposobna tiitreje uveljavljati dosežke znanosti, sodobnejšo tehnologijo dela itd., — za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, izobraževanje in usposabljanje kadrov, v okviru plan- skih aktov samoupravnih organizacij ter skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, — za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter za racionalno razporejanje kadrov v odvisnosti od njihove uspešnosti opravljanja del in nalog, samoupravne in politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje njihovega strokovnega in splošnega znanja — razvijanje kolektivnega dela, odločanja in. odgovornosti v organih in telesih družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali' telesa ozžroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije za svoje delo, — za programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in vsebin, ki jih narekuje gospodarski, družbeni in 'kulturni razvoj, — za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih problemov, — za organizacijo, oblikovanje in razvoj kadrovskih služb in strokovno usposabljanje delavcev v teh službah, — za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Kočevje, — za tako kadrovsko politiko na področju mednarodnih odnosov, ki bo temeljila na sistemu socialističnega samoupravljanja, in ki bo zagotovila uspešno opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov ter prispevala k utrjevanju ugleda socialistične Jugoslavije, — za odgovornost in obveznosti, ki jih sprejemamo s tem dogovorom. — uveljavljanje odlikovanj in družbenih priznanj kot oblike družbenega priznanja za delo in dejanja, ki naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družba 4. člen Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo zagotavljati vsestransko, pravočasno in objektivno informacijo delovnih ljudi in občanov o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter tako omogočati delovnim ljudem, da bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev, tudi na področju kadrovanja oziroma kadrovske politike. 5. člen V skladu s temeljnimi načeli in smotri kadrovske politike, določili tega dogovora ter v skladu z določili' splošnih samoupravnih aktov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, udeleženci sprejemamo naloge in smotre kadrovske politike ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa bomo: — odločali o strukturi in o spreminjanju strukture kadrov, ki je potrebna za izvajanje nalog, določenih s plani družbenopolitičnega razvoja in o strukturi kadrov, potrebnih za dosego ciljev dolgoročnejšega razvoja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in širše družbene skupnosti. — sprejemali letne, srednjeročne in< dolgoročne plane kadrovskih potreb, — sprejemali programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — določali in razporejali sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov, — določali merila in pogoje za izbiranje kadrov za opravljanje del in nalog, — zagotavljali enotno in dosledno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadrov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter oboroženih sil SFRJ, — z oglasi oziroma razpisi prostih del in nalog omogočali slehernemu delavcu, da sklene delovno razmerje za opravljanje tistih nalog, za katere ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — v ' samoupravnih splošnih aktih urejali po- 1 stopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določali pravice, obveznosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s 'posebnimi pooblastili, strokovnih služb in samoupravnih organov, — preverjali izvajanje demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno, preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij. 6. člen Udeleženci si bomo prizadevali, da bo izbiranje kadrov za družbene funkcije sestavni del delovnih in sčmoupravlj alskih obveznosti delavcev. Skrbeli bomo za stalno evidentiranje možnih kandidatov ža voljene ter druge družbene funkcije v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Akcijo stalnega evidentiranja vodijo družbenopolitične organizacije: SZDL, zveza sindikatov, ZK, ZSMS, ZZB. II. RAZVID DEL OZIROMA NALOG 7. člen Delavci v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bomo s samoupravnim splošnim aktom določili razvid del oziroma nalog z opisom njihove vsebine, zahtevano strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje. 8 člen Pri iz'1el ',vi razvida del oziroma nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevan hi kadrovske politike v SR Slovenije zagotavljali: Gospodarska zbornica Slovenije za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih skupnosti pa samounravne interesne skupnosti oziroma' kjer teh ni ustrezni republiški upravni organi. 9 člen Pri izdelavi razvida del oziroma nalog bomo 'udeleženci upoštevali tekoče in perspektivne potrebe TOZD, samoupravne organizacije in skupnosti. Zato morajo biti naloge oziroma dela v razvidu opisane tako, da bodo služile kot osnova: — za racionalno in smotrno delitev dela in nalog ter iz njih izhajajoč pravic, obveznosti in odgovornosti, — za določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog, — za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb, — za razpise in razglašanje (oglasi) del ih nalog, — za izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev. — za programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja, — za pripravo programov izobraževanja: funkcionalno usposabljanje pridobivanja strokovnega znanja ob delu in iz dela, — za ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb, — za ureditev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov. 10. člen Udeleženci dogovora se moramo pri določanju razvida del oziroma nalog, ki naj jih opravlja posamezni delavec v temeljni organizaciji združenega dela, ravnati po naslednjih načelih: — da združujejo tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo, — da združujejo sorodna, po zahtevnosti Pa enakovredna dela oziroma naloge, tako da ustvarjajo pogoje za kar naj večjo izkoriščenost strokovnih znanj oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, da združujejo dela oziroma naloge, ki bodo kar najbolj ustrezala psihofizičnim sposobnostim delavčev. 11. člen Razvid del oziroma nalog mora obsegati: opis značilnosti delovnega področja, opis del oziroma naloge, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oziroma nalog ter: — zahtevano stopnjo in smer .strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — opis delovnih pogojev, —■ morebitne psihofizične in druge sposobnosti, — vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge, — potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje nalog, — posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu. 12. člen Udeleženci bomo v razvidu del oz. nalog določili strokovno izobrazbo oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovne izkušnje in druge posebne pogoje v skladu z zahtevami delovnega procesa in nalogami, ki jih morajo delavci izvrševati. Za delovno zmožnost se smatra tudi pridobljena strokovnost ter razvitost spretnosti in psihofizičnih sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil pri opravljanju del in nalog ter s trajnim izobraževanjem ob j delu in ki jih lahko dokaže z določenimi delovnimi uspehi. Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. 13. člen Za delo zahtevana strokovna izobrazba se ugotavlja na osnovi veljavnih dokazil. Z delom pridobljena delovna zmožnost za določeno vrsto del in nalog se ugotavlja na tele načine: 1. s strokovno oceno rezultatov dela oziroma delovne uspešnosti za konkretne naloge, 2. s preizkusom kandidatove zmožnosti, sposobnosti in spretnosti na konkretni nalogi, 3. z oceno pismene naloge kandidata (npr. program dela, načrt razvoja, projekt izvedbe itd.), 4. s testi znanja, sposobnosti in stahšč kandidata, 5. z veljavnimi pismenimi dokazili o kandidatovih uspehih ali njegovi dejavnosti (npr. potrdila o funkcionalni izobrazbi, priznanja o inovacijah in podobno), 6. tistim delavcem, ki že več kot 10 let uspešno delajo na razpisanih delih oziroma nalogah in so starejši od 45 let, se z delom pridobljena delovna zmožnost prizna brez preverjanja. ■ Z delom pridobljena delovna zmožnost kandidata, ki je potrebna za opravljanje objavljenih ali razpisanih del in nalog oziroma delavcu naloženih nalog, ’ se ugotavlja ali preverja na enega ah več navedenih pačinov. Če kandidat pri izvedenih načinih ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti ne izkazuje zahtevanih kriterijev, se šteje, da ne izpolnjuje razpisanih pogojev in z njim ni mogoče skleniti delovnega razmerja. Pogoji za priznanje z delom pridobljene delovne zmožnosti so odvisni od konkretne vrste dela in nalog, za katere se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost delavca. Delavci, katerim je ugotovljena In priznana z delom pridobljena delovna zmožnost in niso starejši od 45 let, si morajo v petih letih pridobiti strokovno izobrazbo za naloge, ki jih opravljajo. 14. člen Za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti ali njenih posameznih sestavin (znanja, sposobnosti, lastnosti) mora delavski svet ali od njega imenovana komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti izbrati strokovno institucijo, ki izvede preizkus znanja ali sposobnosti (npr. program tujih jezikov, trgovskih uzanc, carinskih predpisov itd.). Z delom pridobljeno deloxTno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Komisija odloča tudi o tem, v katerih primerih delovno zmožnost pre\*erja zunanja institucija. Komisija ugotavlja z delom pridobljeno delovno zmožnost za vsakega delavca posebej. Komisija je sestavljena iz članov, ki poznajo strokovno področje delavčevega dela in imajo najmanj tako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo uveljavlja delavec. Kot strokovnjaki za ocenjevanje z delom pridobljene delovne zmožnosti so lahko poklicani tudi zunanji delavci, kot npr. psihologi, sociologi itd. 15. člen Preden komisija začne z ugotavljanjem delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti, mora njen predsednik preskrbeti potrebne podatke oziroma dokumentacijo. Strokovne službe v organizacijah združenega dela, od katerih predsednik komisije zahteva potrebne podatke, so mu jih dolžne oskrbeti. Bistveni sestavni del podatkov oziroma dokumentacije je pismeno poročilo o dotedanjih delavčevih uspehih. To porodilo sestavi m podpiše dotedanji neposredni vodja delavca, za katerega se ugotavlja z delom pridobljena delovna zmožnost. Poročilo za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo poda individualni poslovodni organ. 16. člen Komisija izrazi svojo ugotovitev o delavčevi z delom pridobljeni delovni zmožnosti z pozitivno ali negativno oceno, ki jo izda v pismeni obliki z overovitvijo članov komisije. Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev. Z delom pridobljena zmožnost se prizna samo v temeljni organizaciji, kjer je bila ugotovljena. S tem pa delavcu ni na noben način priznana tudi ustrezna strokovna izobrazba, za katero organizacija združenega dela ni pooblaščena dajati pismenih dokazil javne veljavnosti. 17. člen Temeljna organizacija združenega dela, ki nima v svojem samoupravnem splošnem aktu opredeljenega postopka, tiačinov in kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti ne sme v razpisih prostih del oziroma nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti. 18. člen Določanje razvida del oziroma nalog je trajna, naloga. Zato je potrebno tudi ta splošni samoupravni akt — skladno z razvojem OZD in drugih samoupravnih organizacij, z organizacijskim in tehnološkim razvojem — nenehno dopolnjevati in usklajevati s potrebami, ki jih narekuje razvoj. III. NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE 19. člen Načrti potreb po kadrih so sestavni del letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov družbenoekonomskega razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Upoštevajoč določila iz prvega odstavka tega člena bomo udeleženci dogovora pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali: — vsebinski program (organizacijska funkcija, področje dela, dela oziroma naloge) — količinski program (obseg, proizvodnja, naloge) .— tehnologijo dela in planiran razvoj, organizacijo in delitev dela — razvoj in organizacijo družbenih dejavnosti. 20 člen Sestavni elementi načrtov kadrpvskih potreb so zlasti: — potrebno število delavcev za izvrševanje nalog, sprejetih s plani družbenoekonomskega razveja, — pregled delavcev (s popisom vseh delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti), — predviden odhod delavcev (upokojitve, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija posameznih profilov kadrov, odsotnost z dela), — način usposabljanja delavcev za kritje novih in predvidenih potreb razvoja organizacij združenega dela (usposabljanje že zaposlenih, štipendisti,, učenci s pogodbami o učnih razmerjih), — način razporejanj, preusmerjanja in zaposlovanja presežka delavce^ zaradi uvajanja nove tehnologije in drugih organizacijskih in tehničnih izboljšav, — dinamika priliva delavcev, — kadrovski ukrepi za uresničevanje planov gospodarskega in družbenega razvoja, — ukrepi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Kočevje, — program in naloge pri evidentiranju in pripravah možnih kandidatov za opravljanje odgovornih družbenih nalog v občini, republiki in federaciji, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih. 21. člen Da bi načrt kadrov bil odraz dejanskih potreb TOZD, samoupravne organizacije oziroma skupnosti, je potrebno, da udeleženci upoštevamo, proučimo in analiziramo predvsem naslednje dejavnike, ki vplivajo na načrtovanje kadrov: • a) cilji in naloge TOZD, — vsebinski program (organizacijska funkcija, področje dela, dela oziroma nalog), — količinski program (širjenje, zmanjševanje, spremembe pravnega razmerja, premestitve — porazdelitve (dislokacije), razpust, opustitev proizvodnih obratov, — tehnološke. spremembe (novi stroji, naprave), — načrt organizacije in ekonomsko tehnične smeri razvoja, — investicijska politika (investicije za zamenjavo, za razširitev kapacitet in za razvoj), — tehnični napredek in inovacije, — oblike združevanja in kooperacije, — študij dela, normativov in drugo, b) potrebno število delavcev po izbrani metodi za izpolnjevanje nalog pod a), 'c) kadrovski sestav v TOZD — snemanje obstoječega stanja kadrov (po organizacijskih enotah, opravilih in delovnih nalogah, profilih poklicev, starosti, delovnj dobi in spolu), — analiza fluktuacije (stopnja, vzrok, težnje), — analiza izkoriščanja razpoložljivega delovnega časa (izostanki iz zdravstvenih razlogov, dopustov, študija, sestankov, izostanki brez razloga — neupravičeni), — analiza zaposlenih s krajšim delovnim časom, — analiza razvida del in nalog, — analiza družbenega standarda (stanovanje, družbene prehrane., letovanja), — analiza premeščanja in prekvalifikacije, d) zunanji dejavniki — resolucije, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, — socialni in kulturni vplivi. 22. člen , 1 Udeleženci dogovora bomo na podlagi sprejetih planov kadrovskih potreb in v skladu z razvojnimi programi sprejemali ukrepe: — za notranje razporejanje in prerazporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov, — za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in njihovo strokovno usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela, — za stalno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami in interesi temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter sposobnostmi, zmožnostmi in nagnjenji delavcev, — za štipendiranje, usposabljanje in poklicno usmerjanje mladine, . — za izvajanje pripravništva, — za pridobivanje novih delavcev, — za zaposlovanje invalidov. 23. člen S tem dogovorom udeleženci sprejemamo obveznosti: — da bomo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z novo nastalimi potrebami v organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, — da bomo kadrovske plane izdelali za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjenost mladine že v času šolanja in ki bo omogočalo pravočasno razvijanje interesa za posamezne poklice, zlasti za tiste, za katere že dalj časa ugotavljamo,' da so deficitarni. * — da bolno v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami razpisovali štipendijo in usmerjali delavce v izobraževanje oh delu in iz dela. 24. Člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v srednjeročne načrte vnesli tudi načrte kadrovskih potreb. . , 25. člen Udeleženci bomo v skladu s svojimi kadrovskimi programi ugotavljali potrebe po izobraževanju, izobraževalnih oblikah in vsebini ter v skladu z razvojnimi potrebami te programe dopolnjevali in usmerjali delavce v izobraževanje. Načrti morajo zajemati: načrt štipendiranja, načrte funkcionalnega strokovnega in dopolnilnega Izobraževanja, načrt izobraževanja v zvezi z uvajanjem v delo in varstvom pri delu, načrt družbenoekonomskega in idejnopolitičnega in kulturnega izobraževanja. Udeleženci dogovora bomo načrtovali in vzpodbujali organizirano družbenopolitično izobraževanje delavcev, zlasti še delegatov samoupravnih organov in skupščin ter družbenopolitičnih organizacij. Pri tem se bomo povezovali z Delavsko univerzo Kočevje, kot nosilcem izobraževanja ob delu, za delo in družbenega izobraževanja in jim izkazovali potrebe po teh oblikah izobraževanja, ki jih bo izvajala delavska univerza za potrebe in interese podpisnikov tega družbenega dogovora. 26. člen Ob upoštevanju letnega načrta in srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije ter skladno z načrti družbenega in gospodarskega razvoja se podpisniki obvezujemo, da bomo: — pred začetkom izvajanja sleherne investicije izdelali načrt izobraževanja in usposabljanja potrebnih kadrov, — članom delovne organizacije omogočali pridobivanje in stalno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja. — spodbujali, organizirali in razvijali tiste oblike kulturnih dejavnosti, ki bodo bogatile splošno znanje delavcev ter dvigale njihovo delovno in splošno kulturno raven. 27. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo vse zaposlene delavce, ki niso starejši od 40 let in nimajo dokončane osnovne šole, vzpodbujali in jim omogočili, da jo končajo. 28. člen Udeleženci dogovora se sporazumemo, da bomo na ravni' občine združevali načrtovane potrebe izobraževanja in da bo zbiralec izobraževalnih potreb, koordinator in organizator izdelave in spremljanja uresničevanja načrtov usmerjenega izobraževanja izobraževalna skupnost v občini, v sodelovanju s strokovno službo skupnosti za zaposlovanje. 29. člen Za zadovoljevanje potreb združenega dela, uresničevanje splošnih družbenih interesov, interesov mladine in odraslih za nenehno izpopolnjevanje in dopolnjevanje strokovnega znanja in splošnega znanja bomo udeleženci vplivali na vsebino izobraževanja in na dosledno uveljavljanje usmerjenega izobraževanja. Za dosego tega cilja bomo: — aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi' organizacijami pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij, — razvijali strokovne službe za usmerjanje mladine in odraslih v -izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, — vključevali učence, ki so jih usmerili v izobraževanje, v proizvodno delo in samoupravno aktivnost, — spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnih organizacijah in jim tudi omogočali pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja. Za dosego vzgojnoizobraževalnih smotrov bodo udeleženci spodbujali in pospeševali proces preobrazbe v vzgojnoizobraževalnem sistemu ter v njem aktivno sodelovali. 30. člen Udeleženci bomo aktivno sodelovali z ustreznimi enotami in skupnostmi posebnih Izobraževalnih skupnosti ter z izobraževalnimi organizacijami matičnih strok ali dejavnosti zaradi: — zadovoljevanje svojih srednjeročnih kadrovskih in Izobraževalnih interesov in potreb, — racionalnega oblikovanja mreže izobraževalnih organizacij na osnovi potreb TOZD in delovne organizacije, — zagotavljanje kadrovskih štipendij in primernih pogojev v domovih učencev in študentov, — omogočanje potrebnega števila učnih mest za praktični pouk in proizvodno delo, po potrebi tudi izvajanje praktičnega pouka in proizvodnega dela. 31. člen Udeleženci bomo sprejeli srednjeročne in letne načrte izobraževanja. Prizadevali si bomo, da bodo čimprej odpravljene razlike med dejansko izobrazbo iti izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje posameznih del in nalog. 32. člen Udeleženci dogovora se Bomo zavzemali za dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela bomo skrbeli za izpolnjevanje kriterijev in meril štipendiranja. Najuspešnejše mlade delavce in učence bomo na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagali za štipendiste Titovega .sklada. 33. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo za minimalne pravice in obveznosti v zvezi z izobraževanjem ob delu, ki se nanašajo na: — pravice in obveznosti delavcev-udeležncev izobraževanja ob delu in — pravice in obveznosti temeljnih -organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti. 34. člen Delavci v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo v samoupravnem splošnem aktu določili pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu. O pravicah in obveznostih za Izobraževanje ob delu mora biti sklenjen dogovor (pogodba) v primerni obliki. 35. člen Delavec, ki se izobražuje ob delu, ima pravico do povrnitve stroškov izobraževanja, če izpolnjuje tele pogoje: — Če obstojajo v TOZD ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti potrebe po kadrih s tako izobrazbo, — če je s strokovnim delom jn družbenopolitično aktivnostjo v temeljni in drugi s: moupravni organizaciji in skupnosti izkazal upravičenost do 'izobraževanja ob delu, — če se obveže, da fco po končanem šolanju ostal v TOZD oziroma samoupravni organizaciji oziroma skupnosti toliko časa, kolikor je trajalo šolanje. 36. člen Udeleženci dogovora imamo pri izobraževanju ob delu svojih delavcev pravice in obveznosti: — kriti stroške izobraževanja ob delu: za vpisnino in šolnino, za prevozne stroške, če je kraj šolanja zunaj kraja bivanja, za izpite in za zaključne izpite, — omogočiti izrabo izrednega študijskega dopusta: za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite, za šolanje na višjih šolah najmanj 3 delovne dneve za vsak izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo, — omogočiti udeležbo na predavanjih, vajah oziroma kolokvijih, — zahtevati povračilo stroškov v primeru prekinitve pogodbe s strani delavca zaradi neuspešnega šolanja in v primeru prenehanja delovnega razmerja na lastno zahtevo in po lastni krivdi. 37. člen Delavec, ki se izobražuje ob delu ima naslednje obveznosti: — redno opravljati izpite in druge šolske obveznosti ter šolanje zaključiti v dogovorjenem roku, — koristiti toliko izrednega dopusta, kot ga določa ta dogovor, — predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti in stroških šolanja, — ostati po končanem šolanju v organizaciji združenega dela oziroma skupnosti najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje ob delu, — vrniti vse s šolanjem nastale stroške, kolikor šolanje ni končal po lastni krivdi. 38. člen Delavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije in si te ne bodo pridobili v dvakratni dobi trajanja rednega šolanja na določeni šolf, bo delovna organizacija razporedila na opravljanje del in nalog, ki ustrezajo stopnji njihove strokovne usposobljenosti. Izvzeti bodo le delavci — ženske, starejše do 40 in moški od 45 let — ter delavci,, ki uspešno opravljajo svoje delo in naloge in se redno dopolnilno izobražujejo. IV. URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ V ZDRUŽENEM DELU 39. člen Udeleženci' tega dogovora bomo zagotovili, da bo delavec sklenil delovno razmerje v TOZD in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti po postopku in na način, ki ga določa zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja. 40. člen Komisija pri" skupščini občine za reševanje problematike zaposlovanja naših delavcev v tujini in za postopno' vračanje delavcev z dela iz tujine bo sta'no pripravljala in analizirala vse možnosti za njihovo organizirano vračanje in vključevanje v delo. 41. člen Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del in nalog, zlasti tistih, za kateri so potrebne razvite sposobnosti komuniciranja in sodelovanja z ljudmi, bomo udeleženci proučili poleg drugih, strokovnih sposobnosti kandidata tudi' njegovo uspešnost pri opravljanju del in nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost. V primeru, da ni dovolj podatkov o delu in upo-sobljenosti kandidata, bomo le-te ugotavljali v neposrednih pogovorih s kandidati, s posebnimi vprašalniki, testi znanja itd. Postopek za preizkus kandidatovih sposobnosti bodo udeleženci določili v samoupravnih splošnih aktih. 42. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili' pogoje za organizirano uvajanje k delovnim nalogam delavcev, ki so sklenili delovno razmerje oziroma bili razporejeni na druga dela oziroma naloge in da bomo v ta namen izdelali in sprejeli program uvajanja. V primerih, ko za prosta dela in delovne naloge ne bodo pripravljeni programi' uvajanja v delo oziroma naloge, pristojni samoupravni organi ne bodo razpisovali prostih del oziroma nalog. 43. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V svojih programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili čas trajanja pripravniške dobe in program dela, organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo in pripravniku določili mentorja, ki mora imeti najmanj takšno izobrazbo, kot jo ima pripravnik. 44. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bomo dogovorili za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih razlogov delo delavcev na določenih delovnih nalogah v združenem delu ni več potrebno in jim ni možno zagotoviti dela v isti organizaciji združenega dela. 45. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo omogočili svojim delavcem skladno z zakonskimi določili, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče, da ostanejo še naprej v organizaciji združenega dela ter jih razporediti k ustreznim nalogam in jih za to tudi usposobiti in jim zagotoviti ustrezne delovne pripomočke. 46. člen Udeležnci bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po mnenju pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela. Udeleženci dogovora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili' sredstva za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, spremljanje uspešnosti in za mentorstvo. 47. člen V TOZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer je nočno delo še nujno, si bomo prizadevali' za izboljšanje delovnih razmer tako, da bo zavarovano zdravje zaposlenih. Zagotovili bomo prevoz na delo in z dela, topli obrok hrane in sistematične zdravniške preglede. Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteva zakon, morajo udeleženci upoštevati, da nočno delo žensk ni dovoljeno in da se sme izvajati le izjemoma, kadar to terjajo splošni' družbeni interesi. Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da se nočno delo žensk ukine. 48. člen Udeleženci bomo zagotavljali socialno varnost starejšim delavcem (ženskam nad 50 let oziroma s 30 leti delovne dobe, moškim nad 55 let oziroma 35 let delovne dobe), ki ne morejo več uspešno opravljati del oziroma nalog, na katere so bili razporejeni in sicer tako, da jim zagotovimo enak osebni dohodek, kot so ga imeli pred razporeditvijo na manj zahtevno delo, predvsem z merili in kriteriji minulega dela. V. NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE, DELA IN NALOGE 49. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih. Pri izbiri kandidatov bomo udeleženci dogovora upoštevali' tele kriterije: — s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni socializem, — ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoči vplivi delavskega razreda v družbi, — uveljavljajo pridobitve v NOV in socialistične revolucije in zasnovo "splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, krepijo bratstvo in enotnost ter. enakopravnost jugoslovanskih. narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter politiko neuvrščenosti, — dokazuje svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega sa- , moupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju, ter da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. 50. člen Udeleženci dogovora bomo sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju pravosodja. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski plani obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju pravosodja, za stalno evidentiranje kadrov z vseh področij združenega dela, za strokovno in družbenopolitično usposabljanje spremljanja razvoja in za ustrezno usmerjanje kadrov v pravosodje. 51. člen Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, to je sodnike in sodnike porotnike rednega sodišča, sodnike sodišča združenega dela in drugih samoupravnih sodišč, za javnega tožilca in njegovega namestnika, za družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilca, sodnika za prekrške, bomo udeleženci dogovora upoštevali splošna načela in merila kadrovske politike z zakonom določene pogoje in kriterije, ki izhajajo in z zakonom opredeljene funkcije in pristojnosti sodišč in iz narave ter zahtevnosti del in nalog na posameznih dolžnostih ter merilih za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih je opredelil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference SZDL. 52. člen Udeleženci dogovora bomo pri izbtii delavcev za Individualne poslovodne organe predsednike oziroma člane kolegijskih poslovnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upoštevali celovitost njihovih strokovnih znanj in uresničevanje obveznosti izpopolnjevanja ter njihovih osebnostnih kvalitet in sposobnosti, kot jih določa 44. člen tega dogovora. 53. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujemo, da pri določanju delovnih izkušenj v razpisnih pogojih (prevsem za vodilne in vodstvene kadre) ne bomo zahtevali priznanje le tistih delovnih izkušenj, ki so pridobljene na takih delovnih mestih, temveč se za delovne izkušnje priznajo izkušnje, pridobljene v celotni delovni' dobi ob zahtevani strokovni izobrazbi, razen če z zakonom to ni drugače določeno. 54. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujemo, da bomo v sodelovanju z občinsko kadrovsko službo organizirali in skrbeli za ažurno vodenje kadrovske evidence o evidentiranih sposobnih kadrih, še zlasti mladih sposobnih kadrov, ki bi po dodatnem usposabljanju prevzemali poslovne naloge ter skrbeli za njihovo usposabljanje. , 55. člen Udeleženci dogovora bomo v splošnih samoupravnih aktih določili dela oziroma naloge, ki jih bodo opravljali' delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.. Dela in naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili' in odgovornostmi, so predvsem vodenje služb in sektorjev. 56. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili pogoje, da se delavci' izvoljeni na samoupravno, javno ali drugo funkcijo, zaradi katere morajo začasno prenehati z delom v organizaciji združenega dela v 30 dneh po prenehanju funkcije vrnejo v isto organizacijo združenega dela oziroma skupnost, na dela in naloge, ki so jih opravljali ali na druga dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti. 57. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih združenjih, poslovnih skupnostih in drugih oblikah združenega dela, ki zajemajo več dejavnosti, formirali kolegijske poslovodne organe. 58. člen Individualne poslovodne organe imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije. Ra pisna komisija je sestavljena pd tripartitnem načelu, in sicer tako, da imenuje enako število predstavnikov: — delavski svet temeljne organizacije združenega dela, — družbena skupnost, v kateri ima sedež temeljne organizacije združenega dela, — sindikat temeljne organizacije združenega dela, — predstavnike sindikata v razpisne komisije imenuje: a) za temeljno organizacijo oziroma samoupravno delovno skupnostjo izvršni odbor osnovne organizacije sindikata oziroma sindikalna konferenca, če je v temeljni organizaciji združenega dela več osnovnih organizacij sindikata, b) za delovno organizacijo sindikalna konferenca, c) za sestavljeno organizacijo združenega dela koordinacijski odbor organizacij zveze sindikata. 59. člen Za oblikovanje predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija dobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje izvršni odbor OOZ5 temeljne organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti, po posvetu z organizacijo zveze komunistov in zveze socialistične mladine Slovenije v TOZD ali drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih. 60. člen Udeleženci dogovora se dogovorimo, da se razpisna komisija za imenovanje poslovodnega organa oblikuje in opravlja svoje naloge tudi v organizacijah združenega dela, ki ne oblikujejo delavskega sveta. 61. člen Družbena skupnost oblikuje in koordinira mnenje o kandidatih za poslovodni organ in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Občinske konference SZDL. Predstavniki družbene skupnosti pri razpisnih komisijah sodelujejo pri oblikovanju mnenja iz prvega odstavka tega člena in ga posredujejo razpisni komisiji organizacije združenega dela v pismeni obliki- 62. člen Delavski svet sprejme enega izmed kandidatov, ki jih predlaga razpisna komisija Ce delavski svet ne imenuje nobenega izmed predlaganih kandidatov, se razpis ponovi. 63. čin Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bomo udeleženci določili poleg stopnje zahtevane strokovne izobrazbe ter moralnopolitičnih ih družbenopolitičnih meril tudi specializirana znanja, ki jih morajo imeti delavci na teh delih oziroma nalogah. V samoupravnih splošnih aktih bomo udeleženci določili kriterije za ugotavljanje učinkovitosti izvajanja delovnih nalog kandidatov. 64. člen Udeleženci bomo ob reelekciji individualnih poslovodnih organov predsednikov oziroma kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblasti1! in odgovornostmi analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekli mandatni dobi. Ta analiza bo prikazala predvsem: uresničevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega programa, razvoja samoupravnih odnosov, ustvarjanje dohodka, izboljšanje kadrovske strukture in razvoja kadrov, rast življenjske- ravni zaposlenih, medsebojne odnose, socialne varnosti, itd. Na podlagi takšne analize in temeljnih nalog v naslednji mandatni dobi sprejmejo samoupravni organi merila za izbiro kandidatov za dela in naloge, ki so v reelekciji. 65. člen Za individualne poslovne organe in predsednike kolegijskih poslovodnih organov udeleženci ob njiho- vem imenovanju, praviloma določimo naloge in smotre, ki jih morajo dosegati. Samoupravni organi so dolžni ob koncu poslovnega leta oceniti uspešnost poslovanja temeljne organizacije združenega dela, oziroma organizacije združenega dela v prejšnjem letu in oceniti, ali delavci iz prvega odstavka tega člena uresničujejo sprejete naloge in smotre. V primeru, da je organizacija združenega dela ali temeljna organizacija združenega dela slabo poslovala in delovna skupnost ah samoupravni organi ocenijo, da delavci, ki opravljajo navedena dela in naloge zastavljenih smotrov ne uresničujejo, so pristojni samoupravni organi dolžni začeti postopek za njihovo predčasno zamenjavo. 68. člen Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za uveljavljanje načela, da bo delavec, ki opravlja dolžnost poslovodnega organa ali' delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost. Lahko pa jo opravlja še naprej, če to narekuje širši družbeni interes. Vi. KADROVSKE SLUŽBE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN KADROVSKA SLUŽBA V OBČINI 67. člen Udeleženci dogovora bodo, ob upoštevanju števila zaposlenih, nalog in programov razvoja v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih organizirali in uporabljali kadrovske službe, ki bodo zagotavljale strokovne pogoje in podlage za učinkovito in z družbenimi potrebami usklajeno kadrovsko politiko. Udeleženci dogovora v skladu s svojitni nalogami nudijo strokovno pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih za: — družbeno načrtovanje potreb po kadrih, -— sistematično spremljanje razvoja kadrov, kadrovsko evidenco in usmerjanje kadrov, — programiranje in izvajanje stalnega Izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo in oblikovanje ter izpolnjevanje človekove osebnosti, — urejanje živi jenskih, kulturnih, socialnih in delovnih razmer zaposlenih, — informiranje, ' pri čemer se zavzemajo, da se za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti manjše organizacije združenega dela povezujejo, tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na podlagi dogovorov ali pogodb opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela. 68. člen Skupščina občine bo zaradi koordiniranja in povezovanja kadrovske dejavnosti na ravni občine, s strokovno pripravo kadrovskih rešitev, za potrebe skupščine občine in njenih organov ter za potrebe družbenopolitičnih organizacij in nudenja strokovne pomoči kadrovskim službam v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravne skupnosti organizirala in strokovno usposabljala strokovne službe. 69. člen Udeleženci dogovora se zavezujemo da bomo opravljanje del in nalog s področja kadrovske politike poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem, ki bodo najtesneje sodelovali s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. 70. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili v skladu z že sprejetim enotnim oblikovanjem kadrovske evidence in enotne metodologije stalno ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih. Na ta način bo omogočen pregled kadrov, stalno spremljanje gibanja kadrov in uresničevanja sprejetih kadrovskih načrtov. Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili določila o zavarovanju in zaščiti podatkov kadrovske evidence kot gradiva zaupne narave. Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi potreb vplivali na postopno dopolnjevanje kadrovske evidence. 71. člen Podpisniki tega dogovora bomo v svoji organizaciji ustanovili stalno ali začasno telo, ki bo skrbelo za izvajanje družbenega dogovora, politike odlikovanj in družbenih priznanj. VII. KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV 72. člen Udeleženci dogovora bomo v okviru svoje pristojnosti sodelovali pri načrtovanju, evidentiranju, pripravi in izbiri kadrov za potrebe na področju mednarodnih odnosov, tako da bodo kadrovski plani Obsegali tudi potrebe po kadrih na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini. Za usklajevanje kadrovskih potreb iz 1. odstavka tega člena bo skrbel koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL. Kadrovska služba pri skupščini občine bo vodila evidenco zaposlenih na področju mednarodnih odnosov in posebno evidenco o evidentiranih kandidatih. 73. člen Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bomo delavcem, ki bodo sklenili delovno razmerje v zveznih in republiških organih, družbenopolitičnih organizacijah v republiki in federaciji ali v mednarodnih organizacijah zagotovili, da se po prenehanju delovnega razmerja v teh organih in organizacijah vrnejo na delo v temeljno organizacijo združenega dela, v kateri so bili nazadnje zaposleni. 74. člen Skupščina občine Kočevje ima kot udeleženec tega dogovora zlasti tele naloge: — uresničuje določbe tega dogovora pri reševanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti, — spremlja izvajanje tega družbenega dogovora, — proučuje kadrovska gibanja v občini, — spremlja uresničevanje tega dogovora, analizira kadrovsko situacijo na svojem območju, analizira kadrovsko problematiko na posameznih področjih družbenega življenja, spremlja uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike, politike na svojem območju in v zvezi s tem tudi ukrepa, — spodbuja reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike, — skrbi za sistematično izpolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike na območju občine Kočevje, — daje pobude za oblikovanje raziskovalnih nalog s področja kadrovske politike in s tem spodbuja proučevanje oziroma financiranje raziskav s tega področja, — v sodelovanju z nosilci kadrovske politike pripravlja in spremlja srednjeročne in dolgoročne programe kadrovskih potreb za območje občine. 75. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v šestih mesecih po podpisu tega dogovora uskladili svoje splošne samoupravne akte z določili tega dogovora. 76. člen Podpisniki tega dogovora smo odgovorni za izvajanje posameznih nalog dogovora, vsak za svoje področje delovanja, za javno obveščanje o izvajanju nalog, za omogočanje kontrole izvrševanja obvez. Najmanj enkrat letno bomo obravnavali izpolnjevanje svojih nalog in sprejemali potrebne ukrepe Zato bomo izvajanje nalog, ki smo jih prevzeli s tem dogovorom zagotovili' v svojih letnih programih. 77. člen Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora bomo udeleženci izvolili komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje. Komisija šteje 9 članov. Komisijo imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja občinske skupščine. 78. člen Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike ima naslednje naloge in pristojnosti: — v skladu z nalogami tega dogovora sprejema program dela in določa roke nosilcev izvrševanja nalog, — spremlja izvajanje družbenega dogovora in poroča udeležencem dogovora o izvajanju nalog iz družbenega dogovora, — razlaga določila družbenega dogovora na zahtevo posameznih udeležencev, — proučuje pobude in osnutke sprememb in dopolnitev tega dogovora, — obravnava kršitve tega dogovora in sproži postopek za ugotavljanje družbenopolitične odgovornosti udeležencev dogovora in odgovornih oseb. 79. člen Udeleženci dogovora prevzamemo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje tega dogovora. Kršitev dogovora neposredno ugotavlja pristojna komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora. Za kršitev družbenega dogovora se šteje predvsem, če udeleženci: — v določenem roku ne dopolnijo akta o oblikovanju del in delovnih nalog v skladu z načeli tega dogovora, — ne izdelajo dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega načrta kadrov v skladu z načeli tega dogovora, — ne upoštevajo določil tega dogovora pri uresničevanju pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje pripravnikov, organizirano uvajanje na delo in položaj delavk, — ne upoštevajo dogovorjenih meril in postopkov pri izbiri, imenovanju in razrešitvi individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — ne uresničujejo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega in družbenopolitič,-nega usposabljanja v skladu z določili tega družbenega dogovora in sprejetimi letnimi ter srednjeročnimi programi izobraževanja v organizacijah združenega dela, — ne namenijo dogovorjeno določenega dela sredstev za izobraževanje in jih tudi namensko ne uporabljajo, — pri izvajanju štipendijske politike ne uresničujejo načel družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Postopek za ugotavljanje kršitev družbenega dogovora vodi pristojna komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. Ta lahko na lastno pobudo udeležencev družbenega dogovora ugotavlja, kako posamezni udeleženci uresničujejo družbeni dogovor. Udeleženci smo dolžni omogočiti' komisiji vpogled v akte in gradivo, ki se nanašajo na uresničevanje tega dogovora. Če komisija ugotovi, da udeleženci ne izpolnjujemo obveznosti iz tega dogovora, sestavi o tem zapisnik, v katerem mora biti navedeno, katera določila dogovora so kršena,- * Komisija seznani z ugotovitvami ustrezen upravni organ in družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela ali drugi' organizaciji združenega dela — udeležencu z zahtevo, da ukrene kar je treba za dosledno uresničevanje družbenega dogovora. 80. člen Pristojni samoupravni organ udeleženca dogovora je dolžan najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugotovitve komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora razpravljati o zadevi in ukreniti, kar je treba, za dosledno uresničevanje dogovora. O ukrepih mora udeleženec obvestiti pristojno komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora v občini. 81. člen Če udeleženec dogovora ravna po določilih iz prejšnjega člena oziroma ne stori ničesar za izvajanje družbenega dogovora, lahko pristojna komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora v občini, Izvršilni organ občinskega vodstva ZKS, SZDL ali zveze sindikatov, pristojni organ skupščine občine skliče skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, ki krši dogovor. Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o morebitni odgovornosti posameznih organov, služb ali strokovnih delavcev ter o posebnih ukrepih za uresničevanje družbenega dogovora. 82. člen Če komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, izvršilni organ občinskega vodstva ZK, SZDL, zveze sindikatov, ZSMS ali pristojni organ skupščine občine ugotovijo, da udeleženec kljub postopkom po določilih 78, 79, in 80. člena tega dogovora še nadalje ne izvaja družbenega dogovora, ocenijo pa, da udeleženec po krivdi individualnega oziroma kolegijskega poslovodnega organa ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne izpolnjuje bistvenih določil tega dogovora (kot so oblikovanje dela in delovnih nalog, izdelava letnih in srednjeročnih programov za razvoj, določila o izbiri kadrov za mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, programiranje in financiranje izobraževanja, dopolnitev samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih in drugih splošnih aktov), lahko daje pobudo družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v temeljni' organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in samoupravni delovni skupnosti, da obravnavajo odgovornost organov ali delavcev, ki so odgovorni za izvajanje družbenega dogovora. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 83. člen Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Sklep o podpisu dogovora sprejmejo: — v TOZD in OZD organi samoupravljanja, pristojni za spremljanje splošnih! aktov, — v družbenopolitičnih organizacijah pristojna občinska vodstva, — v samoupravnih interesnih skupnostih skupščine SIS, , — skupščina občine. Podpisniki pošljejo sklep o podpisu tega dogovora komisiji za volitve in imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Kočevje, ki po strokovni službi vodi register podpisnikov tega dogovora. 84. člen Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovorg lahko dajo udeleženci dogovora in komisija za spremljanje izvajanja dogovora v občini. Predloge za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora je treba posredovati komisiji za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot družbeni dogovor. 85. člen Komisija za družbeni dogovor v občini Kočevje mora biti imenovana najkasneje v enem mesecu po podpisu družbenega dogovora. 86. člen Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev. S sprejemom tega družbe- nega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Kočevje '(Skupščinski' Dolenjski list, št. 11/74). Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St 117-2/81-5/4 Kočevje, dne 8. decembra 1982. Komunalno podjetje Komunala — Kočevje, Slo-venijales-Lik Kočevje: DSSS, TOZD Tovarna šolskega pohištva, Tovarna masivnega pohištva, TO,ZD Vzdrževanje in oskrbovanje, TOZD Žaga, TOZD Iverah TOZD Jelka, ITAS Kočevje: DSSS, TOZD Gradbena oprema in polizdelki, TOZD oprema in kmetijstvo in živinorejo Pirče, TOZD Prikolice in nadgradnje, Kovinar Kočevje, Hotel Pugled Kočevje, NAMA — veleblagovnica Kočevje, Tekstilna tovarna Tekstilana Kočevje, DES Ljubljana — TOZD Elektro Kočevje, Hydrovod Kočevje-Ribnica, Inkop Kočevje, ZKGP Kočevje — DSSS in DSSS Interne banke, ZKGP — Gozdno gospodarstvo: TOZD Gozdarstvo ROG Kočevje, TOZD Pugled Kočevje, TOZD Draga, TOZD Gojitveno lovišče Medved, ZKGP — Gozdno gospodarstvo DSSS, TOZD Transport-gradnj a Kočevje, ZKGP — Kmetijsko gospodarstvo:. DSSS, TOZD Govedoreja Kočevje, TOZD Prašičereja, TOZD Kooperacija, TOZD Agroservis, TOZD Gradbeni s.ektor, TOZD Strojni obrati, DSSS, Melamin Kočevje: TOZD Komeloli, TOZD Melapan, TOZD Storitvene dejavnosti, DSSS, Kočevski tisk Kočevje, PTT Kočevje, Grami z Kočevje, Trikon Kočevje: TOZD Konfekcij a, Trikon Kočevje TOZD Pletenine, Vezenine — obrat rokavic Kočevje, »Varnost« — TOZD Varovanje premoženja Kočevje, CP Novo mesto — Obrat za vzdrževanje in rekonstrukcije Kočevje, Oprema Kočevje — DSSS, Oprema Kočevje: TOZD Mizarstvo, TOZD Sintep, TOZD Pleskarstvo in steklarstvo, SAP — TOZD Stojna Kočevje, Gostilna »Rudar«, Kočevje, Mercator — TOZD Trgopromet Kočevje, Računovodski biro Kočevje, Ljubljanska banka Kočevje, More — Medobčinski računski center Kočevje, Veterinarska postaja Kočevje, Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Kočevje, Avto Kočevje: DSSS, TOZD Mehanične delavnice, TOZD Tovorni promet, Osnovne šole: Kočevje, Vas-Fara, »Ljubo Šercer«, Gimnazija Kočevje, Center poklicnih šol Kočevje, Glasbena šola Kočevje, DU »Jože Šeško«, Kočevje, TOZD Zdravstveni dom , Kočevje, Lekarna Kočevje, Vzgojnovarstveni zavod Kočevje, Dom »Dušana Remiha« Kočevje, Občinski odbor RK Kočevje, Občinski sodnik za prekrške Kočevje, Temeljno sodišče — enota Kočevje, Skupščina občine Kočevje, Postaja milice Kočevje, Kmetijska zemljiška skupnost Kočevje, Občinski svet zveze sindikatov, Občinska konferenca SZDL, Občinski komite ZKS, Občinska konferenca ZSMS, Združenje borcev NOV, Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje, Združenje obrtnikov Kočevje, Izobraževalna skupnost, Skupnost otroškega varstva, Zdravstvena skupnost. Skupnost socialnega skrbstva, Skupnost za zaposlovanje, Kulturna skupnost in Telesnokultuma skupnost Kočevje ter Center za Vigšo Kočevje, ZKGP — Kmetijsko gospodarstvo — TOZD Mesarija Kočevje, Zdravstveni dom — DSSS Kočevje in Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Kočevje. LENART 1880. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 In 13-801/82), je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1982 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Lenart se plačuje davek na promet nepremičnin po določbah zakona o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih Stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davkov za različne vrste nepremičnin v prometu so naslednje: 1. Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra: Znaša davek po kvadratnem Nad din Do din metru din 5 10 5 7 0,50 + 15 od presežka nad 5 7 10 0,80 + 20 od presežka nad 7 10 15 1,40 + 25 od presežka nad 10 15 20 2,65 + 30 od presežka nad 15 20 25 4,15 + 35 od presežka nad 20 25 5,90 + 40 od presežka nad 25 2. Za stavbna zemljišča, če znaša prometna vred- nost kvadratnega metra: Z.iaša davek po kvadratnem Nad din Do din metru ®/o din 40 15 40 80 6 + 20 od presežka nad 40 60 80 10 + 30 od presežka nad 60 80 100 16 + 40 od presežka nad 80 100 150 30 + 50 od presežka nad 100 150 49 + 60 od presežka nad 150 3. Za gradbene objekte, če znaša prometna vred- nost kvadratnega metra: Nad din £>o din Znaša davek po kvadratnem metru •/o din 5.000 5.000 7.000 600 12 + 15 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 900 + 20 od presežka nad 7.000 10.000 15.000 1.500 + 25 od presežka nad 10.000 15.000 20.000 2.750 + 30 od presežka nad 15.000 20.000 4.250 + 35 od presežka nad 20.000 3. člen Razen oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje: — če proda družbena organizacija, zasebna pravna oseba ali občan kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot glavnim poklicem in je zdravstveno zavarovan kot kmetijski proizvajalec in kmetu kooperantu, — Če kupi občan iz 1 alinee tega člena s kmetijskim zemljiščem tudi’ zgradbe, ne plača davka od pripadajočega gospodarskega poslopja. 4. člen Če kupec, ki je bil na podlagi 3. člena odloka o davku na promet nepremičnin oproščen plačila davka od prometa nepremičnin, kupljeno nepremičnino pred potekom 5 let odtuji ali se v lem času preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, se mu davek naknadno meri tako, kot bi se mu meril, če ob nakupu nepremičnine ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 17-824/75). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-3/82 Lenart, dne 23. novembra ,1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 1881. Skupščina občine Lenart je po 294, členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-80/82) ter 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listu SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72, 28-377/73, 36-547/75, 58-793/75, 7-84/77, 61-933/78, 26-433/79, 3-63/80, .63-946-80, 3-20/81, 23-301/82), na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storiVve v občini Lenart 1. člen Spremeni se odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24-1596/77, 1-99/80 in 15-873/81). 2. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka se spremenita v tarifni št. 3 šesta in sedma točka tako, da se v šesti točki 45 °/» nadomesti s 50 °/o, v sedmi točki pa se 45 Vo nadomesti s 60 %. - 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-6/72 Lenart, dne 23. novembra 1982. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1 1882. Na podlagi 9. v zvezi s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št 8-470/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/ 81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 7. seji zbora združenega dela dne 25. novembra 1982 in na 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Bežigrad 1. člen V odloku o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 20-588/74) se v 5. členu črta besedilo drugega odstavka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/73-8 Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1883. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 iti 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) se Z člen spremeni tako, da se glasi: / Predvideni prihodki' proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 znašajo 387,482.000 od tega: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 276.795.000 — za tekočo proračunsko rezervo 2,600.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 65,825jOOO — 2 °/o znižanje dogovorjene porabe v obdobju avgust—december 1982 — za intervencije v gospodarstvu 2,201.000 4b,06L00O 1 2. člen V dragem odstavku 3. člena se odstotek 19% nadomesti s 17,79 % in znesek 64,580.000 din z zneskom 65,825.000 din. 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. i 4. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna Se objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen i i Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St 400-3/82 Ljubljana, dne 1. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Pregled prihodkov in raspored prihodkov proračuna Vrsta prih. Prihodki Skupaj St. glav. namena Razpored prihodkov Skupaj 1 Davki od OD in na dohodek 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 8 Krediti in vezana sredstva Del presežka prihodkov, prenešen iz 230.720.000 123.994.000 9.550.000 6.750.000 13,435.000 2.903.000 130.000 02 03 04 07 08 09 10 11 12 16 17 387,482.000 Dejavnost org. družbenopolit. skupnosti 124,127.730 Ljudska obramba 5,633.000 Dejavnost DPO in društev 15,266.500 Negospodarske investicije 38,200.400 Kulturno-prosvet. dejav. 1,200.000 Socialno skrbstvo 16,079.100 Zdravstveno varstvo 240.000 Komunalna dejavnost 16,997.003 Dejavnost krajevnih skup. 19,156.000 Prisp. prorač. drugih dražb, polit, skupnosti 65,825.000 Intervencije v gospodarstvu 36,706.300 Tekoča prorač. rezerva in obveznosti iz prejš. let — tekoča prorač." rezerva 2,600.000 Krediti, vezana in izločena sredstva — izločena sredstva rezerv 3,188.970 — intervencije v kmetij, in porabi hrane . 40,061.000 — 2 °/o zniž. dogov. porabe v obdobju avgust—dec 1982 2,201.000 Skupaj 378,482.000 1884. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji' zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 1. 12. 1982 sprejela ODLOK o sprejema načrta lokacij zasaditve 88 spominskih dreves za tovariša Tita 3. člen Načrt lokacij zasaditve 88 spominskih dreves za tovariša Tita je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljana in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljana in Zavodu za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 1. člen S tem odlokom se sprejme načrt lokacij zasaditve 88 spominskih dreves za tovariša Tita, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem pod šifro 2947 v aprilu 1982. 2. člen Za posamezno saditev je potrebno lokacijsko dovoljenje na podlagi predhodno izdane lokacijske dokumentacije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v nem listu SRS. Št. 350-5/82 Ljubljana, dne 1. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. 1885. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. li/81), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. decembra 1982 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja (kadar je postopek za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja združen) ali priglasitve ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (v nadaljnjem besedilu: odškodnina). 2. člen Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 3. člen Določbe tega odloka se uporabljajo za vsa obdelovalna in necbdelovalna kmetijska zemljišča, ki se po določilih o kmetijskih zemljiščih štejejo kot kmetijska zemljišča in za vsa gozdna zemljišča in gozdove, ki se po predpisih o gozdovih in gozdnih zemljiščih štejejo kot gozdova in gozdna zemljišča. Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za tista stavbna zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu ali ustreznem dokumentu, ki določa rabo kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene, namenjene za graditev, dokler se na njih ne začne graditi. Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno. 4. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu, lokacijskem dovoljenju, gradbenem dovoljenju (kadar je postopek za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja združen) ali na podlagi priglasitve določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je namenjeno za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče), pri čemer se šteje, da je za redno rabo objektu določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Odškodnino odmeri v upravnem postopku komite za urejanje prostora in varstvo okolja. Če se odškodnina ne da odmeriti po prvem odstavku tega člena, odmeri odškodnino komite za urejanje prostora in varstvo okolja potem, da je dobil mnenje občinskega upravnega organa pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Če ta organ ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči komite za urejanje prostora in varstvo okolja brez tega mnenja. 5. člen Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča ih znaša: — 120 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. kat. razreda, — 95 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. kat. razreda, — 70 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III. kat. razreda, — 40 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov IV. kat. razreda, — 30 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov V. in VI. kat. razreda ter pašnikov in gozdov od I. do VI. kat. razreda, — 20 din od pašnikov, travnikov in gozda VII. in VIII. kat. razreda. Odškodnina v zneskih iz prejšnjega odstavka se vsako leto valorizira v skladu s splošnim gibanjem cen v SR Sloveniji, ki' jih spremlja Zavod SR Slovenije za statistiko. 6. člen Odškodnina se ne plačuje: — kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora, — kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami, — kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda, — kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi 7. člen Odškodnina po 5. členu tega odloka se plačuje kmetijski zemljiški skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki odvaja ustrezni del, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. 8. člen Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 24/79). 10. Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-243/82 Ljubljana, dne 1. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. 1886. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), je Skupšffina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združengea dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. decembra 1982 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-109 — Dolgi most 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za zazidalni otok VS-109 — Dolgi most, ki ga je izdelal ZIL — TOZD Urbanizem — LUZ, Ljubljana Kardeljeva ploščad 23, št. projekta 2696 v marcu 1982. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Za graditev objektov in naprav v območju zazidalnega načrta je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dovoljenje. Za območje, za katerega je zahtevana izdelava dokumentacije za realizacijo, se lokacijska dovoljenja izdajo po njeni izdelavi. 4. člen Z realizacijo zazidalnega načrta velja, da soseska ni družbeno usmerjena stanovanjska gradnja in izvedba graditve skupaj s komunalnimi napravami individualne in kolektivne rabe v celoti' bremeni stroške investitorjev objektov. 5. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta VS-109 Dolgi most dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 6. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim prt upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana VIS-Rudnik, pristojnih za urbanizem, Geodetski upravi S ML, Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem in krajevni skupnosti Kozarje. , 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična Inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-11/80 Ljubljana, dne 1. decembra 1982. . . Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1887. Na podlagi 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubp (Uradni list SRS, št. 7/82) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je Skupščina Občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1982 sprejela SKLEP o pooblastitvi Izvršnega sveta ■ SO Ljubljana Vie-Rudnik, da odloči o upravičenosti izplačila akontacij osebnih dohodkov v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se pooblašča, da na zahtevo organizacije dovoli izplačilo akontacij osebnih dohodkov v večjem obsegu od tistega, ki je določen s prvim odstavkom 17. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku, če ugotovi objektivni značaj vzrokov za izgubo, ali oceni, da je zaradi narave in pomena dejavnosti to opravičljivo. 2 O vsaki odločitvi po prvi točki tega sklepa poroča izvršni svet skupščine občine. 3 Ta sklep velja takoj' in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-30/82 Ljubljana, dng 24. novembra 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. SEVNICA 1888. Na podlagi 95. člena in 280. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Sevnica ODREDBO 0 spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in pravosodnih organih v občini Sevnica 1 1. člen V odredbi o razporeditvi delovnega časa v uprav-' nih organih in pravosodnih organih v občini Sevnica (Uradni list SRS,' št. 22/82) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Delovni čas v upravnih organih, pravosodnih organih in občinskem organu za postopek o prekrških traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure, v sredo od 8. do 18. ure- 2. člen Ta odredba velja od 1. decembra 1982. St. 14-4/82-1 Sevnica, dne 1. decembra 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. ZAGORJE OB SAVI 1889. Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 200., 202. člena statuta občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/82), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Zagorje na seji dne 25. novembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za Intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Zagorje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V zadnji vrstici prvega odstavka 9. člena se številka 0,25 °/o nadomesti z 0,50 “/o. 2. člen V 10. členu se črta tretji odstavek. 3. člen 12. čien se. spremeni z naslednjim besedilom: Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava oj osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. 1. 1983. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-4/81-1 Zagorje ob Savi, dne 25. novembra 1982. Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Franc Kovač 1. r. ZALEG 1890. Na podlagi pooblastila Iz 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 7. decembra 1932 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu z izhodišči za oblikovanje skupne porabe v letu 1983 in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov. ; 2. člen j Prispevke . za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka 1,07 Vo po stopnji — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 10,93 %>. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov —• znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov — 22,2 °/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodar- . stvo — 1.120 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci | kot kmetje po, prvem odstavku tega člena, plačujejo za Kane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojninp, niso pa z , njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med : družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo ' od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi' sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od oseb- I nega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče ; leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini 60°/» poprečnega oseb-nega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega Sla- ] na se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni' dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. 5. člen ! Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah Iz 2. člena tega sklepa. 1 6. Člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: 1. občani, ki uživajo pravice izključno od ^ tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 429 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 429 Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavarovanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin pla-' čujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%>. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izobražujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo' oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence In študente na neobveznem počitniškem delu in druge 'osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno var stvo iz dohodka po stopnji 6 % bruto osebnega do-hodka, ’ t Zavezanec plačila prispevka je Izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemnika. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1982 dalje. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Marjan Sever L r. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1872. Družbeni < ovcr o organiziranem odkupu živine in prometu svežega mesa za zagotovitev preskrbe s svežim mesom v SR Sloveniji 2357 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1873. Navodilo o uveljavljanju nadomestil za junčje in svinjsko meso 2358 1874. Pravilnik o vodenju razvida samostojnih kulturnih delavcev ter o sestavi in delovanju komisije iz 5. člena zakona o samostojnih kulturnih delavcih 2361 1875. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 2362 1876. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2362 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1877. Obvezna razlaga drugega odstavka 2. alinee I. točke . sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja 2362 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1878. Odlok c spremembi odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v občini Cerknica 2363 1879. Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje 2363 1880. Odlok o davku na promet nepremičnin (Lenart) -G71 1881. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 2375 1882. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Bežigrad 2375 1883. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 2375 1884. Odlok o sprejemu načrta lokacij zasaditve 88 spo- minskih dreves za tovariša Tita (Ljubljana Vič-Rudnik) 2376. 1885. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembno- sti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Vič-Rudnik) 2377 1886. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-109 — Dolgi most (Ljubljana Vič-Rudnik) 2378 1887. Sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik da odloči o upravičenosti izplačila akontacij osebnih dohodkov v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Ljubljana Vič-Rudnik) 2378 1888. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in pravosodnih organih v občini Sevnica 2378 1889. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi samo- upravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Zagorje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za Intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 2379 1890. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin- ski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1983 dalje 2379 Izdala časopisni zavod Uradni Hst SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubilani — Naročnina ze leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništva sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72