PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini -A >, postale i gruppo - Lena 70 hr Leto XXVI. St. 32 (7526) OSNOVI SKLEPA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ CGIL, CISL iy UIL Po vsej Italiji odločna in enotna stavka proti preganjanju sindikalistov in delavcev V petek, 13. februarja bo vsedržavna stavka uslužbencev mestnih prevozov TRST, sobota, 7. februarja 1970 , RIM, 6. — Po vsej Italiji je bila danes splošna stavka, ki so Plašil, zvezna tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in Sind i?8- 58 zavrne 'n Pr6Preči obstoječa protisindikalna represalija, tsv ***' so 's,ožasno ugotovili, da gre za obnovitev boja za reši- Pomembnih socialnih vprašanj.------------------- j '*VR* je trajala načeloma po * ur', izvedena pa je bila v l *n " Pokrajinah na razne načine, v*lja to tudi za različne pa- ACLi' Stavki *° se Pridruiile ,udi CU, Iv#za zadrug in posojilnic sindikat šole CGIL in CISL. *t*vko so bila v tovarnah in “Bod številna zborovanja. Rimu je tajnik UIL Franco racini odločno polemiziral s jjjk^dnikom zveze italijanskih sod-'~?ov,Trotom o reformi kazenskega Simoncini je tako nalit A da ^i na osnovi členov 330, . l> 332 in 340 lahko obsodili vse i*vhe uslužbence, ki so stavkali Danes dopoldne seja vlade Še danes Rumor podal ostavko? rimskega dopisnika) dIM, 6. — Na današnji seji iz-j^n^ga odbora PSI je De Martino .»ml, da sicer obstaja resno vpra- Se. kakšne so posledice glaso- centralnega komiteja, toda slivi *^° Primemo, da se te po-W-Ce Uravnavajo, ko bo prišlo do d ??e6a sklepa v štiristranski vla-uJ ,,a tej osnovi je prišlo do zelo s n. j* seie in so se vsi strinjali rangom De Martina. ^~°®bardi je dejal, da gre v res-u6°tavljanje, kakšna je deje Ka večina v stranki, da pa se sfcahk '^ s Predlogom tajnik8 (ia jjke> to seveda pod pogojem, go »i? .Rajanja z ostalina stro-_ , okvirih sklepa centralnega ko-U ki ne pooblašča stranko, da (jPngaja o vladi, temveč da se '?Ve pogoji in politično ozračij' iahko pride do poga- se sestane vodstvo krščanska demokracije, vlada pa se se-JJJr.*6 dopoldne ob 9.30, pri če-je ji® zanimiva tudi vest, da se dalj časa posvetoval Ru- je j ■ -wmii **** dalj_____.H tajnikom KD Forlanijem. lo ^! ^aključek vsega tega je ze-de ^®®taven: vroče vprašanje vla-Rtevoi-,.v^adne krize so socialisti na KD, ki se mora sedaj . • Pri tem je glavno vprašati*]’ bo in kdaj bo Rumor po-to t^avko; Ne izključujejo, da je tat, 7?!10 že jutri in da so prav Na ,ca*i jutrišnjo sejo vlade, žaj *W°šno pa je v Rimu polo-apleten, saj vsi komentirajo w 'j zaključek socialističnega t)® komiteja. ^no m podal ostavke na v*adov'TSnega °dbora, kjer je pre-ftKJno810 za njega osebno zelo u-tudi ■ ^pačje, vendar pa je izšel glede tega sestanka zelo omejen struj. raznib odločitev. Nennijeva stvgj ^ skriva svojega zadovoljili ®aj 80 izšli zmagoviti v spo-bo ]vZ Ge Martinom. Poleg tega kak w Martino pustil stranko v ro-fK) Jl^arinija, kolikor bo dokonč-Had. vbadala teza o štiristranski kotnjlJJJancini pa je včeraj izrekel *tv^irrusrii predlog in s tem u-pogoje, da vodi stranko na vtil* tn?>Ve večine, ki bi vključe-Težavai avtonomiste. Sai 6 80 tudi med demokristja-V) ^.Ugotavljajo, da se De Marati roka a Pa Pogajanja z zvezani-da se je njegova po-^bko r ošibila. Povrh tega vsftC6t1^ra^n' komite PSI ponov-Vs, 6 “vrže. Wa zJ® mnenja, da bodo pogajali v težavna in da se bodo vr-ih „%iačju spora med sociali-®v9h (jP^aldemokrati in to glede dela, n’.^ vprašanj: amnestije 8tinovai1c,e ‘n večin v lokalnih u-J? bij nter v deželah, glede česar h 1Mnosr .Martino na seji CK do f^bokrai- Jasen in odločen. Socialah j ^trajajo na svojih stali-riio bi« to^asno zahtevajo, da mo-^Jfajajo Pogajanja čim prej ter ’ da mora Rumor podati od genereilnih direktorjev pa do vratarjev, državne uradnike, pol-državne uradnike, uslužbence lokalnih ustanov, javnih služb, železničarje in pometače. Na osnovi členov 503 in 505 kazenskega zakonika pa bi morali zapreti le malo manj kot 20 milijonov delavcev, ker so se udeležili stavke za pokojnine, stavke za stanovanja in stavke proti represalijam. Generalni tajnik CISL Bruno Stor-ti je govoril v neki rimski tovarni in je ugotovil, da je ta množični protest odgovorna akcija, da se zavrnejo provokacije in ustrahovanja sindikatov ter delavcev, saj gre za manevre, da se na drug način odvzame delavcem to, kar so demokratično dosegli. Nihče naj si ne domišlja, da bodo sindikati po jesenski zmagi prešli v defenzivo. Ne bodo popustili nobene priložnosti, saj je treba tolči železo takrat, kadar je vroče in za sindikate pomeni boj ne zahtevati oblast, temveč vzeti oblast, da se u-resničijo prav gotovo pravični cilji ,ki niso samo v interesu delavskega razreda, temveč v interesu vseh, v interesu nove pravične in demokratične družbe. Tajnik CGIL Luciano Lama je dejal, da hočejo sindikati s stavko izreči odločno «dovolj» s prijavami s katerimi se hoče udariti po delavcih. Lama je tudi govoril o naporih vseh treh sindikalnih organizacij v boju za stanovanja in za manjši davčni pritisk na plače. Glede enotnosti je dejal, da so delavci preživeli dvajsetletno dolgo razdobje, ko so plačali svoje slabosti in da je sedaj treba z istimi napori in z isto zavzetostjo delati za sindikalno enotnost, kot so se izvajale jesenske stavke. Generalni tajnik UIL Raffaele Vanni je ugotovil, da ni dvoma, da so sindikalne zmage povzročile tudi ozračje represalije in da se je sedaj treba boriti, da se ustvari ozračje civilnega sožitja. Nato je obžaloval, da še zmerom velja fašistični zakonik, ki ni spremenjen in da je torej v bistvu v razpravi ne toliko «status» delavca, kot status «državljana». Sindikalne organizacije so iz Milana sporočile, da se je stavke u-deležilo okrog milijon milanskih delavcev, v kovinski industriji so stavkali delavci stoodstotno, uradniki pa približno 50 odstotno. Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev mestnih prevozov CGIL, CISL in UIL so proglasile vsedržavno štiriindvajseturno stav- ko, ki bo v petek 13. februarja. V skupnem poročilu je rečeno, da je prišlo po posvetovanju ministra za delo Donat Cattina do vrste ločenih razgovorov s podtajnikom To-rosom, ki je pozval sindikalne organizacije in podjetja, da prelože razgovore na prihodnji teden, ker obstajajo razprave na politični ravni za rešitev vprašanja. Sindikalne organizacije so sprejele na znanje napore ministra in podtajnika za delo, vendar pa ugotavljajo, da še vedno obstajajo težave in so zaradi tega sklenili, da proglase 24-urno stavko. Tako v poslanski zbornici kot v senatu so se vršile razprave o manj pomembnih vprašanjih. V senatu je podtajnik za finance Tantalo iz ja- štrmigalom. vil, da ne bodo zvišali naročnin za RAI-TV. Grečko se je vrnil v Moskvo MOSKVA, 6. — Glasilo sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda je sporočilo, da je maršal Grečko zapustil Prago im se vrnil v Moskvo. Ust piše, da je bil Grečko v Češkoslovaški od ponedeljka, da je TRETJI DAN KONGRESA KP FRANCIJE Garaudy je zavrnil posnemanje sovjetskega vzorca socializma Kongres je hladno sprejel njegov govor in ga bodo gotovo izključili iz vodstvenih organov partije (Od našega posebnega dopisnika) PARIZ, 6. — Osrednja točka današnjega dela 19. kongresa francoske partije, ki že tretji dan zaseda v Nanterru blizu Pariza, je bil očitni spopad med dvema nasprotnima stališčema glede nadaljnjega razvoja in delovanja komunistične partije Francije. Na dnevnem redu je bila razlaga tez, ki naj jih kongres sprejme kot temeljno vodilo za delovanje partije v prihodnje. Delegatom je vsebino in cilje tez raztolmačil član ožjega partijskega vodstva Etienne Bajon. Bistvo tez je v tem, da v njih partijsko vodstvo ugotavlja, kako je v Franciji situacija dozorela za neposredno, če tudi postopno akcijo partije v boju proti vsemočnemu obiskal osrednjo skupimo sovjeL | sirih sil v Češkoslovaški in da se .je razgovarjal s tajnikom KP Hu-sakom, predsednikom republike Svobodo in predsednikom vlade danja sredinsko-degolistična vlada. Osnovno geslo, ki so ga posta- vili kongresu in ki naj pomeni tudi bistvo celotnega delovanja partije v prihodnje, je obseženo v zahte- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiijiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiii«iiiiiiiiiil,l||||||||||||||ll|||,ll|ll||l||,|l,|lllllllllll|lllllllllll|llllllllllllll|||||||||||||||a||||||||||||||||||||| Pompidou in Wilson odgovorila Kosiginu o Bližnjem vzhodu Francija in Velika Britanija za uveljavitev resolucij e OZN Posredovanje italijanske vlade v Moskvi in Londonu za pomirjenje med Arabci in Izraelom - Uspešna akcija egiptovskih komandosov v Eilatu MOSKVA, 6. — Agencija Tass je danes uradno sporočila, da je predsednik vlade Kosigin sprejel francoskega in britanskega veleposlanika v Moskvi. Veleposlanika sta izročila Kosiginu odgovor Pompidouja in Wilsona na poslanico v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. V Parizu se je zvedelo, da predsednik Pompidou v svojem odgovoru Kosiginu ponavlja v glavnem stališče, ki ga je glede Bližnjega vzhoda že svoj čas zavzela Francija in pri tem predlaga, naj M. D. /Svinski sporazum Negs JttgosMo fe^slju H«. — Danes so se v Ji, Rskn „ juoila pogajanja med th*0^avii*°Spodars*co skupnostjo In Oh6* Urna za dosego sporazuma sl,6*' 'n h rez diskrimina- v 'ftaostj k^ski svet gospodarske la grUsijV . se je danes sestal h., ga j! • Je parafiral sporazum, Sedežni 0 rnorali ratificirati šo bi. ■ Snnl Parlamenti šestih članic rt.^Ji v pazum bodo dokončno pod jiVake «Č!?0*radu. V krogih gospo-ta> da (Pnosti v Bruslju poudar-toJvTh, kj to prvi trgovinski spo C. »Id..,,,,ga Je gospodarska skup-Pa jr,"a s tretjo, državo. Poleg seT hi J J? Prvi trgovinski spore in državo s sociali Ureditvij0. Lombardi se pogovarja z nekaterimi člani svoje skupine med odmorom predvčerajšnjega zasedanja CK PSI. V ozadju De Martino in Mancini varnostni svet uradno zahteva od držav v sporu na Bližnjem vzhodu, uveljavitav premirja na osnovi resolucije Združenih narodov, ki je bila sprejeta takoj po (šestdnevni vojni«. Poleg tega francoska vlada zahteva, da se ponovno vrne na Bližnji vzhod «kontingent miru» Združenih narodov, da zagotovi spoštovanje resolucije OZN. Pompidou pravi, da je treba preprečiti vsaki korak, ki bi lahko zaostril napetost in storiti vse za zmanjšanje stopnjevanja spopadov. Francija želi, je rečeno v Pompi-doujevem pismu, da bi posredovalec OZN na Bližnjem vzhodu Gun-nar Jarring lahko ponovno vršil svojo nalogo za vzpostavitev in spoštovanje premirja med spornima strankama na osnovi resolucije Združenih narodov. V Londonu so danes sporočili, da je predsednik vlade VVilson v svojem pismu Kosiginu poudaril predvsem veliko važnost vzpostavitve premirja na Bližnjem vzhodu. Wil-son pravi, da britanska vlada želi, da bi prišlo do splošnega sporazuma o omejitvi dobave orožja državam v sporu. Pri tem Wilson vprašuje, ali je sovjetska vlada pripravljena sodelovati z britansko vlado za to rešitev. V svojem odgovoru tudi Wilson daje veliko važnost resoluciji varnostnega sveta od novembra 1967. leta in podčrtuje, da bi bilo treba najti politično rešitev v okviru te resolucije. Dejansko Velika Britanija predlaga, da bi se morale izraelske oborožene sile umakniti iz zasedenih področij, nakar bi moralo priti do ukinitve vojnega stanja Predsednik britanske vlade nada lje poudarja, da veliko nevarnost na Bližnjem vzhodu ne predstavljajo samo vojaške operacije, marveč tudi (napadalne izjave* izrečene v okviru arabsko - izraelskega konflikta. Italijanski odpravnik poslov v Moskvi Giulio Tamagnini je danes obiskal namestnika sovjetskega zu- nanjega ministra Vinogradova. Ita giptovskih komandosov, ki so se lijanski diplomat je izrazil zaskrblje nost rimske vlade za nevarni raz plet dogodkov na Bližnjem vzhodu in pripomnil, da je treba danes predvsem poskrbeti, da se prepreči nadaljnje oboroževanje držav v sporu. To stališče je sicer že zavzel zunanji minister Moro za nedav-ol npm zasedanju .glavne skupščine - OZN. Podoben korak je napravil tudi italijanski veleposlanik v Londonu Raimondo Manzini, ki je imel danes razgovor z ministrskim podtajnikom Lairdom. Veleposlanik je tudi britanski vladi izrazil zaskrbljenost italijanske vlade zaradi zaostritve nevarnega položaja na Bližnjem vzhodu in ga opozoril, da je treba sprejeti odločne ukrepe za omejitev vojaškega spopada. Na bojiščih Bližnjega vzhoda je prišlo danes do uspešne akcije e- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiM ZAKLJUČEK PREDHODNEGA SREČANJA MED POLJSKO IN ZRN V marcu obnovitev razgovorov Moskovski razgovori ministra Bakra z Eromikom VARŠAVA, 6. — Prvi del poljsko-nemških razgovorov o ureditvi vzajemnih odnosov med Ljudsko republiko Poljsko in Nemško zvezno republiko se je zaključil včeraj v ozračju zmernega optimizma. Za-hodnonemška delegacija sodi, da so bili predhodni razgovori, katerim bo sledil drugi stvarni del v marcu, «dobri», poljska stran pa trdi, da so bili tudi (koristni*. Jasno je, da ni nobena stran odstopila od svojih stališč, toda dejstvo, da se bodo razgovori nadaljevali v kratkem roku in bodo prešli v drugo, intenzivnejšo fazo, dokazuje, da sta pripravljeni pristopiti h kompromisu, ki naj bi rešil vse bino, hkrati pa omilil obliko ključ nega vprašanja o priznanju poljskih meja na rekah Odra in Nisa. Poljska vztraja, da mora ZRN priznati mejo, kakršno so določile velesile po drugi svetovni vojni in da jo možna mirovna pogodba lahko le ratificira, Nemci pa bi želeli, da bi to priznanje bilo le (de faeto* in začasno, ureditev meja pa naj bi bila pristojnost mirovne konference, ki je še ni bilo. Vsekakor je poljska stran dala vedeti, da bo glede vsebine priznanja nepopustljiva in ne bo dopustila meglenih rešitev. Medtem je iz Berlina prispela izredno trda brzojavka Walterjn Ulbrichta. Ta je pisal Gomulki ob priliki njegovega 05. rojstnega dne in omenil odnose med LR Poljsko in NDR, kot primer (odklanjanja revanšistične in imperialistične za-hodnonemške politike*, kar je — brez dvoma — netaktna kretnja do Poljakov, ki so prav tedaj vodili prva pogajanja z ZRN od leta 1945 dalje. (Ti odnosi služijo vsemu socialističnemu taboru,* je dodal Ul-bricht in verjetno prezrl pogajanja, ki potekajo v Moskvi med za-hodnonemškim zunanjim ministrom Bahrom in A. A. Gromikom. Prvi je o poteku pogajanj dejal, da obstajajo nesoglasja o sklepu nenapadalne pogodbe med ZRN in SZ, da pa potekajo v prijateljskem in prijetnem vzdušju, kar zadeva o-sebni odnos med obema. pripeljali s helikopterji v bližino izraelskega pristanišča Eilat v A-kabskem zalivu. V pristanišču Eilat so egiptovski podvodni saboterji položili mine na trup dveh izraelskih ladij, ki so eksplodirale. Kot poročajo iz Kaira, sta se obe ladji potopili. Ena je imela na krovu tanke, druga pa, večjo vojaško eddnico. Vsi komandosi so se vrnili v svojo izhodiščno postojanko. Izraelci so uradno priznali napad egiptovskih podvodnih saboterjev v Eilatu in sporočili, da je bila potopljena 900-tonska pomožna vojna ladja in da je bila druga ladja samo poškodovana. Izraelski obrambni minister Moše Dayan je takoj po sabotažni akciji prispel v Eilat in izjavil izraelskemu radiu, da je bil egiptovski napad izvrstno izvršen in da predstavlja (vojaški uspeh sovražnika*. vi, da partija ob sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami uresniči v Franciji napredno demokracijo, ta pa naj pomeni prvo stopnjo k socialistični preobrazbi Francije. Ta del sta partiji določila že 17. in 18. kongres. Bistvo tez, ki naj jih sprejme sedanji 19 kongres pa je obdelalo partijsko vodstvo že na plenarnem zasedanju leta 1968, ko je svoje sklepe objavilo v obliki posebnega manifesta francoskim komunistom. Sedanji kongres, naj bi torej dokončno izoblikoval in potrdil partijsko politiko v obliki predloženih tez. Kongres bi vsekakor ubral drugačno pot, če se ne bi v partiji pojavil hkrati s predlogom političnih tez tudi znani partijski ideolog George Garaudy z nasprotnimi tezami in še posebej z znano knjigo (Velika prelomnica socializma*. Ves kongres poteka v znamenju razkrinkavanja in obsojanja stališč, ki jih razglaša in zagovarja George Garaudy. Tako je tudi Etienne Bajon v današnji razlagi vsebine političnih tez ves svoj nastop namenil pobijanju Garaudyjevih stališč. Garaudyja je obsodil kot spretnega oportunista, revizionista in sovražnika Sovjetske zveze. Obsodil ga je, da zanika vlogo delavskega razreda, vlogo partije v revolucionarnem boju 'n vlogo Sovjetske zveze v socialističnem svetu. Garaudy je vnovič, to pot s kongresnega govorniškega odra, skušal raztolmačiti svoja stališča in prepričati kongres v pravilnost teh stališč. Njegovo osnovno izhodišče je bilo, da novi časi in vse spremembe v svetu prinašajo tudi nove pogoje dela in boja partije za socializem. Nismo več v času Jau-resa, niti ne v času Lenina, je dejal Garaudy, pač pa v času, ko se ves svet obrača k socializmu. Priče smo velikih važnih premikov tako v proizvodnih odnosih kot v odnosih med razredi. Znanstvena in tehnična revolucija, ki jo doživljamo, je vplivala tudi na spremembe v podobi delavskega razreda, kot se delavstvo in inteligenca spajata v novi zgodovinski blok, v zvezo, ki je povsem in bistveno drugačna, kot je bila svoječasna ................i..........immiihiiiii........................ NOV TRGOVINSKI SPORAZUM MED SFRJ IN SZ Tito v Zambiji obiskal Jugoslovane ki gradijo veliko električno centralo Možnosti za večjo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Zambijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — V Beogradu je bil danes podpisan protokol o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki predvideva povečanje izmenjave, v letošnjem letu za 13.3 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Pri tem naj bi se jugoslovanski izvoz povečal za 11,6 odstotka a uvoz iz Sovjetske zveze za 15,4 odstotka. Jugoslavija bo letos izvozila v Sovjetsko zvezo šte vilne ladje v vrednosti 47 milijonov dolarjev, 1 milijon ton boksita, razne stroje in opremo, izdelke črne metalurgije, svinec, živo srebro, bakreno rudo, sredstva za zaščito rastlin, tobak, suhe slive, tekstilno konfekcijo, trikotažo, obutev, pohištvo, farmacevtske izdelke in razne kemične izdelke. Sovjetska zveza pa bo dobavila Jugoslaviji okrog milijon ton premoga za koksira-nje, 1,4 milijona ton nafte, okrog 650 tisoč ton naftnih derivatov, an tracit, okrog 100 tisoč ton surovega železa, izdelke črne metalurgije, aluminij, cement, bombaž, celulozo ter razne stroje in opremo. * * * LUSAKA, 6. — Predsednik republike maršal Tito je danes v spremstvu predsednika Zambije dr. Ka-unde odpotoval z avtomobilom iz Lusake v 100 kilometrov oddaljeni kraj Kafue, kjer strokovnjaki ju goslovanskega podjetja Energo-Pro-jekt ob sodelovanju strokovnjakov petih drugih jugoslovanskih podjetij in zambijskih delavcev gradijo velik jez in električno centralo m reki Kafue, ki bo, ko bo končana, dajala letno poprečno, 3,6 milijona električnega toka. Dela, ki so se pričela 1968, bodo predvideno končana prihodnje leto. Pri gradnji tega velikega objekta je zaposle nih 800 Jugoslovanov, večinoma inženirjev, tehnikov in visoko kvalificiranih delavcev in okrog 1.503 zambijskih delavcev. štiriurni obisk predsednika Tita in Kaunde se je spremenil v veličastno manifestacijo jugoslovansko- zambijskega prijateljstva in solidarnosti. Po ogledu jeza sta predsed nika s soprogami in sodelavci obiskala veliko naselbino 20 kilometrov daleč od jeza, kjer žive inženirji, tehniki in delavci zapo sleni pri gradnji tega objekta. Tu je okrog 3.000 Jugoslovanov in Zambijcev skupno s člani svojih družin Kaunda je v kratkem govoru med pozdravilo oba predsednika. Dc. Kaunda je v kratkem govoru med drugim poudaril, da gradnja tega ob jekta dokazuje, da male države lahko združeno in enakopravno sodelujejo in dejal, da bodo razgovo ri s Titom in z njegovimi sodelavci prispevali, da se bo dosedanje plodno sodelovanje med obema drža vama v obojestransko korist še bolj okrepilo. Tito pa je med drugim poudaril, da dela na tem objektu potrjujejo, da ljudje raznih narodno sti in ras lahko plodno in enako pravno sodelujejo in ugotovil, da je jugoslovansko zambijsko gospodarsko sodelovanje primer uspešne ga sodelovanja med državami v razvoju. Tito je zaželel graditeljem mnogo uspeha v njihovem nadaljnjem delu. Po ogledu naselbine sta se predsednika s svojim sprem stvom vrnila v Lusako. Sodelavci obeh predsednikov so v dosedanjih razgovorih ugotovili, da so velike možnosti za občutn:' razširitev gospodarskega sodelova nja. Med konkretnimi rezultati razgovorov je tudi soglasje o ustanovit vi zambijsko - jugoslovanskega dru štva za napredek investicijskega so delovanja posebno na področju gradbeništva, geološkega raziskova nja in izkoriščanja velikih rudnih bogastev Zambije. Zastopniki Zarn bije so predlagali, da se prouč' možnost ustanovitve industrijsko-kmetijskega kombinata. Med razgovori so razpravljali tu di o možnosti sodelovanja na pod ročju pomorskega prometa in pove Čanja blagovne izmenjave. Z zam bijske strani je bilo opozorjeno na velike neizkoriščane možnosti za prodajo v Zambiji jugoslovanskih izdelkov kovinske, predelovalne, prehrambene in tekstilne industrije. Dogovorili so se, da bodo vsa ta vprašanja podrobno proučili strokovnjaki obeh držav. Med razgovo ri je minister za informacije zambijske vlade obvestil člane jugoslovanske delegacije, da je zambijska vlada sklenila povabiti na obis# v Zambijo skupino jugoslovanskih novinarjev, v želji, da se na ta način seznani širša jugoslovanska javnost z družbeno političnim in gospodarskim razvojem Zambije. B. B. zveza med delavci in kmeti v obliki ljudske fronte. V takih spremenjenih razmerah se tudi drugače nakazujejo perspektive razvoja socializma. Ga-raudy je zavrgel možnost in koristnost posnemanja sovjetskega vzorca socializma. Novi zgodovinski pogoji odpirajo vse drugačne perspektive in zahtevajo drugačne oblike socializma, je dejal Garau-dy. V Sovjetski zvezi, na Kitajskem in drugod je potekal in še poteka boj za socialistično družbo hkrati z bojem proti zaostalosti in nerazvitosti. V Sovjetski zvezi je bil delavski razred pred revolucijo, med njo in po njej v manjšini. V manjšini je bil tudi v drugih deželah, ki so stopile na pot socialističnega razvoja. Francija pa sodi med industrijsko visoko razvite države, kjer je delavski razred v večini in postaja tako rekoč edini in poglavitni razred francoskega naroda. Za seboj 'ma bogate tradicije demokratičnih svoboščin, ki jih je izbojevala buržoazna revolucija. Vse to pogojuje povsem nove oblike boja za socializem. ki ga ni mogoče uresničiti po enotnem vnaprej določenem in vsesnlošno veljavnem vzorcu. Potrebna in upravičena je zato kritična ocena sistema, v katerem se v nekaterih deželah uveljavlja socializem. Treba je na primer analizirati vzroke, ki so jih pripel iali do napadov na_ Jugoslavijo 1948. leta in do oborožene intervencije na Češkoslovaškem leta 1968, je dejal Garaudy. Na koncu govora je opozoril kon-S<~cs, da gre za izbiro politike partije, ki naj nekoč postane politika Francije. Kongres je molče in hladno poslušal besede Garaudyja. Slišati je bilo celo posamične žvižge, ko je Garaudy omenil, kako Sovjetska zveza gradi elektrarne vojaškemu diktatorskemu režimu v Grčiji. Več kot očitno je, da bo kongres z veliko večino izločil Garau-dyja iz vodstvenih teles francoske partije. Ne glede na vse to pa je odvisno, da bosta v vrstah in v zavesti francoskih komunistov v času, ko naj kongres sprejme v okvir svoje strategije možnost družbene preobrazbe Francije, postavi ial vprašanie kakšen socializem. To vprašanje je naglas povedal Garau-dy in hkrati pokazal, da pot v socializem sovjetskega tipa ne ustreza froncoskim pogojem. Ne glede na splošno obsodbo Garaudyjevih stališč, je dilema, ki jo je povedal Garaudy. tisto kar bo ostalo kot najbolj bistveni dogodek s sedanjega kongresa, to se nravi kongresa, s katerim francoska partija proslavlja 50-letnico svojega obstoja in delovanja. DRAGO KOŠMRLJ Teodorakis je bolan, toda v zaporu ATENE, 6. — Grške oblasti so uradno demantirale vest, da je bil znani glasbenik in voditelj grške «diomovmske fronte* Mikis Theodo-raikds prepeljan v bolnišnico. Skupino časnikarjev so povabili, naj si ga ogledajo, vendar se z njim niso smeli pogovarjati, pa tudi od blizu si ga niso mogli ogledati. Po obisku v zaporu v kraju Oropaš so nekateri časnikarji povedali, da so ga videli od daleč, med drugimi jetniki, da je izgledal napet in je težko dihal. Teodorakis že več let boleha za tuberkuloznim vnetjem pljuč, ki si ga je bal nakopal v zaporu in koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno ..........................Hlini,,,,,,,,,.... Ceausescu o vojaški suverenosti Romunije Edini poveljnik romunskih oboroženih sil sta partija in vlada Romunije BUKAREŠTA, 6. — Predsednik republike in tajnik romunske partije Nicolae Ceausescu je včeraj v govoru, ki ga je imel z visokim častnikom armade odločno zavrnil koncept nadnacionalne social istdčne armade in je dejal, da mora romunska armada razvijati sodelovanje z armadami vseh socialističnih držav brez izjeme. Ceauoescu je v svojem govoru dejal, da so edini poveljniki romunskih oboroženih sil partija, vlada in vrhovno vojaško poveljstvo Romunije Samo oni lahko dajejo ukaze romunski armadi in samo ti ukazi se lahko izvajajo v socialistični republiki Romuniji. Razvoj sodelovanja med armadami socialističnih držav Izključuje kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve teh držav in v zadeve njih armad. Istočasno pa je Ceausescu zagotovil, da bo Romunija izvajala obveznosti. ki izhajajo iz njegovega sodelovanja v varšavskem paktu ln to še zlasti v primeru imperialistične agresije v Evropi. Dejal je tudi, da v celoti zaupa v obrambno sposobnost romunskih oboroženih sil in dodal, da zgodovina dokazuje, da so močne in od. lično oborožene armade izgubile vojno z mnogo šibkejšimi, ko so močni vodili osvojevalno vojno. Politična usmeritev romunske armade je v ljubezni do svoje domovine in v načelu mirnega sožitja c vsemi državami V tem okviru Ja Ceausescu govoril tudi o izključno obrambnem značaju varšavskega pakta, saj je v interesu miru, da se premostijo vojaški bloki BUDISTIČNO NOVO LETO « ZNAKU BOJEV Državni tajnik M. Laird bo obiskal Južni Vietnam Kljub premirju silovite borbe okoli Sajgona - Umik s Planote vrčev WASHINGTON, 6. - Pentagon je danes sporočil, da bo državni tajnik za obrambo Melvin Laird odpotoval prihodnji ponedeljek v Vietnam, kjer se bo zadržal teden dni. Na potovanju po tej azijski deželi bo ameriški državnik proučeval sedanje vojaško in politično stanje na tem področju. Pri potovanju ga bosta spremljala predsednik odbora združenih generalštabov gen. Earle VVheeler ter pomočnik tajnika za obrambo v zadevah, ki se tičejo mednarodne varnosti, Warren Mutter. Laird je sporočil vest o svojem obisku v Vietnamu že 16. decembra lani. Tedaj je povedal, da ga pred- niiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiimiiimi Za Zanonija se poteguje konzul v Kairu Leonardo Zanoni KAIRO, 6. — Po aretaciji kapitana Leonarda Zanonija, ki so ga egiptovske oblasti zasačile pri fotografiranju pristanišča, je glavni italijanski konzul y Aleksandriji že včeraj prosil vojaškega pravdnika, Id se ukvarja s preiskavo o tem primeru, za razgovor. Vojaški pravdrvik bo glavnega konzula sprejel danes. Kapitanova žena in hčerka, ki živita v Trstu, nista doslej še dobili nobenega uradnega obvestila iz Kaira. Nobena od dveh noče sprejeti novinarjev, izvedelo se je pa, da je Zanonijeva žena izrazila svojo zaskrbljenost, ker je mož baje bolan na srcu in ne sme doživeti nobenega živčnega pretresa. Družba »Tripcovich*, ki odgovarja za ladjo «Karim», kateri je Zanoni na zadnji plovbi poveljeval, ko pride ta v Trst, je izvedela, da je ladja odplula iz Aleksandrije z drugim kapitanom na krovu in da bo prišla v Trst 13. februarja. sednik Nixon pošilja v Vietnam, da bi na samem kraju spopada z o-svobodilnimi silami preučil položaj posebno v zvezi z vprašanji, ki zadevajo varnost ZDA in ameriških oboroženih sil. Nadalje bi se moral ukvarjati z vprašanji vojaške zmogljivosti ameriških nasprotnikov ter s tako imenovano «infiltracijo» iz Severnega Vietnama. Odkar je Laird prevzel dolžnost državnega tajnika za obrambo, bo to že njegovo drugo potovanje v Vietnam. Iz ameriških virov se je nadalje zvedelo, da so južnovietnamske sile (Američani in njihovi južnoviet-namski zavezniki) ponovno odprli sovražnosti ob 18. uri po krajevnem času (ob 10. uri po srednjeevropskem). Vojna dejavnost je zajela celotno ozemlje Južnega Vietnama ter sledi 24-umi prekinitvi bojev, ki so jo južni Vietnamci in njihovi ameriški zavezniki proglasili za 24 ur ob budističnem luninem novem letu (cTet»). Juž-novietnamska osvobodilna vojska pa je proglasila premirje ob novoletnih praznikih za štiri dni. To premirje bi moralo torej trajali do prihodnjega ponedeljka zjutraj. Južne vietnamske vojaške oblasti pa obtožujejo borce osvobodilne fronte, da kršijo začasno premirje. Glasnik južnovietnamske vojske je sporočil, da so edinice osvobodilne fronte in «severnovietnamske redne vojaške sile* napadle preteklo noč taborišče edinic »Special For-ces» pri Ba Xoaiu v pokrajini ustja reke Mekong, kakih 8 km od kamboške meje in kakih 180 km zahodno od Sajgona. Na taborišče je padlo baje več kot 100 izstrelkov minometalcev in raket. Borbe okoli oporišča so trajale več kot 6 ur. Predstavniki južnovietnam-skih sil trdijo, da se je bombardiranje začelo 14 ur po začetku začasnega premirja, ki so ga proglasili pripadniki osvobodilnega gibanja, in šest ur po proglasitvi premirja s strani sajgonske vlade. Po mnenju južnovietnamskih predstavnikov so bile izgube Američanov in njihovih zaveznikov brezpomembne. Ni znano, kakšne so izgube borcev osvobodilne fronte. V Sajgonu je neki ameriški glasnik izjavil, da so borci osvobodilnega gibanja povzročili 68 incidentov v prvih' 12 urah premirja, ki ga je proglasila južnovietnamska vlada. Od teh incidentov jih je bilo 45, ki so bili precej pomembni, ker so zahtevali več človeških žrtev. Kot navadno pa je ameriški glasnik skrčil na minimum lastne žrtve ter zatrdil, da je imel nasprotnik desetkrat več mrtvih. V dobro poučenih krogih spravljajo bližnji obisk ameriškega državnega tajnika za obrambo v zvezo s splošnim položajem v Vietnamu in obrobnih deželah in državah. Amerikanci so začeli govo riti med drugim tudi o možnem napadu »komunistov* na laoške postojanke na znani »Planoti vrčev*. Ta planota je bila več let pod nadzorstvom osvobodilnih sil, vštevši tu partizanske edinice znanega o-svobodilnega gibanja »Patet Lao*. Lani so laoške oborožene sile zavzele nadzorstvo nad to pokrajino. | Pravijo pa, da ameriški svetovalci I nagovarjajo princa Suvanna Fumo, I naj se izogne direktnemu spopadu z lastnimi in drugimi partizanski mi osvobodilnimi silami. Prevladuje mnenje, da se bo laoška vojska umaknila iz »Planote vrčev* ter odpeljala s seboj tudi preostali del prebivalstva (nekaj več kot 10.000 ljudi). PARIZ, 6. — Večdnevno deževje v Franciji je napolnilo rečne struge in ponekod povzročilo poplave. V Alzaciji se je napolnila struga Rena in njegovih pritokov, ki so ponekod preplavili cestišča in prekinili promet. Drugje je voda poplavila kleti, povzročila prekinitev električnega toka in preplavila polja. V Parizu je Sena še pod nevarno točko, vendar njena gladina naglo narašča, zaradi česar so morali prekiniti promet na njenem levem bregu. MADRID, 6. — V Španiji so zaplenili katoliško revijo «Nuestra ciu-dad», ki jo izdaja red bolničarjev sv. Ivana, ker so v njej objavili neko sliko, za katero so oblasti izjavile, da je žaljiva za sodstvo. Delovne ure in stavke RIM, 6. — Vsedržavni statistični urad ISTAT objavlja podatek, da je bilo zaradi stavk izgubljenih novembra 48 milijonov delovnih ur, medtem ko je bilo septembra izgubljenih 73 milijonov delovnih ur, novembra meseca 1968. leta pa je bilo zaradi stavk izgubljenih 10 milijonov delovnih ur. V razdobju januar - november 1969 so delavci izgubili 256 milijonov delovnih ur, Še en primer koz v Nemčiji MESCHEDE, 6. — Nov primer koz je danes v Zahodni Nemčiji uničil upanje zdravnikov, da so prebivalstvo zaščitili pred razmahom bolezni. Tokrat je zbolela 69-letna ženska, ki so jo prepeljali v bolnišnico v Meschede, kjer sta že dve osebi umrli za to boleznijo. Doslej je že 14 oseb zbolelo za kozami, vendar zdravniki pravijo, da so vse v zadovoljivem zdravstvenem stanju. V bolnišnici je še vedno tudi mladenič, 20-letni Bemd Klein, ki je nehote okužil pokrajino Renanijo-Westfalijo. On je že izven smrtne nevarnosti, vendar mu s smrtjo grozijo anonimna pisma z vseh strani Zahodne Nemčije, če bi zapustil svoj dom. Anonimna pisma grozijo tudi njegovim sorodnikom. To je nedvomno značilen znak za preplah pred epidemijo, ki vlada v teh dneh v Porurju; kraj Meschede je namreč 50 kilometrov oddaljen od Dusseldorfa. V Nemčiji ni bilo primerov okuženja s kozami že od leta 1962. Oba smrtna primera sta bila v bolnišnici v VVimbemu, kjer je tudi Klein, zaradi tega ni dvomov, da je bolnike on okužil. V bolnišnici je kakih 230 bolnikov, ki so posredno ali neposredno prišli v stik s Kleinom. Zdravniške oblasti nadaljujejo dan na dan s cepljenjem proti kužni bolezni, v upanju, da bi to zavrlo nastanek epidemije. Doslej so cepili 100.000 oseb. V Evropi sta se medtem tudi Francija in Bolgarija pridružili sklepu ostalih sedmih držav, da morajo vsi tisti, ki prihajajo iz Zahodne Nemčije pokazati na meji potrdilo o cepljenju proti kozam. PO VRNITVI DUHOVNIKOV IZ NIGERIJE Izjave misijonarjev novinarjem v Rimu Nigerijske oblasti so z duhovniki dobro ravnale Prebivalstvu v bivši Biafri primanjkuje živeža PALISADE, 6. — Pri kraju Pali-sade v Nebraski je strmoglavilo vojaško letalo, v katerem je bilo pet članov posadke. Pri nesreči so vsi potniki umrli. Nekaj oseb, ki so bile na kraju ob času nesreče, je izjavilo, da je PARMA, 6. — Tamara Baroni, ki jo vodimo na sliki, je osumljena, da je naročila, naj umorijo Mario Tereso Balduino Serra, ženo parmskega industrialca Bormiolija. s katerim je pred letom dni Ba-ronijeva imela razmerje. Bormio-lijeva žena je že štirikrat ušla poskusom umora, pozneje pa je eden izmed mandatarjev priznal policiji, da je res poskušal umoriti žensko. medtem ko so jih v istem razdobju j letalo, preden se je zrušilo na tia . Zadeva je seveda prišla pred so-1968. leta izgubili 64 milijonov. eksplodiralo v zraku. 1 dišče in bivša miss eleganca Ta- mara Baroni se mora pred sodniki zagovarjati. Baronijeva je že več let ločena od moža, dr. Giuseppa Bertellija; po poklicu je Baronijeva igralka, vendar nastopa le v revijah, ki objavljajo ljubezenske zgodbe s fotografijami. Danes je njen mož, ki se je vrnil iz Bruslja prišel na ženino stanovanje po hčerko, ki bi morala biti z materjo do 15. februarja. Oče jo bo obdržal sedaj pri sebi do 15. marca. RIM, 6. — Trije od skupine 32 duhovnikov, ki so jih nigerijske o-blasti izgnale iz države, so danes ob prihodu v Rim, v intervjuju povedali, kako so preživljali burne čase med civilno vojno. Trije duhovniki so po rodu Irci in sicer Gerry Tannam, Jerry Creedon in Fran Mullan; prvi je iz Dublina, drugi iz Limerica in tretji iz Coleraina. Vsi so člani kongregacije svetega duha in so živeli v Nigeriji, šest in deset let. Ko jih je neki novinar vprašal, kako so z njimi ravnali, so duhovniki odgovorili, da je bilo to različno od področja do področja. V prvem nigerijskem oddelku, so misijonarje pustili začasno na njihovem mestu, tako da so mogli nadaljevati s pomaganjem prebivalstvu, medtem ko so v tretjem od delku mornarskih »komandosov*, kjer so bili tudi trije irski duhovniki, zbrali vse misijonarje in jih odpeljali v Port Harcourt, da bi jim sodili. Pred sodnike je prišlo 32 duhovnikov, oziroma 27 duhovnikov in 5 irskih nun. Obsodili so jih na šest mesecev zapora, ker so delovali v okviru organizacije za pomoč, ne da bi imeli za to predpisanega vladnega dovoljenja in ker so nezakonito vstopili v državo. Pri tem sodniki niso upoštevali, da so misijonarji živeli v Nigeriji že pred začetkom civilne vojne. Po enem tednu zapora so oblasti izdale nalog za izgon in ukaz, da morajo misijonarji takoj zapustiti državo. V Rimu so trije misijonarji potrdili vest, da je v Port Har-courtu sedaj še ena skupina 28 duhovnikov, ki čaka na obsodbo; med njimi je tudi msgr. Whelan, ovverrijski škof in devet nun. Eden izmed misijonarjev v Rimu je do- TIRALICA ZA BELGIJSKIM NACISTOM niiiiMiiuuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiniiiiMii VPRAŠANJA IN ODGOVORI PREDVIDENE SPREMEMBE INVALIDSKE POKOJNINE V začetku letošnjega leta smo v enem od naših člankov napisali, da lahko pričakujemo v tekočem letu določene spremembe v prid upokojencev z invalidsko pokojnino. Na podlagi te naše izjave nam je poslal čitatelj M. Pahor sledeče pismo: Mimo nas invalidskih upokojencev so šli zadnja štiri leta kar trije pokojninski zakoni, ne da bi se nas skoro ne v dobrem ne v slabem dotaknili. Razen tistih skromnih poviškov pokojnine je ostalo vse pri starem, tiital sem v Primorskem dnevniku, da so za letošnje leto predvidene spremembe invalidske pokojnine, čeprav me je življenje izučilo, da ne verjamem rad obljubam, me pa vendar zanima, kakšne spremembe lahko mi invalidski upokojenci pričakujemo. Ali nam bodo popravljene krivice, da smo bili do danes upoštevani kot tretjerazredni upokojenci? Ko smo napisali, da so za letošnje leto predvidene spremembe na področju invalidskih pokojnin, smo to napravili iz dveh razlogov. Predvsem so te spremembe predvidene za letošnje leto v novem pokojninskem zakonu, drugič pa se te spremembe odlašajo že nekaj let in so problemi invalidskih pokojnin postali tako pereči, da je skoro nemogoče odlašati njihovo rešitev. U-pokojencev z invalidsko pokojnino je v Italiji veliko, in sicer 47 odst. vseh upokojencev. To je tudi razumljivo, saj za prejem invalidske pokojnine zadostuje imeti za pet let plačanih socialnih dajatev. Ker se pokojnina izračuna na podlagi višine plačanih socialnih dajatev, so invalidske pokojnine zelo nizke in se v večini primerov dopolnjujejo do minimalne pokojnine. To je predstavljalo za socialni zavod velika finančna bremena, ki so glavni razlog, da ni prišlo do danes še do izbdjšav na tem področju. Za bodoče invalidske upokojence se ho spremenil kriterij dodelitve invalid- ske pokojnine, predvsem pa se bodo spremenile pokojnine večjih invalidov, to je tistih, ki zaradi invalidnosti sploh ne morejo več nadaljevati z delovnim razmerjem. Višina teh invalidskih pokojnin se bo povišala v toliko, da bo upokojencem zagotovljeno dostojno življenje. Upokojencem se po novih zakonskih določbah zaračuna pokojnina na podlagi določenega odstotka na plačo v sorazmerju s številom delovnih let. Upokojencem, ki so šli v pokoj po prejšnjem pokojninskem sistemu, to je na podlagi višine plačanih socialnih dajaatev in ki so nadaljevali z delovnim razmerjem, jim pokojninski zakon daje možnost, da zaprosijo za ponoven obračun pokojnine po novem pokojninskem sistemu. Te možnosti pa do danes še nimajo invalidski upokojenci, Id nadaljujejo z delovnim razmerjem. Njim se še vedno zaračuna pokojnina na podlagi višine plačanih socialnih dajatev in ne razmerja pokojnina-plača. Najvažnejša točka novega zakonskega predloga, ki naj bi dokončno uredil problem invalidskih pokojnin, pa je ravno ta, da bodo tudi upokojenci z invalidsko pokojnino lahko zaprosili za ponoven obračun pokojnine po novem sistemu. Velika neugodnost tega zakonskega predloga pa je v tem, do se bo invalidskim upokojencem, ki bodo napravili prošnjo za čas nadaljevanja delovnega razmerja odvzela invalidska pokojnina. Ta predlog se nam zdi nerazumljiv, saj pripada upokojencu invalidska pokojnina prav zaradi njegove zmanjšane delovne zmožnosti. Naše mnenje je in v tej smeri bi se morale iskati rešitve invalidskih pokojnin, da invalidske pokojnine ne bi smele biti odvisne ne od števila plačanih socialnih dajatev ne od števila delovnih let temveč samo od višine invalidnosti posameznika. ZAGONETNA OKVARA SOVJETSKE PODMORNICE Zaporno povelje Podmornica se je poškodovala za Leona Degrella pri trčenju z «Angelino Lauro? Hitlerjev sodelavec je bil obsojen v Belgiji na smrt MADRID, 6. — Tudi Francove oblasti so se naveličale bivšega belgijska nacističnega prvaka Leona Degrella ter so ukazale policijskim oblastem, naj ga aretirajo. Vest še niso uradno potrdili, toda je brez dvoma avtentična, ker jo je sporočila španska tiskovna agencija »Efe*. Kdo je Degrelle, vedo antifašisti po vsem svetu. Belgijski fašistični prvak se je že pred zadnjo vojno predal z dušo in s telesom nacizmu ter je pozneje dosegel, da so ga imenovali za poveljnika ta-koimenovane »valonske divizije* na sovjetski fronti. Svojega generalskega čina pa Degrelle ni seveda dolgo časa užival, saj je ob zlomu nacistične Nemčije moral takoj poskrbeti za svojo osebno varnost. Belgijsko sodišče ga je namreč obsodilo na smrt zaradi veleizdaje. Vkrcal se je na neko letalo, ki pa je strmoglavilo v biskajskem zalivu. Degrelle se je slučajno rešil. Prepeljali so ga v neko špansko bolnišnico, kjer se je dalj časa zdravil. Potem pa se je za stalno naselil prav v tej deželi, ki mu je tedaj bila najbolj naklonjena. Belgijske oblasti so večkrat zahtevale naj ga jim španske oblasti izročijo, španske oblasti niso ugodile tej zahtevi, pač pa so prepovedale belgijskemu nacistu vsakršno politično dejavnost. Degrelle se ni držal te prepovedi ter je še v zadnjih časih objavil svoje spomine v nekem španskem popoldanskem dnevniku. Poročajo, da so španske policij- ske oblasti 31. januarja pozvale belgijskega nacističnega prvaka, naj se zglasi na policijski postaji. Pred dvema-tednoma ~sor baje ~č&r -je objavil vest, da se je sovjetska podmornica, o kateri se toliko govori v zadnjih dneh, poškodovala v Sredozemskem morju, in sicer v bližini otoka Ischia pri Neaplju. Angleški list trdi še, da je prišlo do nesreče 10. januarja, ko je parnik «Angelina Lauro* trčil v neki neznan podmorski predmet. V tistem trenutku je »Angelina Lauro*, ki je nekaj dni prej prišla iz Southamptona ter je bila namenjena v Freemantle v Avstraliji, odplula iz Neaplja proti Genovi. Ladja je prevažala 1.200 izseljencev, ki so bili namenjeni v Avstralijo. Po mnenju angleškega lista je »Angelina Lauro* trčila v sovjetsko podmornico, ki je bila baje v neapeljskem zalivu od začetka letošnjega januarja. Desetega januarja se je »Angelina Lauro* zasidrala v genovskem pristanišču, kjer so v tamkajšnjih ladjedelnicah opravili na njej nekatera popravila. Baje je bila pri trčenju z neznanim podmorskim predmetom poškodovana ladijska os. i «Daily Express» trdi, da je to I poškodbo povzročilo trčenje med ladjo in podmornico. V dokaz za resničnost te svoje teze list navaja dejstvo, da je eden izmed potnikov na »Angelini Lauro* pisal nekemu svojemu sorodniku, da je bilo trčenje med ladjo in neznanim pred metom tako močno, da so potniki popadali po tleh. Ko je prizadeti vprašal častnike, kaj se je zgodilo, so mu ti odgovorili, da je ladja trčila v neko sovjetsko podmornico. Genovske pomorske oblasti so u-vedle preiskavo o tem dogodku, toda do sedaj še ni znano, če je ta pripeljala do kakega pozitivnega rezultata. Vprašanje pravih razlogov trčenja pa je precej pomembno, ker zadeva področje koristi zavarovalnice, ki bo moral poravnati morebitno škodo. Gotovo je le,, da je do trčenja prišlo ponoči in da zato ni nihče opazil kakega oljnatega madeža ali pa neznano podmornico, ki se je morda naglo dvignila na morsko površino. V krogih družbe »Lauro* trdijo, v nasprotju s pisanjem angleškega lista, da se ne ve nič o pravih vzrokih poškodb »Angeline Lauro*. Poveljnik pravi celo, da se nihče ni niti zavedal, da je prišlo do trčenja. Šele v bližini Genove so opazili okvaro na krmilu. Ladja »Angelina Lauro* je odpotovala i z Genove v Avstralijo 19. januarja. V genovskem pristanišču je bila devet dni. Okoli 1200 potnikov so začasno premestili na ladjo »Roma* ali pa v mestne hotele. Poveljstvo pomorskega letalskega središča NATO »MARAIRMED*. ki je bilo ustanovljeno novembra 1968, je danes sporočilo, da je poškodo-vpa sovjetska podmornica, ki je bila več dni zasidrana v mednarodnih vodah severno od Maroka, kakih 100 milj daleč od Gibraltarja, začela pluti z lastnimi sredstvi v smeri proti Atlantskemu oceanu. Spremljajo jo tri ali štiri sovjetske ladje. Iz nekaterih drugih virov se je zvedelo nadalje, da se sovjetska ladja nosilka helikopterjev «Mos- kva», ki je v pred kratkim priplula skozi Gibraltarsko ožino v Sredozemsko morje, verjetno približuje poškodovani podmornici. Pravijo nadalje, da je podmornica izgubila okoli osem metrov na svoji dolžini in sicer pri kljunu. Pravijo nadalje, da sovjetska podmornica spada v vrsto podmornic razreda »F* in da pluje od leta 1960. O-premljena je baje z osmimi torpednimi cevmi, a njena nosilnost znaša 2300 ton. Nosilka helikopterjev «Moskva» in druge sovjetske ladje, ki so prišle skupaj z njo v Sredozemsko morje, so se udeležile pomorskih vaj v Atlantskem oceanu. V zahodnih vojaških krogih trdijo, dr. so sovjetske ladje opazovale od blizu vaje 35 ladij organizacije NATO. Iz Washingtona pa sporočajo, da sovjetski piloti nadzorujejo delovanje ameriškega VI. brodovja v Sredozemskem morju z egipčanskimi letali. Gre za nadzvočna letala tipa «TU - 16» in za anfibijska letala tipa BE-6. Američani trdijo, da so na teh letalih sovjetski piloti, ker so baje slišali radijske med posadkami. pogovore NEW HAVEN, 6. — 18-letni David Bartholomew, zelo marljiv dijak, ki se je po končanih študijih hotel posvetiti poučevanju, je umrl potem ko je zaužil dozo «LSD». To je prišlo na dan v sodnij-skem poročilu, ki pravi, da je mladenič izgubil življenje 5. decembra lani, zaradi učinka halucinogena »LSD*. Ko je hodil ob cestišču je namreč nenadoma v oblasti halucinogena skočil na sredo avtoceste v Connecticutu pred avtomobil, ki ga je vrgel na drugo stran ceste, tako da se je odbil od vozila, ki je prihajalo naproti. David Bartholomevv je dobil halucinogen od svojega 15- letnega brata Dana, kateremu je »LSD* preskrbel sošolec. DUNAJ, 6. — Iz Bolgarije je prišla vest od agencije »Agepres*, da se je pri gori Vladeasa zrušilo na tla letalo. V nesreči je umrlo 15 potnikov, eden pa se je rešil. Oblasti so uvedle preiskavo. dal, da so mogoče ti misijoniff že obsojeni. Ko so novinarji izpraševali ®isi' jonarje, kako je s prebivalstvo® so ti odgovorili, da so ljudje P®' strašeni in brez česarkoli. Vent® ni mogoče k njim ničesar pripeli8' ti, ker manjkajo prevozna sredstvi Prebivalstvu predvsem manjka žive ža, poleg tega pa nigerijski RK °e ve, kje so središča za pomoč * džungli, od kar so oblasti zapf'e misijonarje, še slabške je stanje0' trok. Ko so misijonarji odšli v por, so morali zapustiti v džunp* bolnišnico z 800 bolnimi otroki- y troke, ki so zboleli zaradi pomanr kanja beljakovin so misijonarji p0" stih v rokah vojakov, ki pa kij00 svoji dobri volji ne morejo velik* narediti zanje, ker jim primanjke je hrane. Misijonarji so soglasn «Kameradi, tudi tokrat nam je šlo vse prav...» Pretor je škvadriste Scarpo, Severija, Sussicha in Cotterleja oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, Severija pa pogojno obsodil na 15 dni zapora, ker je med pretepom imel s seboj težko železno verigo Tudi tretja sodna razprava proti skupini tržaških fašističnih prena-petežev se je zaključila brez bistvenih presenečenj. Malo pred enajsto dopoldne je pretor dr. Losapio o-prostil četverico (Scarpa, Severi, Cotterle in Sussich) »zaradi pomanjkanja dokazov*, edinole Severiju, ki se je podal v kazensko ekspedicijo pred gledališče »Verdi*, med partizansko proslavo lanske jeseni, ob priliki 25. obletnice ustanovitve garibaldinskih brigad na Primorskem, s težko železno verigo za pretepanje, je prisodil 15 dni zaporne kazni. Vendar Severi tudi teh dveh tednov ne bo prestal v kazenski celici, ker je bil obsojen z vsemi zakonskimi olajšavami, pogojno, brez vpisa v kazenski list. Ko je pretor odčital razsodbo so Scarpa in pajdaši zapustili sodno dvorano in se za trenutek ustavili na hodniku, da bi se zahvalili odvetnikoma Giacomelliju in Gefter-Wondrichu. Jasno je bilo slišati ob tej priliki izjavo: »Kameradi, tudi tokrat je šlo vse prav...* V začetku sodne razprave je pretor zaslišal priče, ki se predvčerajš- njim niso predstavile na sodišču. Gre za agente političnega oddelka tržaške kvesture Adriana Brecelli-ja in majorja Cesarija ter člana letečega oddelka dr. Volpeja. Vsi so sodniku na kar preprost način opisali, kako je prišlo do prijave Scarpe in pajdašev. Lansko jesen, ko so partizani imeli v gledališču »Verdi* svojo svečanost, se je na Borznem trgu zbrala večja gruča fašistov, ki so krenili skozi Galerijo »Tergesteo* h gledališču. Tu jih je prestregla skupina bivših partizanov in jim posvetila. Obtoženci so se morali zagovarjati predvsem zaradi nedovoljene manifestacije, čudno pa se nam zdi, da niso policisti posegli takoj in nedovoljeno ter izzivalno povorko razgnali. Saj bi ne bilo prvič... Tožilcu, ki je zahteval, naj četverico obsodijo na en mesec zapora, Severija (zaradi nošenja nedovoljenega orožja, t. j. verige) pa na dva meseca, sta odgovorila z običajnimi argumenti branilca Gef-ter Wondrich in Giacomelli. Oba sta razvila znano teorijo, da so se v »Verdiju* zbrali »zločinski infojba- tori*. člani IX. korpusa in ^ reakcija mladeničev bila P°P ma upravičena. Vsekakor sta tevala za vse oprostitev, P°. no pa priznanje, da so storil1 kršek zaradi »višjega m°f „ nagiba*. Odvetnik Giacomelli P poleg toga dokazal, na osnoVJ razsodbe kasacijskega sodiš*®' je izredno težko določiti P0*1.1!, neke nedovoljene manifestacij. Glede verige, ki jo je no®’, letni Severi, pa je Gefter Won razvil tezo, da ne gre za temveč za »pripomoček* (če1® služil, ni povedal), podoben ‘P upokojenca* in torej «nene sredstvo*. Naj zaradi kronistične tof' omenimo še to, da so mladi • sklenili »dostojno* proslaviti stitev in priredili v popold®( urah »zahvalno* prireditev 1 sedeža v Ul. San Lazzaro- ** njenega sedeža so namreč n®, glas oddajali preko zvočnikov vinezzo* in druge fašistične ”/ čudimo se. da tega početja n* če preprečil, saj gre za očita0 logijo fašizma. OJUB IZREDNEMU POVOJNEMU RAZVOJU V JUGOSLAVIJI V prihodnjih 15 letih bodo morali proizvodnjo elektrike podvojiti ^ kompetentnih krogih razpravljajo, ali naj ostanejo pri domačih tirih, ali naj se pri termičnih centralah preusmerijo na nafto Iz Združenih držav Vitamini boljši od poboljševalnic ■Ibbmoelekthpune v OBRATOVANJU DOKONČANA IZGRADNJA V 1970. (glffll V IZGRADNJI V svetu predstavlja mladinski kriminal vprašanje, ki mu v vseh državah posvečajo zadnji čas vse večje zanimanje, zlasti še v zvezi s tendenco njegovega stalnega naraščanja, a tudi zaradi tega, ker se njegove oblike čedalje bolj množe. V novih pogojih življenja tehnične civilizacije in spričo splošne nestrpnosti, ki jo je moč opaziti na vseh področjih medčloveških odnosov, je opaziti kako se mladina z neko naravnost pretresljivo lahkomiselnostjo prepušča izključno nekakšnemu nagonskemu načinu življenja in ravnanja, kar pa v neki zaključni sekvenci ne more nikamor drugam privesti kot na pota takšnih družbenih prestopkov, ki jih označuje mo oziroma uvrščamo med zločinska dajanja. Zaskrbljujoč je ta pojav in vreden, da bi se ga od vseh strani pravočasno osvetlilo in tudi našlo najbolj primerna ter učinkovita sredstva za zmanjšanje njegovega obsega in posledic. Zdaj so n. pr. v ZDA nekateri strakovnjaki prišli do ugotovitve, da bi se morda proti mladinskem kriminalu dalo uspešneje boriti 3 pomočjo vitaminov kakor pa s poboljševalnicami. Takega mnenja so strokovnjaki, člani komisije za socialno vars.vo v državi Virginija, ki so že bili sporočili, da bodo k podobnem poizkusu že v kratkem pristopili v nekaterih šo lah za prevzgojo v Hanoveru in Beaumontu. Zdravniki pri tem ne bodo u-porabljali kakih posebnih zdravil, temveč povsem običajne vitamine «B3» in «C», ki jih bodo v teku poizkusa dajali stopetdesetim mladim prestopnikom, v upanju, da bodo s pomočjo omenjenega si-s.ema uspeli pozdraviti shizofrenijo in druga abnormalna nagnjenja. Vodstvo teh poizkusov je bilo poverjeno skupini posebej izbranih strokovnjakov za mladinska vprašanja. V tej skupini je preučevanje psiholoških vprašanj poverjeno gospodični Aliče Ware, ki je pred kratkim tudi izjavila, da so se za omenjeni test odločili na osnovi »nekaterih uspehov«, ki jih je bil na tem področju dosegel dr. Humphrey Osmond iz raziskovalnega centra univerze v Prin-cetonu. Ta — je pojasnila dr. Wa-re — je z uspehom opravil nekaj testov, v teku katerih je labora- torijsko skušal shizofrenijo pozdraviti prav s pomočjo vitaminov, ki smo jih omenili. Nekateri znanstveniki in raziskovalci — je še dejala dr. Ware — so mnenja, da abnormalna nag-nenja določa neka oblika metaboličnega neravnovesja, ki ustvarja določen kemičen učinek, pri čemer so «prizadeti zaznavnost in nagnjenja, nakar prizadeta oseba v življenju reagira na abnormalen način oziroma tako, da to normalne osebe smatrajo za nenormalno in antisocialno «Mi upamo — je pristavila dr. Aliče Ware v svoji razlagi, za-kakšnimi cilji s tem testom stremijo ona in njeni sodelavci — da bo ta terapija privedla do zmanjšanja, če ne do popolne odprave, tistih nagnenj, ki omogočajo oziroma povzročajo abnormalna hotenja in vedenje. Če se bo pokazala za uspešno«, je dej a la, «ne vidim razloga, zakaj bi se je potem ne uporabilo tudi za zdravljenje odrasiih kriminalcev.« K temu poizkusu ne bodo pristopili takoj. Trenutno je bilo rešeno, kar zadeva zdravniško plat, le vprašanje izbora in načina uporabe vitaminov. Vrhu tega je bilo na povsem znanstven način izbranih s lope .deset mladincev, na katerih bodo preizkusili novo terapijo. S testom bodo začeli enkrat marca ali aprila. Medtem pa bodo odgovorni organi morali še prej dobiti privolenje omenjenih mladincev kar zadeva poizkus, zakaj v nasprotnem primeru ga ne bodo smeh opraviti. Ko to človek posluša, si druge ga pač ne more želeti, kakor da bi ameriški ekipi, ki ji je ta naloga bila poverjena, uspelo doseči kar najboljši uspeh Le da se zdi zadeva z vitaminsko terapijo nekoliko preveč enostavna. Ne mudoma si je moč namreč postaviti vprašanje, kako da je, potem takem, niso še davno bili odkrili. Saj je o vitaminih, njihovem pomenu in vlogi, govor že ves čas po zadnji vojni. Res pa je po drugi strani tudi to, da so najpogosteje naj večja odkritja od sile enostavna in preprosta, takšna, da bi se vsakdo, ko so že tu, tlesnil po čelu in vzkliknil: glej ga,’ kdo bi si bil mislil, pa je tako enostavna reč. Oglgj 51 gamjo karto le površno dobimo vtis, da ima Ju-0^.3®. zelo veliko električnih * zato tudi elektrike na tt v5 1 V resnici pa ni tako, kaj-dokler ne bo za-kanij^^tovati elektrarna — veši-(vS ^>ona'v:' v °žmi Železnih kS|'*>do v Jugoslaviji zelo op sito i,z električno energijo in lan-Z°, so doživljali krepko kri-% hSr P3 tudi ne bo ve- če ne bodo vremenske Povoljnejše, če namreč ne tjš Padavin. Seveda pa ve-tudi povedati, da je po osvoboditvi zgradi- £j*rati ,n*1° novih termičnih in hd-v’ojrp ■ ’ s®! je odnos med pred-lanskoletno proizvodnjo 1;18, Sergije v Jugoslaviji 'tičtie ^ smo ze videli, elek- JUgOSul!’.*‘r&ije primanjkuje in je .la lani morala veliko toka ^kdi 'Z S08et*in‘*' dežel. v bo velikanska hidrocen-^ele®nih vratih na Donavi n,,00,’ b°do potrebe Jugosla-kr-, gJ^-Mrični energiji krite le zs^° prihajajo v Me, rvJ''e°no nove ln nove grad-^ {T* centrale, ki jih je, kot v, toorfi i^c* kakih pet ali šest Mi .Vrh'f deset pa v grad-tv, “ega pridejo nato na vr-a zajetja voda in nove i**u računajo, da so ju-Jkfez „ s ~* vodni tokova kljub na mreži hidrocentral raz-j* 20 q.i izkoriščeni, niti ne S* gPiJv To P««««', da je mož-‘'dinjo noviih central še ve slrani pa temu na prav v jugoslovanskih go-"4vha n krogih se obširneje raz-uh"w 0 *®m. katero smer gradnja novih virov a? bittiv enor®ilh' in sicer ali grad-bBoraK,W',Jra' termocentral, ^v*tov° ,na^ oziroma njenih ali pa klasično gorivo oziroma, ali naj se vključi med so-krog dežel z atom-Pr^^alanh. ^tno takoj v začetku „ li u' j*8 je precej jugoslovan- > ka. -"tov n jakov na strani ti-;^vUi ' bi bilo treba nadaljnji > vi!w Titi vedno k doma- 80 Praiv' k uporabi 'l'V|f termične centrale in v ei*rio .ov za hidnocentrale. Polenih t t' izkoriščenost glavnih vl brinv- približnih računih 3., e? 'zkoriščena le za 26,5 O S©w2'ava je krepko izkorišče-^upoštevajoč jez v Že-v Slovr .^rava' 00 kateri it. Sim, • • ur®v“, na Kaven », izknrikar sedem centra!, 3T1' le za obilnih 30 U.°dst , a je izkoriščena le za Majica' krerPko je izkoriščena Tre-u8!, i' dosedanje centrale K?'j je J? kar 75 odst. moči, še rdie^knriščena Cetina, 85 odst. Za je Vardar izkoriščen morala Slovenija prva dobiti električno centralo na jedrski pogon in smo o tem ob času obširneje pisali, ko je bil govor o tem, ali naj se centrala na atomski pogon postavi v Sloveniji ali v Ma- IfcT11 tol(rJ, U STnfaj ./^hikanjfl podavin in ob v, doli '*1 Mjetjih so bile zelo-l . v$ai e termične centrale, ki dt'loma krile potrebe v m°meutih. Toda termične kedooiji. Tedaj smo rekli, da bd bila najprimernejša lokacija nekje pri Brežicah, ker bi s tem bila krita tudi nekatera področja Hrvat-ske, ki jim primanjkuje toka. Toda prej smo rekli, da niti Makedonija nima prirodnih virov na pretek in bi potemtakem tudi Makedonija bila upravičena, graditi svojo atomsko centralo. Glede tega moremo reči, da sta že izdelana dva idejna načrta in sicer eden za Slovenijo in drugi za Makedonijo in da je makedonski nekoliko cenejši od slovenskega, da pa oba računata s centralo z zmogljivostjo 500 MW. Omenili smo potrebe po električnem toku v lapskem letu in pri tem rekli, da toka primanjkuje, da pa bo centrala — velikanka na Donavi vprašanje rešila, vsaj za nekaj časa. Toda gospodarstvo se mora razvijati v nekem harmoničnem tempu in s tem v zvezi se delajo načrti za daljše obdobje, saj je znano da se hidrocentrale ne postavljajo kar čez noč. So centrale, katerih gradnja se zavleče za pet šest let. Z druge strani pa načrtovalci računajo, da bo leta 1985 Jugoslavija potrebovala več kot dvakrat toliko električne energije kot jo proizvede danes. Čeprav se zdi leto 1985 daleč, gre dejansko za petnajst let, oziroma za toliko časa, kolikor bi ga naka delovna ekipa potrebovala za zaporedno gradnjo treh večjih hidrocentral. In tedaj, torej leta 1985 bo Jugoslavija morala imeti na razpolago 55 milijard kWh električne energije na leto. Bo Jugoslavija do tedaj uspela v tem? Načrtovalci trdijo, da bo morala razpolagati s tolikšno količino e-nergije z druge strani po konkretni podatki govore o elektrarnah, r; so v gradnji in ki pridejo v pogon v prihodnjih petih letih. Mimogrede bomo navedli nekaj teh gradbenih objektov. Predvsem bomo omenili največji tovrstni gradbeni objekt in secer HE Djerdap, ki bo začel obratovati prihodnje leto in bo največja hidrocentrala v Evropi, razen štirih še večjih hidrocentral v Sovjetski zvezi, ki so sicer največje na svetu. Zmogljivost hidrocentrale v Želeenih vratih bo nekaj nad 1000 MW. V letošnjem letu pa bi moralo začeti obratovati v Jugoslaviji kar osem novih hidro in termocentral, v naslednjih treh letih pa bi morali dokončati še nadaljnjih pet central, katerih celotna zmogljivost bi znašala 3750 MW. Kakor vidimo, je gradnja central Jugoslaviji v polnem jeku in iiiiiiiiuiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHJiiiiiiiiiiiiiMmiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ČEPRAV MED ZADNJIMI V RAZVITEM SVETU Koliko stane Italijo raziskovalna dejavnost Zasebni sektor je bolj podjeten in ima tudi večjo korist RIM, 6. — Čeprav je res, da spada Italija med tiste razvite (Mave na svetu, kjer se za znanstvena raziskovanja porabi sorazmerno najmanj sredstev, se vsote, namenjene znanstvenim raziskavam, iz leta v leto vendarle večajo, pa naj gre za sredstva iz zasebnih ali za sredstva iz državnih virov oziroma skladov. To nam dokazujejo naslednji podatki. Leta 1963 so v Italiji porabili v znanstvene raziskovalne namene 183 milijard Ur. Dve leti pozneje so se ti stroški dvignili na 221 mihjard Ur, leta 1967 pa so v vsej Italiji porabili v ta namen 279 miUjardi Ur. Kakor vidimo, so se sredstva, namenjena znanstvenim raziskavam, iz leta v leto večala za 20 do 25 odst. To izhaja iz podatkov, ki jih je objavil osrednji statistični urad, ki je pregledal račune tako z javnega kot tudi zasebnega področja. Kar zadeva javni sektor, je v zaostanku za zasebnim, kajti 1967. leta so zasebni krogi in družbe dale od že omenjenih 279 milijard 61 odst. Na državni delež pa je odpadlo preostalih 39 odstatkov. Samo ob sebi se razume, da so zasebna podjetja in ustanova potrošila svoja sredstva, cel kup mihjard, prvenstveno za razvoj tistih znanosti, katerih izdatki se takoj izplačajo in bolj malo je šlo za tako imenovano čisto znanstveno raziskovalno dejavnost, ki po navadi bolj malo nese, če se sploh kdaj izplača. Te stroške po navadi nosi država, dobiček morebitnih uspehov pa imajo nato zasebne družbe, zasebna podjetja, ki izkoristijo sleherni izsledek teoretičnega značaja v svoje praktične namene. Zanimivo je tudi razmerje sil, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovalnim delom. V celoti se z znanstvenim raziskovalnim delom ukvarja 50.000 ljudi in sicer točno 19.282 oseb, ki posveča vso svojo sposobnost le temu delu, 14.325 je tehničnih pomočnikov, 15.976 (Nadaljevanje na 6. strani) .................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Okoli ščine vam ne bodo dovolile druge izbire. Pomagali boste nekemu sorodniku iz zagate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dogodek, ki vas bo postavil pred nove odgovornosti. Čustva: utrdila se bo obojestranska simpatija. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U trdite neko zavezništvo, ki se nekoliko krha. Naučite se poslušati ljudi s potrpljenjem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nastopilo bo neko novo dejstvo, ki ga boste s pridom izkoristili. Kmalu se boste z drago osebo pobotali. LEV (od 23.7. do 23.8.) Dan bo zlasti uspešen za poljedelce. O tre HOROSKOP site se svoje sramežljivosti in postanite bolj odločni. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Prejeli boste priznanje za svojo izjemno vztrajnost. Naj bo v vas manj častihlepnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte zbuditi zanimanje nekega predstojnika za vaše delo. Ni še čas, da bi tvegali. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vaš smisel za praktičnost ljudje zelo cenijo. Čustva: vlteštvo še ni povsem zastarelo. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Preverite še enkrat rezultate, ki ste jih dosegli. Sprejeli »te neko obveznost, izpopolnite jo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Delo, ki vam je bilo poverjeno, se bo nekje zataknilo. Ne boste se udeležili izleta, ki ste nanj povabljeni, VODNAR (od 21.1, do 19.2.) 0-mogočdte nekemu svojemu sodelavcu, da popravi storjeno napako. Manjši spor z drago osebo. RIBI (o! 20.2. do 20.3.) Vsak ukrep prej pretresite skupaj s svojimi sodelavci. Spokojen večer v družinskem krogu. pa je znanstvenikov in tehničnega osebja, ki se ukvarja z drugimi dejavnostmi, ki pa, rekli bi honorarno delujejo tudi na tem področju. Kar se tiče ožjega kroga raziskovalcev, to se pravi tistih strokovnih moči najvišje kakovosti, ki se ukvarja izključno s tem, je teh v zasebnem sektorju 7.849, od katerih se jih le CIO ukvarja s čistim raziskovalnim delom. Za konec pa pozitivem podatek: 70 odst. vseh tistih znanstvenikov, ki se v Italiji ukvarja z raziskovanjem, je starih pod 40 let. Giorgio CatalcU — E MI TORNA MEMORIA — Regione letteraria Angelo di Mano -- LA PAROLA ALTA E MUTA — Regione let teraria Ouirino Lombardi — QUEL PUGNO Dl PIETRA — Regione letteraria Mimmo Paganelli — ČARI IDEALI — Regione letteraria Anna del Papa Canucci — FAN-TASTICO PICCOLO MONDO — — Regione letteraria Elena Casali Ricchi — ATTIMI — Regione letteraria Cesare Boldorini — SONO ANCORA UN GIOCO — Regione letteraria MOVIMENTO OPERAIO E SOCIALISTA — Anno XV — n. 4 — Ottobre - Dicembre 1969 BEDAUX NOTIZ1E - Roma 1970 LE SCELTE DEL CONSUMATORE — Anno VI — n. 1 — Gennaio 1970 SODOBNOST - Letnik XVUI -št. 2 Univ. prof. dr. Leonid Pitarnic: Ameriški juristi o jadranskem vprašanju [Edinost objavlja v tem času skoraj v vsaki številki obsežne uvodnike, ki poročajo o poteku pogajanj o jadranskem vprašanju. Mnogi med njimi so skoraj v celoti cenzurirani, kot je na pr. članek, ki ga danes priobčujemo. Cenzura je črtala za več kot stolpec teksta. Kaj je ostalo ined belimi lisami?] Izmed mnogoštevilnih publikacij, ki so glede našega spora z Italijo izšle ali od naše ali italijanske ali od druge strani, je gotovo ena najbolj originalnih pred kratkim objavljena brošura «Italy and Jugoslavs, by C.A. Hereshoff Bartlett, Of the New Vork and United States Federal Bar, Pariš, 1919. Opozarjamo na ta spis, ne le ker se kaže pisatelj dobro informiran o zgodovinskih in narodnostnih razmerah, temveč ker premotriva odlični ameriški pravnik celo vprašanje iz strogo mednarodno-juri-dičnega stališča, [cenzura] To je v naikrajšem vsebina hrnšure a-meriškega odvetnika. Zabavno bi bilo čuti odmev na ta spis pri naših zapadnih sosedih. [Odmev so bravci lahko presodili eb reakciji cenzure] Edinost, 1.11.1920, št. 28, str. 2 ll teriminoso abbandono» delte scuole nella Venezia Giulia [Danes objavljamo povzetek da'j5ega članka iz Edinosti, kri polemiz;ra s časopisom Piccoo o po'oža.;u ■k enskih in hrvaških šol. Iz članka je tudi razvidno, kako je mogoče prikrojevati destva in je zato še posebno zanimiv.] Pod tem naslovom izvaja četrtkov sPiccolo« naslednje: «Na občnem zboru političnega društva «E dinost« 18. t. m. se je obtoževala vlada, da pušča slovensko šolstvo v «zločinskem zanemarjenju*. Poglejmo malo v koliko ta slovenska obtožba odgovarja resnici: ob priliki okupacije je bilo že odprtih pribljižno 344 slovenskih in hrvaških šo., ob začetku tega šolskega leta se jih je odprlo o-krog 400. Nekatere šole se niso odprle, ker so ali poslopja porušena vsled vojne, ali ker manjkajo učitelji ali pa ker so se na zahtevo staršev izpremenile v italijanske šole. Učitelji manjkajo, ker so prostovoljno zapustili svoja mesta ter šli v Jugoslavijo, ali pa so bi'i vsled protiitalijanske agitacije internirani. Potrpežljivo in prizanesljivost vlade se razvidi iz tega, da je le malo učiteljev odpustila, _ če: ravno so mnogi odprti sovražniki Italije, in da so slovenski učitelji enako plačani 'kakor njihovi italijanski tovariši. [Edinost trdi, da nimajo enakih plač.] Mnogi učitelji so rajši brezposelni. nego , da bi se prijavili zopet v službo. Ob začetku šolskega leta je bilo razpisa!*) 159 učiteljskih mest, za katere se je pri-javilo 67 učiteljev, od katerih jC bilo 62 sprejetih v službo. Ni torej odvisno od slabe volje italijanske vlade, če so nekatere slovenske šole zaprte. Otroci slovenske narodnosti dobivajo, kakor italijanski, zastonj re-fekcijo, knjige, šolske potrebščine in oblačila.* Da bo klobasa bolj dolga, ponavlja «Picco!o», da se je le v kakem dvojezičnem (mistilingue) okrožju izpremenila slovenska ali hrvatska šola v italijansko in to na izrecno voljo staršev. Če kje zahteva slovansko prebivalstvo \ w///a 2 01. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Cel-lini: »Moje življenje*; 16.50 Lahka glasba; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. oktet; 18.50 Jazz; 19.10 Po slovenskih društvih; 19.25 Orkester in pevci; 20.00 Šport; 20.50 Cortese: »Zaprta vrata* (detektivka); 21.25 Vabilo na ples. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.30 »I solisti veneti*; 16.30 Domači avtorji. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevka; 8.30 Operetna glasba; 9.00 Malo besed veliko glasbe; 9.30 Orkestri; 10.30 Jazzovski ansambel; 10.45 Znani pevci; 11.00 Veliko plošč; 11.15 Orkester; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Filmske novosti; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.30 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.30 Izbrali ste; 18.00 in 19-30 Prenos RL; 19.00 Poje S. Vaughn; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Preizkušajo se diletanti; SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1970 14.05 Nove pesmi; 15.14 Kaj je bazalni metabolizem; 15.35 Znanstvena oddaja; 17.05 Svetovno prvenstvo v smuku; 18.45 O diskoteki; 19.05 Rim-London; 19.30 Luna park; 20.15 Jazz koncert; 21.00 Catalani: «La faice*; 21.40 Orkester; 22.15 sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Violinist L. Kogan; 9.00 Izbrane pesmi; 9.40 Kratka komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zborovsko petje; 12.35 Radijska priredba; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.18 Nove knjige; 16.00 Pisan popoldanski glasbeni spored; 17.40 Plošče za najmlajše; 20.10 Flaubert: «L'educazione sen-timentale*; 20.45 Klavir in orkester; 21.15 Program iz Pariza; 21.30 Brez naslova; 22.10 Folklorni program. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Paganini, Rossini itd.; 13.45 Beneški ansambel starih godal; 14.15 Debussy: »Pelleas et Melisande*; 17.10 Nemščina: 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Kino in gledališče; 19.00 Mrožek; Na širnem morju; 20.50 Glasba in poezija; 21.30 Simf. koncert. F1LODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mozartov koncert K 242; 10.10 Beethovnove variacije; 12.00 Pianistka A. M. Cigoli; 13.10 Schubertova simfonija opus 137; 13.30 Stravinski: Persefona. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena ma- tineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Čez zasnežene travnike; 9.50 »Naš avtostop*, 10.15 Pri vas doma; 12.10 Violinist Karlo Rupel; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Glasbena pravljica; 14.25 Lahka glasba; 15.40 Baritonist D. Popovič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Filmska glasba; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.45 S knjižnega; trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Amsambel M. Dovžana; 20.00 R. Puchert: »Ollie najde čudno ptičko* 20.40 Orkestralna glasba; 21.15 Glasba ne pozna meja; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.00 S pesmi jo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.50 Zimski šport, prenos iz Val Gardene; 12.30 Znanstvena antolo gija; 13.00 Komični filmi; 13.39 Dnevnik; 17.00 Prenos iz Val Gar dene; 18.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 18.15 Program za mladi no; 18.45 Poljudna znanost; 19.19 V parlamentu; 19.45 Nabožna od daja; 19.50 Šport in kronike; 20.39 Dnevnik; 21.00 Signore e signora, 22.15 Neki dogodek; 23.00 Dnevnik II. KANAL 19.30 Nemščina; 21.00 Dnevnik: 21.15 Cascavilla: »Utopia... uto pia»; 22.10 Mastro don Gesualdo. JUG. TELEVIZIJA SOBOTA, 7. februarja 20.00, 23.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Val Gardeni; 17.50 Obzornik; 17.55 A. Daudet; Tarta-rin v Alpah; 19.00 Prešernova pre slava; 19.45 Cikcak; 20.35 Evrop sko drsalno prvenstvo v Leningradu; 22.05 Rezervirano za smeh; 22.20 Destry - film; 23.10 TV kažipot. svojo šoto, se proučuje ta zahteva s strani vlade vedno, od primera do primera, z največjo pravičnostjo in dobrohotnostjo. [...] Tako »Picoolo*. Prosimo gospoda cenzorja, naj nam dovoli odgovoriti in naj nam ne pobeli odgovora, kakor je pobelil poročilo o občnem zboru našega političnega društva. Pripominjamo, da je strogi pazinski censor v »Pučketn Prijatelju* pustil stati stvari, katere so se zdele njegovemu (do sedaj bolj modremu) tržaškemu kolegu «pobeljenja vredne*. [...} Predvsem se na občnem zboru političnega društva «E'!inost* ni »obtoževala vlada*, ampak se je protestiralo proti postopanu zasebnih oblastev. Teh oblastev je pa tokaj mnogo; nižja, podrejena ob-lastva imajo na naše začudenje veliko moč in naš vtis ie, da centralno oblastvo v Trstu nastopa le kot izvršni organ za to. kar ukažeto različni satrapi po deželi. Protest našega ljudstva je bil seveda znmišTen v prvi vrsti za centralno oblastvo v Trstu, toda ta protest je bil sestavljen ne na podlagi obtožb, amoak na podlagi dokaznih in obče znanih dejstev. Seveda so ta d "tov a obenem obtoževala, a ta obtožba je napravljena proti tistim brezvestnim, lažrim informatorjem, domačinom, ki i:h je italijanski , general M. Garibaldi v nek^m razgovoru z dr. TresičPav'č1 čem označil kot »canaligliume delto patria*. proti ttof.m, katerim je čili živlienia, po-žirafci vse. kar je stovmsknga, in katerih glasilo je vedno bil «11 Piecoto*. [. . .] »Piccolo* je star lisjak. Svoj članek začenja s številkami, ker te najbolj dokazujejo. Pred okupacijo smo torej imeli manj šol, kot sedaj. Ves svet ve, da je v oktobru leta 1918 divjala v raznih krajih španska gripa in da je bila večina šol, tudi italijanskih, zarada tega zaprta. Dragi »Piccolo*. na stališče, kaj je bito v oktobru 1918 odprto, se ne smemo postaviti Drugače bi se lahko pisalo tudi tako: V avgustu 1. 1918 (ko so bile počtoice) Jugoslovemi zasedenega ozemlja niso imeli niti ene š)!e, sedaj pa jih imajo 400! To bi bil šele efekt! Dovoli, 0 «PiccoIo», da tud: mi navedemo par številk! Puljski okraj ima priblijiino 27.000 Hrvatov, ti tisoči imajo danes štiri utrakvistične šole, to je niti ene čisto hrvaške šole, 'osimski okraj z 10.000 prebivalcev ima tri hrvaške šole, po-reški okraj z. 19.000 Hrvati in Slovenci ima štiri slovanske šole: vsi trije okraji imajo torej 7 slovanskih šol in 4 utrakvistične šole, pod Avstrijo so imeli ti okraji 73 slovanskih šol in sicer 56 javnih in 15 zasebnih. V občini Boljun v pazinskem okraju je bito glasom zadnjega ljudskega štetja 18 Italijanov. To je zadostovalo, da so se hrvaške šole v Boljunu, Brestu, Borutu, Pazu, Vranji in Veliki Učki poitalijančile. Vemo sicer, da je okrajni komisar že izpoznal, da je tu skočil malo pregloboko v vodo, toda ne ve, kako bi si pomagal, da ne omaja svoje pozicije. Zato tudi prošnje iz teh občin, da bi se zopet otvorile hrvaške šole. ne prilagajo nič: Na vsako tozadevno vprašanje gre iz Trsta in Pazina nova deska, ki še poveča omenjeno Potemkinovo vas na trgu edinosti. Jugosiovenov je v zasedenem o-zemlju okrog 400.000, stati.-.tika je dokazala, da obstoji 16 odst. prebivalstva iz šoloobveznih otrok. Potemtakem imamo mi tu okrog 64.000 šoloobveznih otrok m za vse te otroke imamo po izjavi »Piccolas 400 šol, to je na vsakih 160 otrok eno. Zakon zahteva za vsakih 40 otrok eno šolo. V Gorici pa čaka 700 prijavljenih slov. otrok še vedno na svojo šo.o m niti tega ne morejo doseči, da bi se jim dovolilo, da odpremo tem revčkom lastno zasebno šolo. Na tozadevno prošnjo je goriški mestni svet zagnal protestno fanfaro v svet. In kje so druge naše šole, srednje, strokovne? [. . .] Nekoliko ljudskih šol nam ne zadostuje, to bo mogoče zadostovalo Tripolitancem, mi Jugostoveni imamo večje potrebe kajti, č« m koli prej, smo spoznali sedaj, ko smo prišli v bližino z 200-letno civilizacijo, da smo kulturen narod! Učitelji manjkajo. Res je. [. . ] Dajte našim učiteljem dovoljenja, da se vrnejo in poroštva, da lahko mirno izvršujejo svojo službo in ne bo jih manjkalo! [cenzura] Res je tilda, da so ponekod starši prosili za otvoritev italijanskih šol. Res je pa tudi, da so bili ti podpisi mnogokrat s sito ali zvijačo izvabljeni, res je tudi, da je zadostovalo par podpisov in italijanska šola je bila takoj odprta, res .ie, da so na pr. prosile za otvoritev slovenskih oziroma hrvaških šol naslednje vasi [seznam vasi]. Te vasi še danes nimajo zahtevane šo e. Zraven pripominjamo, da gre pri hrvaških in slovenskih šolah za zopetno otvoritev že obstoječih šol, medtem, ko se v par dneh na podlagi par podpisov ustanavljajo nove italijanske šole. [. . .] Višek svojega izvajanja doseže »Piccolo*, ko očita »vladi* še preveliko pravičnost in dobrohotnost radi tega, da nam je v Trstu dovolila slovensko zasebno šolo. [. . .] Pri .javilo se je nad 700 otrok v mestu. [.. ■] Nimamo časa, da bd pisali v zabavo cenzorja. [.. .] [cenzura] ««Piccolo» namreč v zadnjem svojem odstavku: »Naloga vlade je, da pokaže svojo strogost proti onim, ki uporabljajo šole v svrho politične agitacije.* Pozivamo vlado, naj začne takoj pri — »Rc-oolo*. Edinost, 3.II.1920, št. 29, str. 2 1 IZBOR PRIPRAVIL ZOLTAN JAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9. najnižja 6,3, ob 19. uri 7,2 stop., zračna tlak 1012,6 raste, brez vetra, vlaga 88 odst., nebo pooblačeno, padavine 0,5 mm, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje. Tržašk nevnik Danes, SOBOTA, 7. rebru«!' KSENIJA Sonce vzide ob 7.19 in zatoni 17.19 — Dolžina dneva 100® na vzide ob 8.04 in zatone ob l! Jutri, NEDELJA, 8. tebru«)1 JANEZ ODGOVOR PODŽUPANA LONZE 0 ZAVRNITVI SLOVENSKIH PRIZIVOV V ODNOSIH Z OBČINO MORA BITI SLOVENCEM Danes na Opčinah PUSTNI ČAS SE BLIŽA KONCU ZAJAMČENA PRAVICA UPORABE LASTNEGA JEZIKA Rinaldi (KD): dani davčne komisije naj odstopijo, sicer pa je treba ob zapadlosti preveriti njeno sestavo ■ Jelka Gerbec (KPI): Davčna komisija naj se razpusti, občina pa naj se izreče za odpravo fašističnih norm v italijanski zakonodaji ■ Dr. Dolhar (SS); Izrečena načela naj se dosledno uveljavljajo Slovenski občani v tržaški občini imajo pravico uporabljati v svojih zasebnih in uradnih odnosih z vsemi občinskimi uradi in organi svoj materin jezik, se pravi slovenščino, občina pa mora poskrbeti, da se bo to načeto tudi v praksi izvajalo. To načeto je postavil v svojem odgovoru občanskim svetovalcem vseh strank na včerajšnji seji ob. črnskega sveta podžupan in odbor, mik za finance prof Lucdo Lonza in obsodil počeitje dveh davčnih podkomisij, ki sta lanske jeseni odbili dva slovensko napisana priziva. S tem se je pridružil v imenu tržaške občinske uprave mnenju notranjega ministra Restiva, ki Sta ga na grobo diskriminacijo proti slovenskim prebivalcem opozorila poslanec Skerk In senator Šema. Lonza je dejal, da je občinska uprava načelno oskrbela prizivoma italijanski prevod in ju prepustila davčni komisiji, v katero ima nuje občina 30 od skupnih 45 članov, ostalih 15 pa prefekt. Komisija, je dejal, ni pravno opolno-močena soditi o formalni plati zadeve, samovoljno pa je ukrepala, ko je zahtevala od dveh slovenskih davkoplačevalcev, naj v novem roku predložita priziva, tokrat v italijanščini. Lonza je zato povabil dr. Taglia-ferra, ki predseduje komisiji, naj jo skliče v celoti (in ne samo dva odseka) in se drži načela 5. člena londonskega memoranduma, ki zagotavlja slovenskim občanom rabo lastnega materinega jezika. V burno in živahno razpravo, ki je izbruhnila, po teh izjavah, zaradi ostrega nastopa misovskih svetovalcev, so posegli dr. Dolhar (SS), Cesare (PSU), Rinaldi (DC), J. Gerbec (KPI), Pittoni (PSI) in še enkrat Lonza (PSU). V začetku je dr. Moretti skušal pravno utemeljiti svoje nasprotovanje sprejemanju slovensko piša nih vlog in se skliceval na čl. 130 zakonika o kazenskem postopku, čl. 122 in čl. 156 zakonika o civilnem postopku in opozarjal, da vsi členi o izključni rabi italijanščine še vedno veljajo, kljub temu. da .je mamilo četrt stoletja od padca fašizma. Demokristjanom pa je očital dvoličnost in zaključil s pozivam, naj dajo, če jim je za to, pobudo, naj se ti zakoni odpravijo. Pri tem je, seveda, zagovarjal tezo, da morajo doslej biti fašistični zakoni uveljavljeni. Dr. Dolhar se le zahvalil podžu. panu za občutljivost odbora opozoril pa je, da že dve leti čaka od- govora na svoje vprašanje o lava. janju londonskega sporazuma. Mo-rellija je spomnil na Restivov odgovor, nato pa izrazil željo, da se bodo izrečena načela tudi dosled-no izvajala. Odgovor posl. škerku ministra Restiva .je citiral tudi Cesare (PSU) ki je izrazil upanje, da ga bosta upoštevali tako prefektura, kakor vladni komisariat. «Jasno je,» je poudaril, «da priznavamo Slovencem pravico rabe slovenščine, ki v Trstu ni tuj jezaik«. V zvezi z Morettijevimi trditvami je izrazil upa. nje, da bo parlament odpravil fašistične ostanke v zakonodaji. Izredno ostro je obsodil početje davčnih podkomisij vodija derno-krščanske skupine Dario Rinaldi, ki je primer slovenskih davčnih prizivov označil kot «žalosten in reven primer nekaj članov davčne komisije«, ki so poslušali samo ((svoje fašistične vesti«. De Vldovichu. ki ga je izzivalno pozival, naj KD predloži ustrezen zakonski predlog v parlamentu, je Rinaldi zabrusil, da bi radi fašisti «rešili» Slovence v koncentracijskih taboriščih in nadaljeval: «Maramo politično precizirata, da je levosredinska občinska uprava izjavila, da je raba slovenskega jezika v vseh, zasebnih in uradnih, odnosih z občino, neodtujiijiva in naravna pra vica«. «Glede rasističnih komisarjev.« je zaključil, «.iim lahko povemo, da bi morali dati ostavko, sicer pa je treba preveriti sestavo teh komisij takoj, ko bo zapadel njih mandat, in to bo v kratkem«. Takoj za njim je povzela komu-stična svetovalka Jelka Gerbčeva. ki je bila z odgovorom prof. Lon-ze nezadovoljna. Opozorila je, da odraža sestava davčne komisije razmerje sil v občinskem odboru leve sredine in je zato slednji odgovoren za ta primer diskriminacije. «Niste hoteli razumeti tega, kar smo bili zahtevali, sedaj pa je notranji minister Restivo dal prav nam, Škrku in Šemi«, je nadaljevala in dodala: «Vprašanja, ki zadevajo slovensko prebivalstvo, je treba reševati v celoti, stvarno, korenito in ne epizodično. Slovencem je treba priznati vse pravice; glede primera, o katerem razpravljamo, pa opozarjam, da niso dovoli izjave — potrebna so dejstva«. V tem smislu je predložila, naj bi občinski svet razpustil davčno komisijo. Glede fašističnih norm o izključni rabi italijanuščine pa je predložila, naj se občinski svet iz- reče za splošno odpravo vseh fašističnih ostankov v italijanski zakonodaji. V polemiki z dr. Dolharjem je pripomnila, da je govoril tako, kot če bi pripadal opoziciji, v resnici pa se pripravlja na vstop v občinski odbor in je zato politično odgovoren za njegovo politiko. Tudi Pittoni (PSI) je priznal, da je v italijanski zakonodaji precej ostankov iz fašistične dobe, ki jih je treba odpraviti, toda PSI ni odgovorna, če doslej do tega ni prišlo. Svetovalki Gerbčevi je očital, da noče razumeti tega, kar je dejal Lonza, ki je povedal o stikih med Restdvom in tržaško občino v zvezi s tem primeram. »Pozitivno se bomo spoprijeli s primeri, ki se nam bodo predata vili«, je dejjal in polemično opozo- ril, da ima PSI v davčni komisiji samo 2 člana, KPI 6, prefekt pa .jih je imenoval 15, kar pomeni, da ni resnična trditev o ittevosredin-ski« komisiji. Zavrnil je predlog o razpustu komisije, češ da občinski svet tega ne more storiti, lahko pa komisijo popolnoma obnovi, ko bo zapadel njen mandat. V krajši zaključni izjavi je prof. Lonza polemiziral z reakcionarno interpretacijo zakonodaje odv. Morettija, Gerbčevi pa očital maksima-lizetn. . Duhovi so se medtem pomirili, župan pa je dal besedo svetovalcem, ki so se prijavili k razpravi o proračunu. Govorili so demokri-stJanka Corsi, sociiademokrat Cal-legari mdsovec Gefter Wondrich, psiupovec Monfalcan in demokristjan Lonzar. Kraški pust ’70 Odhod sprevoda s Pikelca in «kronanje» na Jutri bodo na vrsti Milje, v torek pa Brdini Skedenj Zadnji dnevi letošnjega danes popoldne se bodo začele zaključne prireditve. Na Brdini na Opčinah bodo danes popoldne proglasili in kronali Rusta IV, v sredo pa bo že konec njegovega kraljestva. Saj je prav tako, sicer bi se tudi pusta, plesov in zabave naveličali ter preveč bi se izpraznile denarnice. No, enkrat na leto lahko človek malo ponori, so rekli že stari Rimljani. Morda bo «eksplodiral» zadnje dni, toda do sedaj je bil letošnji pust precej miren in kilav, kot vreme. Malo, ali nič šem po mestu, nikjer veselih skupin, kakor smo jih videli pred nekaj leti. Morda se tudi pust boji motorizacije in ne mara predčasno k Sv. Ani. Kakor smo že rekli, se bo začelo danes popoldne na Opčinah. Openci in sosedni Kraševci so se te dni ..................m,,................................................................................■■■.....mi,.,,,,..........n,.........mm,.« ODLOČEN PROTEST PROTI ZATIRALNIM UKREPOM POPOLN USPEH DVEURNE STAVKE V VSEH TUVARNAH IN PRISTANIŠČU Enotne skupščine delavcev - Danes zopet štiri ure stavke v mestnih prevozih Stavka proti zatiralnim ukrepom proti delavcem je tudi v Trstu ze lo dobro uspela. Stavkali so v vseh podjetjih in ustanovah po dve uri v času, ki so ga enotno določile vse tri sindikalne organizacije CGIL, CCdL in CISL. Stavko so med dri. gimi napovedale tudi sindikalne or ganizacije bančnih uradnikov, ki so stavkali v prvih dveh urah deia tudi z zahtevo po ukrepih proti vi šanju cen, s čimer bi bile ogrože ne zadnje mezdne pridobitve. V obeh pristaniščih so stavkali pristaniški delavci in uslužbenci av tonomne pristaniške ustanove od 10. do 12. ure in delo je popolnoma počivalo, saj je bila stavka stoodstotna. V obeh pristaniščih sta bili tudi skupščini, na katerih so govorili tajniki vseh treh pokrajinskih sindikalnih zvez. Prav tako so bile skupščine tudi v tobačni to- aiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiimimiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiuiiiiiiHMiittruiiiiHliniiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiMiiii PO PROGLASITVI VISOKE PUME ZA JAVNO NESREČO Deželna uprava bo prispevala za obnovitev uničenih naprav varni in drugod. ▼ industrijskih podjetjih so de lavci stavkali zadnji dve uri dela in udeležba je bila skoraj povsod stoodstotna. To je najboljši dokaz, kako delavci globoko čutijo krivice, ki se dogajajo predvsem zaradi tega, ker še niso bili formalne ukinjeni zatiralni predpisi iz tako imenovanega »Roccovega*, to je fa šističnega zakonika, čeprav so v jasnem in ostrem nasprotju z usta vo in njenim duhom. Delavci so z enotno stavko iudi jasno odgovorili vsem tistim, ki niso mogli mirno požreti pridobitev jesenskih boje in ki bi s silo ali s prevaro, ceš da je samo višanje plač krivo višanju cen, za kar je treba iskati vzroke drugod, radi zavrli napredek in razvoj, kar pa je očitno prava norost. Včeraj so stavkali dve uri tudi uslužbenci prevoznega oddelka Ace gata in družbe ACNA v Miljah, ki so hkrati s protestom združili tudi svoje zahteve, za katere se že dolgo bojujejo. Stavko bodo ponovili danes od 10. do 14. ure, tako da zopet ne bodo vozili tramvaji, avtobusi in filobusi, openski tramvaj in avtobusi iz Trsta v Milje in nazaj. Prošnjam je treba priložiti več dokumentov - Rok zapade 23. marca letos Ugodnost velja za industrijska, trgovska, obrtniška in kmetijska podjetja Trgovinska zbornica sporoča, da dovandih naprav, proračun stroškov je bila z dekretom predsednika de- za izvedbo del ter proračun stro- želnega odbora štev. 166 z dne 19. decembra 1969 visoka plima iz lanskega novembra, ki je hudo prizadela naša področja, proglašena za javno nesrečo in izredno vremensko nepriliko. Področje, ki ga upošteva predsedniški dekret, obsega občine Devin-Nabrežina, Milne in Trsit kar zadeva industrijska, trgovska in obrtniška podjetja, in pa področje ob ustju Timave v devinsko nabrežiinski občini kar se tiče kmetijskih posestev. S proglasitvijo visoke plime za Javno nesrečo, se je sprožil postopek, po katerem je mogoče priznati omenjenim gospodarskim kategorijam olajšave po deželnem za-donu štev. 33 z dne 29. decembra 1965. Te olajšave so dvoje vrst: a) priznanje posebnih finančnih prispevkov kmetijskim podjetjem, ki jih je prizadela povodenj, in sicer za kritje stroškov pri popravilu nepremičnin, gospodarskih poslopij in kmetijskih naprav ter za sanacijo nasadov Prispevek lahko doseže višino 80 odst. predvidenih stroškov pri majih podjetiijh oziroma pri podjetjih, ki jih vodi neposredni obdelovalec. 66 odst. pri srednjih podjetjih ali zadrugah in 40 odst. pri velikih podjetjih; b) priznanie podobnih prispevkov za popravilo aJi Obnovitev o-škodovanih in uničenih naprav ter za ponovno ureditev zalog pri industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetjih, in sicer do 60 odst. ustrezne vrednosti v primeru obrtniških ali malih industrijskih ioi trgovskih podjetij ter do 30 odst. pri drugih podjetjih. Prošnje za podelitev prispevkov je treba napisati na kolkovan papir ter vročiji hkrati z dvema kopijama na navadnem papirju pristojnemu deželnemu odfborništvu v roku 60 dni od 23. januarja 1970 dalje. Industrijska in trgovska podjetja naj naslovijo prošnje na deželno odbomištvo za industrijo in trgovino, ki ima svoj sedež v Trstu, Ul. Trento 2. Obrtniška podjetja naj pošljejo prošnje na deželno odbomištvo za delo, socialno skrbstvo im obrtništvo, ki ima svoj sedež v Trstu Ul. Stella 1; za kmetijska posestva pa je pristojno deželno odbomdštvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih področij s sedežem v Vidmu, Ul. Percoto 16 Vsaki prošnji je treba pritožiti tri dokumente: spisek uničenih ali oškodovanih naprav, materialov, strojev itd. s tehničnim opisom in z navedbo ustreznih vrednosti; tehnično finančno poročilo in potrdilo o vpisu pri trgovinski zbornici. Tehndčno-finančnemu poročilu pa je treba priložiti načrt predvidenih del m obnovitev uničenih ali oško- škov za morebiten nakup novih surovin v zameno za uničeno ali poškodovano blago. Kdor poseduje druge koristne dokumente, uradne cenitve in podobno, naj kar priloži prošnji tudi ustrezne listine Za izplačevanje prispevkov bo dežela Izdajala posebne dekrete. V pojasnilo naj še zabeležimo, da smejo obrtniki zaprositi za prispevek v naslednjih primerih: za krit- Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj sprejel skupino mladih angleških funkcionarjev centra za u-pravne študije v Londonu ter se z njimi prisrčno pogovarjal. Zatem je stroškov za popravito ali obno- je dr. Mellaro na kratko orisal funk-viitev stroiev. naprav, nosilmdh strok- cionarjem našo upravno se je mož ranil po ustnicah, vekah, odrgnil pa si je obraz in ude. Spre jeli so ga na okulističnem oddelku, kjer bo moral ostati približno 10 dni. Na kraju nesreče ni bilo po licije. vdtev strojev, naprav, nosilnih struktur ali skladišč in lop in pa za nakup novih surovin v zameno za uničene oziroma pokvarjene surovine. Industrijska podjetja morejo zaprositi za prispevek, ko gre za popravilo ali obnovitev uničenih ali pokvarjenih strojev in naprav, ali pa za popravilo premičnih in nepremičnih struktur. Ne bodo pa podeljeni prispevki za popravilo nepremičnin, v katerih so uradi stanovanja, prostori za paznike in druge storitve. Trgovskim podjetjem pa bo končno mogoče priznati prispevek za popravilo ali morebitno obnovitev naprav, vključno za obnovitev zaloge surovin. Izjava Dne 6. februarja 1970 se je se stalo vodstveno osebje slovenskih osnovnih šol in razpravljalo o problemih, ki so dali povod za napovedano stavko nadzornikov in didaktičnih ravnateljev italijanskih osnovnih šol. Soglasno se vsi strinjajo s postavljenimi zahtevami, izjavljajo pa, da se stavke ne udeležijo, ker menijo, da je za tovrstno stavkovno gibanje predpogoj pravna ureditev nadzorništva in didaktičnih ravnateljstev slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Vodstveno osebje slovenskih osnovnih šol na Tržaškem Ponesrečil se je z motorjem Včeraj opoldne se je v Ulici F. Severo ponesrečil s svojim motorjem 58-letni mehanik Mario Bisiac chi iz Ulice Madonnina 8. Vozil je proti Opčinam in se iz neznani h razlogov zaletel v volksvvagen, ki je vozil pred njim. 0 avtu ni vedel povedati ne tablice ne drugih podatkov. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom Rdečega kri ža. Dežurni zdravnik je ugotovil, da našo upravno ureditev ter odgovoril na nekatera vprašanja gostov. Nezadovoljstvo upokojencev v zvezi s sklepom Inama o okulistični oskrbi v Tržaška podružnica Inama sporoča, da se je še bolj poslabšal že tako neugodni položaj zdravniške okulistične oskrbe zaradi pomanjkanja specialistov. Sedaj ima tržaški Inam na razpolago samo enega o kulista, ki sprejema paciente od 17. do 20. ure, razen ob sobotah, in sicer v poliambulatoriju v Ul. Far-neto. Ker ni mogoče zagotoviti vsem neposredne zdravstveno okulistične oskrbe, se je tukajšnje vodstvo Inama odločilo, da bo zagotovilo to iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiuiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimiiMi VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V POSLANSKI ZBORNICI IN SENATU SOCIALISTI ZA RAZVOJ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Vprašanje senatorja Seme v zvezi s potopitvijo ladje «Fusina» I oskrbo samo zavarovanim delavcem in uradnikom, ne pa njihovim svojcem in upokojencem. Te kategorije zavarovancev se bodo lahko obrnile za okulistično oskrbo v posredni obliki, in sicer na zasebne ambulante, ter zaprosile zatem za povračilo stroškov pristojne sekcije. V zvezi s tem sporočilom nam je Italijanska zveza upokojencev iz Trsta poslala sporočilo, ki omenja med drugim, da je tudi sindikat prejel gornje pismo od zavoda Inam. Od_ prvih dni februarja bodo namreč morali hoditi upokojenci in nji hovi svojci na preglede k zasebnim specialistom ter zahtevati od Inama povračilo. Toda Inam vrača le del izdatkov. Spričo tega je sindikat takoj posredoval pri vodstvu Inama in na prefekturi, na deželnem sve tu in pri odborniku za zdravstvo tržaške občine. Izjavil je, da je sklep ravnateljstva Inama samovo ljen, ker ne sme na svojo pest spreminjati norm, ki urejujejo predpise o neposredni zdravstveni oskrbi. Sindikat je zaprosil za posredovanje krajevnih in vladnih organov pri tržaškem sedežu Inama in pri glavnem ravnateljstvu v Rimu. Sindikat izjavlja, da ni moč sprejeti tega »diktata*, ki hudo prizadeva zlasti upokojence in njihove svojce, saj živijo v zelo slabih razmerah zaradi stalnega naraščanja cen spričo katerih so postali že nični zadnji poviški. Sindikat poziva upo kojence, naj se združijo in naj se pripravijo, če bo treba, tudi javne protestne manifestacije. pusta; j marljivo pripravljali. Pripravljalni odbor je sporočil, da je vse v redu; upati je le, da bo lepo vreme. Tetko bodo zadovoljni pustni kralj in njegovi zvesti prijatelji in podložniki. Dobri, prijateljski odnosi v mednarodnem merilu, krvne vezi in stare «žlahte», ki jih nobena meja ne more odpraviti, so omogočili, da je letošnji kraški pust dobil mednarodni značaj. Zdi se nam, da je to prvi in edini primer. Naj živi torej «Kraški pust«. Sporeda ne bomo posebej navajali. Kdor le more, naj gre danes popoldne na Opčine, in če ima fotoaparat, naj vzame za rezervo precej filmov. Jutri bodo na vrsti Milje, kjer se bo ob 14. uri razvil po mestnih ulicah sprevod alegoričnih pustnih vozov in skupin, ki so že zaslovele v prejšnjih letih. Kdor bo šel jutri v Milje, naj ne čaka doma do zadnje ure, sicer bo lezel kot polž v dolgi, dolgi koloni in bo prej prišel peš. V ponedeljek bo kratek premor, v torek pa bodo imeli glavno besedo Škedenjci, katerim gre zasluga, da niso popolnoma zamrli pustni običaji v Trstu. Že dober teden kuhajo v škedenjskih gostilnah razne mineštre, klobase in golaže in v starih pečeh pečejo škedenjske «bige». Stare škedenjske gostilne so vsak večer polne gostov iz mesta. V torek popoldne, in sicer ob 14.30, bo s Trga Unita krenil sprevod alegoričnih vozov in skupin, ki se bo razvil po tržaških ulicah in trgih proti Škednju, kjer bo zaključek s plesom in z zabavo v lokalih, po ulicah in trgih, ki jih v Škednju pravzaprav ni. Zadnjo, zaključno besedo, kot vsako leto, bodo imeli Boljunčani v sredo popoldne. Na trgu bo pustni predsednik, ki ima to veliko in odgovorno funkcijo že 25 let, prebral pustovo oporoko in največjim prijateljem zapustil doto. Potem, no potem bo, kar bo. Bo odletel, bo priletel, ga bodo pokopali, ga bodo sežgali? Vsekakor, kot je običaj na takih pogrebih, bodo žalost preganjali s polnimi kozarci. Da ga ne bodo gostje pili na prazen želodec, kar ni zdravo, jim bodo brezplačno ponudili polento in repo. V Boljuncu bo veselo pustno razpoloženje in zabava tudi jutri in v torek. V torek dopoldne bodo namreč »palterji* v spremstvu domače godbe začeli nabirati po vasi klobase, jajca, vino... itd., popoldne pa bo v «pustnem domu > javna pustna pojedina. Slovensko gledališče v Trstu priredi v nedeljo, 8. februarja ob 15. uri v Kulturnem domu Pustno rajanje z Rdečo kapico TRADICIONALNI OTROŠKI PREDPUSTNI PLES Rezervacija miz vsak dan od 12. do 14. ure ter v nedeljo eno uro pred pričetkom. Prireditev se bo začela v veliki dvorani s prizori iz »Rdeče kapice« nastopom slavnega čarovnika Čira Čara, z mimohodom otroških mask itd. NAMESTO OSEBNEGA VABILA Slovenski klub vaba svoje ne in prijatelje na PUSTNI DRUŽABNI VEČER ki bo v torek. 10. februarja od 21. ure dalje. Odbor je poskrbel za pijačo, prigrizek in prijetno razpoloženje. MASKE ZAŽELENE! Prosvetno društvo «lvan Cankar* priredi v torek, 10. t.m. oh ® uri v društveni dvorani OTROŠKO PUSTNO RAJAN* Vabljeni vsi šentjakobs^ otroci! |H K® KASTA priredi v nedeljo, 8. tJB-v dvorani P10 svetnega dni#*8 Barkovlje TRADICIONALNO MAŠKARAD0 Začetek ob 18. url. Gledališča Lojze Spacal razstavlja v Trevisu od 7. do 20. t. m. Poslanca PSI Lepre in Machiavelli sta naslovila v poslanski zbornici interpelacijo na vlado glede tržaškega pristanišča in njegovega dejanskega položaja. Upoštevati je treba, da Trst iz geografskih razlogov nima nacionalnega zaledja in mora delati v glavnem s tujimi državami v konkurenci z jugoslovanskimi in nemškimi pristanišči. Zaradi tega ga ne moremo primerjati z ostalimi italijanskimi prista- nišči, ki imajo široko nacionalno zaledje in so primernejša za notranjo trgovino, kar je dejansko tudi njihova glavna naloga. Glede tržaškega pristanišča naj bi se začela nova politika, ker bo v nasprotnem primeru gotovo propadlo in to ne v zelo dolgem časovnem obdobju. Morda bi bilo primerno, da bi zgradili primerne ceste in železnico, ki bi povezovale pristanišče z zaledjem, istočasno naj bi bil povečan prekomorski promet družb PIN, ojačene naj bi bile priprave za hitrejše izkrcavanje in vkrcavanje, primerno opremljen naj bi bil sedmi pomol, ki sedaj ne služi ničemur. Vlada bi morala tudi primerno zvišati državni prispevek pristaniški ustanovi in omogočiti njeno popolno avtonomijo v okviru notra- nje pristaniške politike, še posebno glede običajnega trgovanja z dragocenim blagom, kot so kava, les, dišave in podobno. Preko evropske skupnosti naj bi vlada dalje skušala ustaviti konkurenco z nemškimi železnicami, ki izvajajo posebne in preferenčne tarife za trgovino s pristanišči v okviru Hanse. Na osnovi novih odnosov s sosedno republiko, naj bi bil še sklenjen sporazum z Jugoslavijo, podoben onemu glede Genove in Mar-seillaL Doseči bi morali ta način politično koordinacijo dveh večjih sredozemskih pristanišč. Senator KPI Paolo Šema pa je naslovil na ministre in trgovinsko mornarico ter za pošto interpelacijo v zvezi z nesrečo, ki se je pripetila ladji »Fusina*. Mogoče bi se bili lahko pomorščaki v drugačnih okoliščinah rešili in to je prizadelo vse, ki živijo na morju, njihove sorodnike in javnost v celoti. Zanimivo bi bilo vedeti, če omenjena ministra moreta sedaj dati zadovoljivo razlago glede okol-nosti nesreče, pomanjkljivega reševanja posadke in ugotovitve odgovornosti. Dalje, ali ministra lahko zagotovita, da so storili vse potrebno, da se take nesreče ne bi ponavljale v bodoče ali vsaj, da bi bile posledice manj hude. Tržaški akademski slikar Lojze Spacal nam je sporočil, da bo odprl danes 7. t.m. razstavo v Trevisu, v galeriji Giraldo. Slovesna otvoritev bo danes ob 18.30. Navzoč bo osebno tudi Lojze Spacal. Razstava bo odprta do 20. t.m. v omenjeni galeriji (Piazza dei Si-gnori 4) v Trevisu (tel. 52-80). Za razstavo je izšel poseben katalog s številnimi reprodukcijami v barvah tipičnih Spacalovih grafičnih del; katalog vsebuje tudi Spa-calove biografske podatke in «os-novno kronološko bibliografijo*, kakor tudi seznam vseh dosedanjih Spacalovih osebnih razstav po vsem svetu. Na razstavi bo 24 grafik in 9 umetnin v drugih tehnikah (matrice, collage in olje). Ob prazničnih dnevih razstava ne bo odprta, od četrtka pa bo odprta do 22. ure. Obvestilo šolskega skrbnika Šolski skrbnik sporoča, da so na oglasni deski šolskega skrbništva objavljene prednostne lestvice z učiteljskega natečaja za stalna mesta na slovenskih osnovnih šolah. Prizadeti lahko predložijo svoje ugovore do 15. februarja. Društvo staršev z Opčin pri šolskem skrbniku Na ortopedskem oddelku je včeraj popoldne umrla 83-letna Maria Nigris vd. Miilo iz Milj. Žensko so sprejeli pred nekaj dnevi s pridrža no prognozo. Padla je z okna, vi sokega skoraj 5 metrov, si hudo poškodovala hrbtenico in dobila tudi precej zlomov. Včeraj se je njeno že slabo stanje še poslabšalo, tu di zaradi starosti, in nekaj minut predpoldne je izdihnila. Za skupno življenjsko pot sta se odločila NADUŠKA MARUŠIČ iz Poljan in DANILO PAHOR iz Medjevasi Športno društvo Devin Štivan iskreno čestita mlademu paru in zeli obilo sreče. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. VERDI Pri blagajni gledališča se danes nadaljuje prodaja vstopnic za 3. predstavo baleta »Le combat« Raffaella de Banfielda in opere «Salome» Ri-charda Straussa za dnevni red vseh prostorih, ki bo v nedeljo, ob 16. uni. Balet «Le combat« dirigira Ernesta Gordin-i in režira Dimitrije Par-lič. opero «Salomč» pa dirigira Wolf-gang Rennert v režiji Renate Eber-rnann. POLITEAMA ROSSETTI Beril-letova in Gredyjeva komedija «Parni konj« z Lauretto Mastero in Aldom Giuffrejem je na sporedu še danes ob 20.30 ter v nedeljo ob 16.30. Abonenti na sezono Teatra Stabi-le imajo znaten popust. Ob 70. jubileju IVANA SEDMAKA mu iskreno čestitajo ter kličejo na mnoga leta žena Gizela in otroci z družinami. Nazionale 16.00 «John e Mary». Du-stin Hoffman, Mia F»rrow. Pana-vision. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «11 gafcto con gili stivali*. Slikanica. Oinemascope. Eastman, color. Fenice 15.30 <11 ola-n del slclllani«. Alain Delan, Jean Gabin, Lino Ventura. Banavision. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Candy». Marlon Brando, Richard Burton, E. M. Sa-lerno. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00 «11 compromesso«. K. Douglas, Faye Dunaway, Deborah Kerr. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «L’uomo venuto dalla pioggia«. Charles Bronson. East-mancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16,30 »Facola da schiaffi«. Giannl Morandi, Laura Belli. Technicolor. Alabarda 15.30 «Infanzia, vocazlone, le prime espenienze di Giacomo Ca-e prime esperienze di Giacomo Ca Berger. Colorscope. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «La collina deglil stivali«. Technicolor. Cristallo 16.30 »James Bond, agente 007 al servizdo segreto dl sua Mae-stž«. Technicolor. Capital 16.00 »Penslero d’amore» Mal, S. Dionlsio. P. Franco, Technicolor. Moderno 16.00 «L’arcangelo». Vltto-rio Gasmann, Pamela Tiffin, Irina Demlch. Technicolor. Impero 16.00 »NelPanno del SIgnore«. Technicolor. Vlttorlo Veneto 16.15 »I lunghi glor-ni del le aquide», Technicolor. Ideale 16.00 »Per 100.000 dollari tl ammazzo«. G. Hudson, F. Sancho, C. Lange. Technicolor. mladini pod 14, letom. Abbazla 16.00 «Le avventure di Ulls-se«. Bekim Pehmlu, Irene Papas. Technicolor. Astra 16.30 «Tarzan e il figllo della giungla«. Technicolor. Časnikarju Giorgiu Pisonu je žena Speranza povila v sredo brhko hčerkico Miklo. Srečnim staršem iskreno čestitajo kolegi iz uredništva «Primorskega dnevnika*, novorojenki pa želijo krepkega zdravja. KINO <|R|S> PROSEK (toneš olb 19.30 Teohniootar fttim: CATERINA SEI GRANDE! (po toMnedlijd »Great Oaitherime«) Igrajo: Peter 0’Toole — Z. Mostel — J. Moreau. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da se bo v četrtek, 12. t.m. v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi 6/IV. pričel pošolskl pouk za osnovnošolske otroke. Pouk bo od 15. do 16, ure. Včeraj-danes Društvo staršev srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, se je marljivo lotilo svojega dela. Odbor je imel sejo v sredo popoldne' r četrtek dopoldne pa je odbor sprejel šolski skrbnik, kateremu so navedli in pojasnili namene društva. V prostoru Italijansko-ameriškega društva v Ul. Roma št. 15 bodo drevi ob 19. uri predvajali film »Čipke opolnoči«, v katerem nastopata Do ris Day in Rex Harrisom ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. februarja 1970 se Je v Tr-stu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 9 oseb, UMRLI SO: 56-leihnt Clrlllo Zocchl, 77Jletni A ral do Turello, 68-letmi G ul-do Angetamč, 624etnJ Guldo Macori-ni, 67-letnl Ptetro Bergamasco, 78-letna Antonia Confalone, 82-letna Quirina Petaros vd. Kalusa, 67-letna Ida Giovaneliti por. Bos, 83-letnl Fen-ruocio Apollonio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vleimettl, Trg Borsa 12. Centauro, Ulica Rossetti 33. AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2. Sant’Anna, Er-ta dl S. An n a 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 8.39) Blasodetto, Ulica Roma 18. Davan-zo. Ulica Bern In J 4. A) Castoro, Ulica Cavana 11. Sponza, Ulica Montor-sino (Rojan) 9, KINO NA OPČINAH Onemasoope danes ob 18. uri barvni ffifon: LA SIGNORA NEL CEMENTO Igrajo: P. Sinatra — Raqual Walch. PEVSKI ZBOR PRIMOREC vabi na pustni ples od % ki bo danes, 7. t. m. do 4. ure v Ljudskem čef& v Trebčah. Igral bo znana ansambel! jug« drušb® Slovensko prosvetno Igo Gruden in godbeno društvo Nabrež®* priredita danes, 7. februar* ob 20.30 v prosvetni dvor** Igo Gruden v Nabrežini pustni družabni večer P0& Za veselo razpoloženje -skrbela domača godba in P®Y ski zbor. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst priredi v torek, 10. februsli* ob 16.30 v društvenih pr05^ rih OTROŠKO PUSTNO RAJANJI društ?4 Vabljeni mali v maskah. člani SPDT priredi februarja v Gregorčič 9. dvorani j TRADICIONALNI PUSTNI PONEDELJEK z bogato tombolo. Začetek ob 20.30. .j Vabljeni člani in prijal društva. Razna obvestila V nedeljo, 8. februarja bo uni v svetolvanskem Marijinem v Trstu PUSTNA PRIREDITEV ^ Nastopi svetoivanski pevski 1 ^ Josip Kravos predvaja izviri1® mične prizore. ........................ P$J danes, 7. tjm. v prostorih LJul* rirvma V tfrHhi ruictno TnhaVO 3 Športno društvo »Vesna* som. Vabila so na razpolago Pr* št ven ih poverjenikih. SPDT obvešča, da v nedrii0^-t.m. avtobusni Izlet v Trbiž i° Carski tečaj odpadeta. Prosvetno društvo »Slavko & ^ perlei pri Sv. Ivanu priredi v ^ deJJo, 15. februarja enodnevn*.vina sneg na Veliko planino. VP' ^ nje vsak ponedeljek In PtteV» 20.30 do 21.30 v društvenih pf° ter na telefon 55-030. Razstave V galeriji moderne umetnost so* na Kontu Italija 4, se na razstava tržaškega slikarja )!-Chiesure. Razstava bo odprt* p* februarja. Darovi in prispevki -----------------------ref*1"1 Namesto cvetja na grob P um ri ega Marija CastellanU* “LjK11 Ailbtna Rustja 5000 lir za v> Albina matico, Namesto cvetja na grob rtanija poklanja Valerija L»"t, lK 1000 Ur za Dijaško matico in za prosvetno društvo Slavko I perle. restavracija FURLAN KEPENTABOR V torek, 10. febrtiifj* Velika pustna večerja IGRA TIPIČEN TIROLSKI ANSAMBEL, SEDMIH TIROLSKIH FANTOV. SESTAVLJEN Rezervacije: Telcf, 227125 ŠZ BOR vabi na PUSTNI PLES ki bo n» stadionu «1. maj« na pustni torek, 10.2.1970, ob 21. uj'' Igrajo THE ROBBLE® Rezervacija miz vsak dan od 15. do 17. ure — telefon 37-T26 VESTI Z ONKRAJ MEJE Kaj je koprski obalni svet Nadaljevanje razprave o aferi portoroške igralnice bo šele čez nekaj mesecev? šiitu kratlra 3010 46 poročali o kan- samo med večjima, ampak tudi airanju obalnega sveta, novega manjšomi gospodarskim i organista "“"“upravnega organa koprske, Piranske občine. Med rivalstvom pa je še zmeraj pre-JJtetettosbi, kaj pravzaprav prednji-1Ja, ^ organ. Nekateri celo me-.a bi bil to prvi korak k tei w sedani’ih občinskih skup-niji,' a“ k občutnemu zmanjšanju totti d Prtstojnosti in odgovor-skusim?esPica Pa 'e drugje! Po-Ptav*10 nekaj misli iz raz- Mjil Predsednika obalnega sveta (kv* Kocjana in drugih udeležen-ustanovnega sestanka. * Koprskem že leta ugotavlja-Pro«^ -i® slovenska obala enoten sWa L Potr.idjejo številna dej-bjui’ 03 splošne konfiguracije, do nJJ!® Posameznih središč, podobic L^samezruh problemov, čeda-p j _"tea stičnost pogledov, zlasti razvojni aspekti obale v težn'a in pripravljenost S’mJt0v' da bi enovitee reševali So^rania da je slovenska obala prost°r, .ie že pred leti pri-ttiSrj. do ustanovitve nekaterih "ih rnv^11 služb in samouprav-tu B"?ehanizmov ter ustanov kot sdiDtir!Ser Temeljne izobraževalne Podotin?1' ^^benega centra in vsa c£- , a. ooa-ia je napravila v trav L skokovit razvoj in li&vza-n' da si ogledamo, s čim '‘tkžbejiA razpolagamo. Vrednost te Proizvoda na obali zna- A, M milijard starih dinar-bo gospodarske orga-terih io r?aPolagajo s skladi v ka-!>i flohJ*0ra-i 22 milijard. Narod-terfl J~®®k znaša okrog 74 mili-DtobivaJ?*1 dinarjev letno, ali na IficijoCa jPibjon 280 tisoč. V ilu-tel fjj. 'teii navedemo, da je znati*] 4sn Ti Prebivalca leta 1965 ko-dinarjev. Obala ima 60 tisoč prebivalcev. Jterie bo je bila pred leti raz-SaS, bidustrijo in kmetij-JtietijJi;00' Je zdaj zaposleno v PtetrSTb le Okrog 15 odstotkov j.io jjjr'’; Glavne panoge na oba-a* promet in turizem, "ih. a bliBu 70% vseh zaposle- medobčinsko sode i Je iJS pripomoglo k temu, da bvelr4staj] iz i rala perspektiva 2,« la posameznih panog. (fMo^Preč .postaja čedalje bolj 'gospodarsko prometno sre-*°t u-^ria Piran se uveljavlja ^"dteifn , ^ turistično področje, r"Jem Je izolska občina po Sklu n?lesne,m geografskem po-le ustvarjalka svojega v1 tudi ' Anrpak je hkrati delež-se * povoja ostalih dveh občin. potrebo po bolj Jj"tbčjj7°™h naporih zlasti na C°v- Tu rf®voJa integracijskih pro-^J *e vrsta odprtih vpra- - Področju sodelovanja ne IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Za 17 tatvin v dveh letih bo 1 leto presedel v zaporu Skoraj dva milijona je vreden plen, ki ga je Cherin izmaknil iz «elitnih» trgovin - Oproščen šofer zaradi nenamernega umora Dva nepridiprava, kar sedemnajst vlomov in tatvin s skupnim plenom skoraj dveh milijonov lir — je bila tema včerajšnje razprave pred kazenskim sodiščem (preds. Edel, tož. Borracetti, zap. Corrado). Obtoženca pa sta bila 19 letni Fulvio Cherin in 33-letni Bruno Cian, oba iz naselja Sv. Sergija št. 2. Cherin je bil obtožen sedemnajstih tatvin, ki jih je izvršil v obdobju od novembra 1967 do oktobra 1969. Torej kar dve leti nemo- Cherina, ki je bil že neštetokrat žaško registracijo, ki ga je uprav- obsojen zaradi tatvin in vlomov, leta 1966 pa je posilil svojo mladoletno hčerko Oriello, zaradi česar so ga priprli v florentinske zapore, iz katerih pa je ob povodnji, ki je prizadela toskansko mesto, zbežal in ga še zdaj iščejo. Cherinu so agenti letečega oddelka policije prišli na sled le po golem naključju ali bolje, kot se temu pravi, poklicni sreči. Bilo je 11. novembra lani, ko je tenega dela. skrbno preračunanih | Giovanni Faidigo iz Ul. del Bosco vlomov, ki jih je v pretežni meri izvršil z običajno vlomilsko tehniko: z razbitjem steklene izložbe ali pa še bolj enostavno kar skozi okno. Njegove «žrtve» so bile posejane po vsem mestu, imel pa je poseben okus, saj se ni zadovoljil z navadnimi vlomi na škodo malih trgovin, pač pa je meril na trgovine, ki imajo že svoje ime "V na' šem mestu, kot recimo znana trgovina s športnimi predmeti «Tom-masini* v Ul. Mazzini 40, trgovina čevljev »Pandora* v Ul. Genova 21, knjigama «1. Svevo* na Korzu Italija 22 in druge. Cian pa je bil obtožen prikrivanja ukradenega blaga, ki ga je hranil v Cherinovem stanovanju, saj je, kot njegov svak, stanoval v istem stanovanju (poročil se je namreč s Cherinovo sestro Alceo, od katere se je pozneje ločil) z neko drugo žensko in tako je »vesela* trojica nekako upravljala blago, ki si ga je Cherin »prislužil* ponoči Za kroniko naj s tem v zvezi omenimo dejstvo, da je Cherin sin znanega Massimiliana 1 nekaj pred polnočjo opazil na stopnišču v bližini svojega stanovanja nekega mladeniča (bil je Cherin), čigar čudno vedenje mu je vzbudilo upravičen sum o nepoštenih namenih mladeniča. Ko ga je Faidigo vprašal, kaj počenja, je Cherin pobraU «šila in kopita* in se v hitrerrf teku podal po stopnicah na cesto, Kjč? je izginil. Pozabil pa je torbo z vlomilskim orodjem. To nepreračunano dejanje je pomagalo agentom, da so mu prišli na sled oziroma, da je pred takim »corpus delicti* brez obotavljanja izpovedal svoje tatinske podvige. Nekaj ur pozneje so ga namreč zasačili pred stanovanjem, ko se je na hitro preoblečen, ravnokar odpravljal na cesto. Ko pa so vstopili v stanovanje so zagledali goro ukradenih predmetov in seveda vse, kar je v denarni vrednosti presegalo nad milijon in 80G tisoč lir, zaplenili. Na včerajšnji razpravi pred ka- ljal omenjeni Pacor. Avtomobilist je sicer naglo pritisnil na zavore, a je kljub temu zadel s prednjo desno stranjo »simke* mehanika, katerega je sunek zagnal več metrov naprej. Pri padcu se je moč-no udaril v glavo in zaradi hudih notranjih poškodb s krvavitvijo po dveh dneh kritične faze v splošni bolnišnici izdihnil. Javni tožilec je na včerajšnji razpravi pred okrožnim sodiščem zahteval za moškega 8 mesecev zapora, uradni odvetnik Poilucci pa oprostitev, ker moški ni zakrivil pripisanega mu dejanja. Trije ponesrečeni med prečkanjem Včeraj zjutraj se je ponesrečil 73-letni upokojenec Luigi Milocco 'z Ulice Baiardi 24. Prečkal je Ulico Zovenzoni, ko je iz Ulice Giulia privozil tovornjak in ga podrl na tla. Voznik, 38-letni Pietro Maloc-co iz Sistina (Livenza), je takoj priskočil k ranjencu in mu skušal pomagati. Ko je videl, da je to starejši človek, in da si je precej hudo poškodoval ključnico, ga je nemudoma sam odpeljal v bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da si je Milocco ključnico zlomil, imel pa je tudi zmečkan palec na levi nogi. Odvedli so ga na ortopedski oddelek s prognozo 40 dni. kovinarskih podjetjih in v tekstilni industriji ter pri prevozništvu. Zato da je prišlo do zmanjšanja proiz vodnje v tistih podjetjih, ki bi potrebovala novo delovno silo za zadostitev naročil. Problem so na čelno že rešili s tem, da so na jeli delovno silo z jugoslovanskega obmejnega področja: delavci tega področja so dobili posebne prepustnice z dovoljenjem za zaposlitev na tej strani meje. Omenimo naj, da so imeli sindikalni predstavniki in oblasti z obeh strani meje v tej zadevi razgovore, pri katerih sf tudi upravno obravnavali in ureddi to zadevo zaradi socialne zaščite in zavarovanja prizadetih delavcev. Vkljub navedenemu pomanjkanju določene delovne sile pa moramo ugotoviti, da so imeli pri posredo valnicah za delo na Goriškem on koncu oktobra lani vpisanih še vedno 2.429 brezposelnih, od tega 1502 delavca in ostalo delavke. Oč' vidno bo šlo za neskladnost med raznimi podjetji, ker imajo ponekod še preveč delovne sile, ko jo istočasno v drugih podjetjih primanjkuje. Med brezposelnimi jih je bilo 13 iz kmetijstva, 1275 iz industrije, 86 v prevozništvu, 327 v trgovini, 414 uradnikov in 254 navadnih delavcev: število brezposelnih se je od prejšnjega oktobra celo dvignilo za 161 oseb. V novembru so nanovo zaposlili 968 oseb od tega 296 v Gorici. V dopolnilo in primerjavo naj da mo še nekaj podatkov o tem problemu na področju onstran mete. po podatkih zavoda za zaposlovanje v Novi Gorici. Ob koncu leta 1969 so imeli na območju občin Ajdovšči na, Nova Gorica in Tolmin 1102 o-seb, ki so preko posredovalnic za delo iskale zaposlitve. Med njimi je bilo največ žensk in nekvalific rane delovne sile. V omenjenih treh občinah so imeli ob koncu lanske-ga leta zaposlenih 5269 oseb v Ajdovščini, 18.795 v novogoriški nb čini ter 4891 v tolminski občini. Na splošno se je lani v teh treh občinah povišalo število zaposlenih za 1194 oseb. Odstotek brezposelnih je dosegel v teh občinah od 3.19 do 6.21 odstotka. Ker je med brez poselnimi največ žensk, ki pa jih potrebujejo na tej strani meje zla sti kot gospodinjske pomočnice, se tudi v tem oziru gospodarstvo obeh področij ob meji nekako dopolnjuje. Prva letošnja seja pokrajinskega sveta Prva letošnja seja pokrajinskega sveta bo v ponedeljek, 16. februrja. Tako so dotočili na Četrtkovi seji pokrajinskega odbora. Na dnevni red bodo dali vrsto problemov, ki se tlčeijo javnih del, imenovali bodo svoje zastopnike v številne komisije, podelal bodo razne podpore raznim šolam in ustanovam, razpravljali bodo o številnih problemih, ki se tiCejo pokrajinskega osebja. Predvideno je, da se bo pokrajinski svet v februarju sestal še nekajkrat po tej prvi te ji. Na seji odbora so dali nekemu goriškemu inženirju nalog pregledati osem mostov na treh pokrajinskih cestah. Mostovi so bili zgrajeni pred precej leta in zaradi tega jih morajo preizkusiti. Razširili bodo tudi poslopje gasilske vojašnice, popravili bodo razpadajoči zid umobolnice. Samo nekaj minut kasneje so pripeljali v bolnišnico 70-letno upoko- zirsa rtce?„™r,rv; v,P tatvine. Cian na ie delal, dal12 Ullce Valmart naga _ 2, ki so 30 Kmalu nova javna razsvetljava v vseh vaseh sovodenjske občine Delo bo gotovo brž ko bo ENEL uredil svoje linije - V ponedeljek končno pričeli z deli za asfaltiranje občinskih poti V ponedeljek so delavci gradbenega podjetja Postir iz Zagraja pričeli vendarle urejevati ceste v so-vodenjski občini. Za sedaj urejajo del občinske ceste med Pečjo in Rupo, za to bodo prišle na vrsto še ostale ceste v občini. O zakasnitvah asfaltiranja teh cest je bilo že mnogo povedanega in napisanega. Neki goriški slovenski tednik je celo namignil, da bodo te ceste popravili tik pred upravnimi volitvami. Take opazke so v so voden jski občini čisto odveč, saj vsi občani prav dobro vedo, da občinski odbor z županom na čelu dobro deluje in da ne potrebuje takih predvolilnih trikov, da bi si pridobil zaupanje volivcev. Prejšnji teden je podtajnik Postir županu češčutu, podžupanu Cotiču, in tajniku dr. Bukovcu obljubil, da bodo vsa dela na območju občine .........................................IM!IIIH1IIHIIIMIIIIIIIIIIIIIII*M"M11III1IIIII PO LANSKIH POPLAVAH Na Bovškem bodo začeli utrjevati obrežje Soče Za prva dela ltodo porabili 62 milijonov^ S-din Popravljajo tudi most med Bovcem in Čezsočo Ob novembrskih poplavah v lan- na cesti Žaga - Log Čezsoški, ki ga skem letu je Soča marsikje preizkušala zavarovano obrežje in v mnogih primerih pustila za seboj razdejanje ter si celo utrla novo strugo. Zlasti močno je bilo prizadeto obrežje v zgornjem toku reke na Bovškem. Tam so že za časa Italije napravili obsežna zavarovalna dela. Toda zgrajeni objekti že tolikokrat preizkušeni od divje sile voda, so «utrujeni» in popuščajo. Na skupnem sestanku predstavnikov občinske skupščine Tolmin in vseh zainteresiranih, kako odpraviti povzročeno škodo in posledice poplav, so se dogovorili, da bo poskrbel za to vsak na svojem področju. Skrb je prevzela Vodna skupnost za področje Soče iz Nove Gorice. Strokovnjaki tega podjetja so v glavnem že zaključili potrebne meritve. Najprej bodo zavarovali obrežje Soče ob mostu, ki povezuje Čezsočo z Bovcem. Njegov levi te-melj je Soča izpodkopala, da je del mostu padel v reko. Promet so takrat za silo uredili tako, da so niže ob vodi napravili zasilno pot. Zdaj pa bodo, ob finančni podpori nekaterih bovških podjetij, most popravili. Dela so že v teku in verjetno bodo končana v mesecu dni. Kar se tiče Soče, nameravajo zavarovati še levo obrežje ob mostu je voda odnesla in skupaj z njim še del ceste. Razen tega bodo u-trjevali še obrežje potoka Glun na Plužnah. S pripravljalnimi deli bodo pričeli takoj, z rednimi deli pa v marcu. Za zavarovalna dela bodo potrošili 62 milijonov starih dinarjev. Vendarle pa strokovnjaki pravijo, da so razpoložljiva sredstva premajhna, ter da bi bilo potrebno za primerno obvarovanje obrežja najmanj petkrat toliko denarja. ‘"••mm, miiiMnuiMiHiniHini,muuiii,HmmmiMinMii, 111111111,11 imuimihiii 1,1, hiiiiiiiiim GRŠKI POMORŠČAK V PRIPORU >rodal je hašiš agentu Ostala sta se v baru in se pogodila za ' eno . Ko je predal blago, so ga aretirali govarja. Končno sta se zmenila za ceno, ki ni bila previsoka: 100.000 lir za pol kilograma hašiša. Iz tega je jasno, da se je skušal mornar čimprej rešiti blaga. Prodajalec in »kupec* sta se nato odpravila po blago, ki ga je mornar skril pod grm na sprehajališču pri Svetem Andreju. Sledili so jima trije agenti, ki so do tedaj od daleč sledili razgovoru in opazovali svojega načelnika in nevednega pomorščaka. Ko je Grk izročil blago agentu, so pristopili in ga aretirali. Z lisicami na zapestjih so ga potem odvedli na kvesturo, kjer je moral formalno priznati tihotapljenje mamila. Elias Veloudis — tako je namreč pomorščaku ime — je star 38 let in je bil vkrcan na ladji Norih Countes. Hašiš je vtihotapil iz Turčije, naivnost pa ga je pripeljala v zapor. 3,1(101 Krški pomorščak Elias Veloudis ^tečega oddelka je v sP«lo z zvijačo ujeti gr-w° posredovalca stopili HiJftese] .^ritarjem, ki je hašiš že o!1 ,2. Pristanišča, in se zme- hNlu „.anok v nekem baru na D, ie j, čelriek ob 17. uri. Mor L, 29, 4"sneje preložil sestanek L1, V ‘n res je tedaj tudi pri UfoRi! ie pričakoval agent ■K ^i, j.^delka, seveda v civilni 'kC(t|o. M6 začel ' njim pogajati iS sU°r.nar i‘“ bil *el° previto* SevM aj nekoliko boječ. Ma tot(*"o sp. °1 prinesel s sabo In hto^Slttškn, ?ziral' da bi m°0°če C,inaUtoiiv 8 kak agent ali nji NaU rt k»' Ni si pa mogel pred-' a se z enim od njih po- povozili na Greti pred kinom »A-stra*. medtem ko je prečkala cestišče. Podrla jo je 44-letna Penelope Ascani por. Casciola z Grete, ki jo je tudi odpeljala v bolnišnico in povedala, kako se je zgodila nesreča. Mantovanova namreč ne govori, izgubila je tudi delno spomin. Udarila se je v glavo ter se ranila po čelu in nosu. Okrevala bo v 10 dneh. V Miramarskem drevoredu se je ponesrečil včeraj popoldne 11-letni deček. Nameraval je prečkati dre-vored na prehodu za pešce pri pokopališču. ko je iz mesta privozil 73-letni Arcadio Comar, nadzornik psihiatrične bolnišnice, in ga podri na tla. Odpeljali so ga v otroško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je Andrea Pace — tako je namreč dečku ime — udaril po rokah in nogah, ranil pa se je tudi po lasišču in obrazu. Ozdravel bo v dveh tednih. Cestna policija skuša ugotoviti, čigava je krivda in komu je dajal semafor prosto pot. Novi svetlobni prometni znaki IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Kradel je blago v avtomobilih in se z enim tudi odpeljal Zato bo sedel 25 mesecev - Plačati bo moral 60 tisoč lir globe, ker se je izdajal za karabinjerja Enajst tatvin za nad dva milijona lir V zadnjem tednu so na področju Tržiča zabeležili kar enajst vlomov, od katerih jih je bilo pet v Tržiču, po trije pa v Ronkah in pa v Škocijanu ob Soči. Zadnji dve tatvini sta bili izvedeni prejšnjo noč. Prva v sindikalnem uradu CISL v Tržiču, kjer so vlomilci odnesli-' okrog 5® tisoč lir v gotovini, ki je predstavljala zbirko za po stavkah prizadete delavce. Prav tako so poskušali vlomiti v urade gradbenega podjetja v Ul. Plinio, kjer pa niso našli in niso odnesli ničesar, čeprav bi lahko odnesli nekaj čekov in hranilnih knjižic. nekatere celo na prinositelja. Vsi ostali vlomi so bili v zasebna stanovanja, osamljena stanovanja ali hišice, ko so bile družine z doma. Odprli so vrata s krepkim sunkom in pobrali, kar so dobili denarja in zlatnine. Po prijavah vseh tatvin računajo, da so odnesli v vseh primerih nad dva milijona lir vrednosti, od tega 1,3 milijona v denarju ter nad 800 tisoč v dragocenostih. Policija in karabinjerji mrzlično iščejo vlomilce, a doslej še brez uspeha. Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova v Trstu je leta 1967 postavila na nekaterih važnih točkah svetlobne prometne znake. Pobuda je naletela na odobravanje občine, raznih ustanov ter šoferjev, ki so omenjeno ustanovo zaprosili, naj bi take znake postavila še na drugih krajih. Zato je upravni svet na svoji zadnji seji skleni) postaviti svetlobne znake na križišču ceste Trst - Reka - Sežana blizu kamnoloma Faccanoni, na križišču v Ul. Flavia v Miramarskem drevoredu itd. Nove znake bodo postavili do konca marca. Stroški za vse prometne svetlobne znake iz prve in druge skupine bodo znašali skupno 13 mil. lir. Zavojčki hašiša, ki ga Je Elias Veloudis vtihotapil v tržaško prista-nišče in ga prodal agentu letečega oddelka Na ortopedskem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 45-1etnega delavca Evelina Moscolina iz Ulice Ghega 49, ki se je ponesrečil v novem pristanišču na ladji «Asia», kjer je popravljal cevi. Ko je skušal sneti eno od teh, si je zlomil palec desne roke. Odpeljali so ga nemudoma v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti skoraj tri tedne. Skoro ves dopoldan je včeraj trajala razprava pred okrožnim sodi sčem v Gorici proti 21-letnemu Um-bertu Covacichu iz Štandreža; Mihaelova ul. 259. ki ima na obtož- 1 :ci navedenih kar 19 različnili prestopkov, ki se nanasajc na njegovo tatinsko vlamljanje v avto-mcr.ile, ki so bili parkirani po go riških ulicah in iz katerih je odnašaj razne drobnarije. Lani 15. februarja okrog 19. ure ga je neka policijska izvidnica pre- • senetila v Gradiški, ko je vozil avto taunus 12 M z evidenčno tablico PT 53545 brez voznega dovoljenja. Po natančnejšem pregledu so ugotovili, da tudi avto ni njegov, ampak last nekega Leopolda Tesi-ja, kateremu ga je Covacich malo prej izmaknil na nekem parkirnem prostoru v Gorici in je okradeni prijavil tatvino karabinjerjem v U). Sauro. Zato so Covacicha aretirali in spravili v sodne zapore v Gorici, od koder so ga pozneje premestili v zapore v Trentu zaradi drugih prestopkov. Med tem je preiskava ugotovili na osnovi prijav okradenih še šte vilne druge vlome v parkirane av tomobile po goriških ulicah v nočeh 20.1. 1969 ; 26-1-69 ; 6-II. 8-H. dalje H.- 13-II-; 14-11 in končno 15. II-ko mu je bila usodna kraja avtomobila taunus s katerim se je iz Gorice odpeljal proti Gradiški in pristal v goriških zaporih. Mladenič je imel že večkrat opravka s policijo in sodiščem, ker je nekoliko ne uravnovešen. Covacich je priznal svojo krivdo in povečini so okradeni dobili svoje blago nazaj- Pri včerajšnji razpravi je tožilec zahteval zanj 4 leta zapora, 120.000 lir globe ter 3 mesece pripora in 10.000 lir globe. Po daljšem posvetu je sodni dvor združil vse prestopke v enega samega ter obtoženca obsodii na 25 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, poleg tega pa še na 2 meseca pripora in 10 tisoč lir glo be, ter na plačilo sodnih stroškov. Kazen je obtoženec sprejel precej ravnodušno, čeprav je moral takoj nazaj v zapor. Branil ga je odv. Pascoli. Drž. tož. dr. La Greca; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Gridelli in Succi; zap. Nodetti. Okrajni sodnik v Gorici pa je na svoji zadnji razpravi obravnavaj primer 33-letnega Romana De Carla, iz Tržiča, Ul. Galilei 8 pod obtožbo, da se je izdajal za organa javne varnosti (karabinjerja) Obtožba se nanaša na dogodek v nekem lokalu v goriški okolici. Mestni stražnik Duilio Tavagnutl-. je na svojem službenem obhodu u-gotovil, da se je obtoženec prepira! z gostilničarjem zaradi cene zapitka, ki se mu je zdela previsoka. Pri stopil je k njemu in ga pozval naj gre iz lokala. De Carlo se je temu uprl in ga vprašal, kdo je, da daje ukaze. Ko je Tavagnutti povedal, da je mestni stražnik je odgovoril »Jaz sem pa karabinjer*. Stražnik ga je seveda prijavil in zadeva je prišla pred sodnika. De Carlo se je izgovoril, da je dal tako izjavo, ker se je bal, da ga mestni stražnik ne bi tepel. Drž. tož. dr. Portelli je zahteval zanj 40 tisoč lir globe, branilec Gre gorig pa je zahteval oprostitev vsaj zaradi pomanjkanja dokazov Sodnik dr. Laudisio je De Carla obsodil na plačilo 60 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Avtomobil v drevo voznik v bolnišnico Zaradi razlogov, M še niso docela pojasnjeni, se je včeraj zjutraj ob 8. uri z avtom zaletel v drevo uradnik 25-letni Mario Pelos, stanujoč v Gradiški. Nesreča se mu je pripetila v Ul. LunghTsomao Argentina, to je na tisti cesti, kj s soškega mosta pelje skozi železniški nadvoz ob Soči. Palos se je s svojim fiatom 850 z registracijo GO 47241 direktno zaletel v debelo drevo v bližini nove bencinske črpalke ESSO. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico v Gorico, kjer so ga pridiržald na zdravljenju za sedem dna zavoljo udarca v obraz, delne izgube zavesti in rane na temenu. Ves sprednji del avtomobila Je razbit. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer ob 22. uri so sprejeli na zdravljenje v splošno bolnišnico v Gorici 18-letnega Franca Pintarija iz Gorice Ul. Piave 13. Malo prej, ko Je odhajal iz dopo-lavoma EN AL v Stražicah, mu Je nenadoma postalo slabo, padel je ter se pri tem ranil v obraz, na ustnici ter izgubil tudi en zob. Okreval bo v osmih dneh. Malo pozneje pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh 58-letnemu učitelju Virgi-lu Malniju iz Gorice Ul. Semfna-rio 18, ki je bil žrtev prometne nesreče ter dobil pri tem poškodbe na levi nogi. S. D. JUVENTINA - STANDREŽ VABI NA PUSTNI PLES KI BO DANES, 7. FEBRUARJA V PROSVETNI DVORANI NA VERDIJEVEM KORZU 13 V GORICI Vstop z vabili, ki se dobijo: pri poverjenikih v štandrežu; v Gorici na sedežu SPZ v Ul. Asooli 1; v Doberdobu pri Janku Gergoletu — drogerija; v Sovodnjah: Pri Francetu — gostilna v Steverjanu v gostilni »Dvoru. Rezervacija miz: Tel. 26-67 končana do konca marca. Upajmo, da bo podjetnik tokrat obljubo držal. Še druga razveseljiva vest za So-vodenjce. V soboto so oddali podjetju De Franceschi iz Pordenona dela za ureditev javne razsvetljave na območju občine. V ta namen bo občina potrošila okrog pet milijonov lir. Najprej bodo uredili javno razsvetljavo v Sovodnjah, nato pa še v drugih vaseh. Za to pa je potrebno, da državno električno podjetje ENEL obnovi vse ostale linije na področju sovodenjske občine. Prejšnji teden je bil tajnik dr. Bukovec v Trstu na sedežu E-NEL, kjer so obljubili, da bodo skušali čimprej urediti električne linije. Do poletja naj bi ta dela zaključili. Dela so se zakasnila tudi zaradi nekaterih nepredvidenih o-vir. V Gabrijah je ENEL odkupil zemljišče za gradnjo nove kabine, vendarle z deli ne morejo naprej, ker so pozneje ugotovili, da je na dotičnem zemljišču še ena nepredvidena služnost. V najkrajšem času bodo skušali urediti tudi to nevšečnost. Tako bodo poleg ostalih pridobitev modeme dobe dobili v sovodenjski občini tudi moderno javno razsvetljavo. Vpisovanje v zvezo bivših deportirancev Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih sporoča vsem prizadetim, da sita bila predložena dva zakonska osnutka v senatu: L določitev dosmrtne podpore v korist bivšiim deportirancem v nacističnih taboriščih ali njihovim družinskim članom. 2. Dopolnitev zakonodaje v korist bivših političnih deportirancev in njihovih družinskih članov. Da bomo lahko učinkovito podprli akcijo v tem smislu je potrebno, cia se vsi člani te kategorije združijo v svoji organizaciji. Prvi korak k temu je vpis v organizacijo in plačilo letne članarine 500 lir. Veliko dosedanjih članov je plačala članarino za leto 1970. Treba je pritegniti v organizacijo še tiste, ki niso v njej. Okrožnico v tem smislu je združenje poslalo vsem bivšim deportirancem ali njihovim družinskim članom. V bodoče bodo pošiljali razna obvestila samo tistim, ki se bodo vpisali. Iz tržlške bolnišnice Včeraj so nudili v tržiški bolnišnici prvo pomoč Albinu Klariču ia Cerovelj, ki se je doma porezal a žago na levi nogi. Okreval bo v nekaj dneh. CORSO. 17.15—22.00: «1 lunghi gior-nd delle aquile», M. Caiine in L. Oliver; angleški kinemaskopskl film v barvah. VERDI. 17.00—22.00: «1 lunghi gior-nd delTodioi), G. Madison in R. Battaglia, ameriški kinemasko-pe v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Can-tro natura«, J. Fuhsberger in D. Boschero; ameriški kinemaskopskl film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.l5L-21.30: n La ragaa-za di Tony», R. Benjamin in G. Klugman; ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «La sbra-ordinaria fuga dal campo 7 A«, O. Reed in M. Pollard; ameriški kinemaskopski film v barvah. Trii« AZZURKO. 17.00: «0’Congaiceiro», T. Milian in U. Pagliaiu. Kine. maskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «Una su tredi-cd», Vittorio Gassman in S. Tate. Kinemaskop v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Topaz», F. Stat ford in M. Piccoli. Kinemaskop v barvah. Nova (iorica SOČA (Nova Gorica): «V znamenju Monte Krista«, francoski barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: «Za ljubezen in svobodo«, angleška barvni film — ob 19.30. RENČE: «Po siti morilec«, ameriški barvni film — ob 19.30. SEMPAS: «Princu je potrebna devica«, franoosko-italijamski barvna film — ob 20. uri. KANAL: »Moji, tvoji, naši otroetvt, ameriški barvni film — ob 20. SVOBODA: «Junaki Gvadalkanala«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. PRVACINA: Prosto. KINO DUTOVLJE: Prosto. POTUJOČI KINO — GRGAR: «Odkritje ljubezni« — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S GIUSTO, Korzo Italija 244, tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Fitz in Ennerl, Trg republike 26, telefon 72341. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetH-čama GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. SINOČI V MILANU Del Papa premagal Prebega po točkah Novi evropski prvak Del Papa MILAN, 6. — Italijan Del Papa je zopet osvojil naslov evropske- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiitiimiimimii AH S TIK A DUNAJ, 6. — Avstrijka Ilona Gu-aenbauer je na nekem tekmovanju v «Stadthalle» na Dunaju postavila nov svetovni rekord «indoor» v skoku v višino za ženske, z odlično značko 187 cm. Prejšnji svetovni rekord je bil za 3 cm nižji. DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 7. februarja 1970 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Vercelliju Olimpia — Bor KOŠARKA Prijateljsko srečanje 17.15 v Ljubljani Olimpija (mladinci) — Bor NAMIZNI TENIS Ženska B liga 17.00 v Saležu • Kras — ARAC Kras — Julia # * * 17.00 v Gorici Dom — FARI Dom — Soffitta SMUČANJE Moški slalom za nagrado Munari Popoldne v Piancavallu Nastopa tudi SPDT JUTRI Nedelja, 8. februarja 1970 KOŠARKA Mladinsko prvenstvo 11.00 na Greti Mivar — Bor • • * Prvenstvo naraščajnikov 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Montuzza • • * SMUČANJE -p Tržaško prvenstvo v veleslalomu Ves dan v Trbižu Nastopa tudi SPDT NAMIZNI TENIS Pokrajinsko prvenstvo 3. kat. 09.30 in 15.00 v Trstu (ENAOLI) Nastopa tudi Sokol ga prvaka srednjetežke kategorije. Osvojil ga je v srečanju z Jugoslovanom Prebegom, katerega je premagal po točkah v petnajstih krogih. Dvoboj je bil nekoliko zanimiv le v prvem delu. Po osmem krogu pa je raven prikazanega boksa močno padla in srečanje je postalo na moč dolgočasno. Prebeg se je omejil na obrambo, Del Papa pa je le od časa do časa skušal izvesti kak napad. Srečanje se je tako praktično odločilo v zadnjem krogu, ko je začel Del Papa silovito napadati in je spravil Prebega v težave. Ta je sicer zdržal do zadnjega udarca gonga, vendar je bilo takoj očitno, da je izgubil krono kontinentalnega prvaka. SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO ALPSKIH DISCIPLIN VAL GARDENA-GRODEN FIS zavrnila ‘kontestatorje: Danes otvoritev m kvalifikacije v moškem slalomu čarska zveza (P'IS) je danes zase dala eno uro zaradi protesta, ki so ga včeraj vložili najvidnejši tekmovalci na letošnjem svetovnem prvenstvu. Pritožili so se, ker morajo nastopiti na jutrišnjih kvalifikacijah tudi najboljši smučarji na svetu, ki stavijo s tem na kocko vse svoje možnosti za osvojitev boljših mest: že manjši spodrsljaj na kvalifikacijah bi jih lahko izločil iz družbe najboljših, čeprav so sicer vso sezono dosegali vrhunske rezultate. Vodilni odbor FIS je zahtevo po neposrednem nasto pu najboljših 30 tekmovalcev v finalu soglasno zavrnil. Priznal pa je, da je to res pereče vprašanje, o katerem pa bodo lahko razpravljali šele na prihodnjem kongresu FIS. Člani odbora so tudi pozvali vse tekmovalce, naj športno sprejmejo to odločitev in se jutri redno in polnoštevilno udeleže kvalifikacij. Po dosedanjih vesteh se je večina «kontestatorjev» zadovoljila s priznanjem FIS, da je to vprašanje pere če in je zagotovila, da bo jutri na stopila na kvalifikacijah. (Prostest je podpisalo 27 najboljših smučarjev sveta). Jutri popoldne ob 17. uri bo uradna otvoritev prvenstva, katere se bodo udeležile številne vidne osebnosti, med drugimi tudi zastopstvo vlade. Že pred otvoritvijo pa bo zjutraj kvalifikacijsko tekmovanje moške-Prebeg se vrača domov brez konti-1 ga slaloma, zaradi katerega je pri-nentalne krone I šlo včeraj do protestSv med tekmo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiraniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimimiiimmiiiiiiiiiiii Prednostne lestvice najboljših smučarjev GRČDEN, 6. — Mednarodna smu | valci. Smučarji bodo nastopili v skupinah po šest tekmovalcev, katere so izžrebali iz skupine boljših in slabših smučarjev. Prva dva iz vsake skupine se bosta uvrstila v finale, tretji pa bo moral opra viti repesaž. Med glavnimi favoriti slaloma sta Italijan Thoni in Francoz Russel. BERN, 6. — Poročali smo že, da je medn. smučarska zveza objavila ločene prednostne lestvice za posamezne moške in ženske smučarske discipline. Sestavila jih je na podlagi rezultatov, ki so jih tekmovalci dosegli v svojih nastopih v letošnji sezoni do februarja meseca. Lestvice so zelo važne, saj na podlagi njih sestavljajo tudi startni vrstni red na pomembnejših prireditvah. Zato bodo pomembne tudi za sedanje svetovno prven-svo. Za prvih deset mest so v vsaki disciplini sestavili tak vrstni red: MOŠKI SLALOM 1. Gustav Thoni (IT.) — 5,52 2. Patrick Russel (FR.) —4,17 3. Alfred Matt (AV.) —2,94 4. Jean-Noel Augert (FR.) —2,20 5. Alain Penz (FR.) +0,41 6. Kdmund Bruggmann (ŠVI.) 0,99 7. Bili Kidd (ZDA.) 1,44 8 Herbert Huber (AV.) 2,40 9. Reinhard Tritscher (AV.) 2,47 10. Henri Brechu (FR.) 3,10 20. Feiice De Nicolo (IT.) 12,07 VELESLALOM 1. Gustav Thoni (IT.) —4,70 2 Karl Schranz (AV.) -2,88 3. Dumeng Giovanoli (ŠVI.) —2,65 5. Patrick Russel (FR.) —2,23 6. Jakob Tischhauser (ŠVI.) +0,27 7. Reinhard Tritscher (AV.) 1,49 8. Edmund Bruggmann (ŠVI.) 1,67 9. Heini Messner (AV.) 2,61 10. Scpp Hecklmiller (Z. NEM.) 2,90 21. Claudio De Tassis (IT.) 9,16 27. Pier Lorenzo Clataud (IT.) 11,29 SMUK 1. Henri Duvillard (FR.) 1,78 2. Karl Schrane (AV.) 2,94 3. Heini Messner (AV.) 6,31 4. Jean-Daniel Daetwyler (ŠVI.) 6,80 5. Karl Cordin (AV.) 8,18 6. Bernard Orcel (FR.) 8,84 7. Franz Vogler (Z. NEM.) 9,62 8. Malcolm Milne (Avstral.) 11,81 9. Rudi Sailer (AV.) 12,87 10. Andreas Sprecher (ŠVI.) 13,17 24. Stefano Anzi (IT.) 17,99 ŽENSKE SLALOM 1. Gertrud Gabi (AV.) 0,77 2. Micbele Jacot (FR.) 0,16 3. Barbara Cochran (ZDA.) 0,09 4. Kiki Cutter (ZDA.) 1,84 5. Judy Nagel (ZDA.) 2,41 6. Ingrid Lafforgue (FR.) 2,59 7. Florence Steurer (FR.) 2,88 8. Berni Rauter (AV.) 3,57 9. Annie Famose (FR.) 3,93 10. Rosi Mittermaier (Z. NEM.) 4,43 VELESLALOM 1. Francoise Mačehi (FR.j 0,64 2. Micbele Jacot (FR.) 1,91 3. Florence Steurer (FR.) 2,63 4. Barbara Cochran (ZDA.) 4,62 5. Annemarie Proll (AV.) 4,63 6 Gertrud Gabi (AV.) 4,97 7. Berni Rauter (AV.) 5,79 8. Judy Nagel (ZDA.) 6,20 9. Marilyn Cochran (ZDA.) 6,87 10. Ingrid Lafforgue (FR.) 8.81 30. Clotilde Fasolis (IT.) 21,04 SMUK 1. VViltrud Drexel (AV.) 9,24 2 Isabelle Mir (FR.) 10.72 3. Annie Famose (FR.) 14.63 4. Olga Pall (AV.) 14.86 5. Francoise Mačehi (FR.) 16.35 6. Florence Steurer (FR.) 16,96 7. Michele Jacot (FR.) 17.53 8. Anneroesli Zryd (ŠVI.) 18.63 9. Annemarie Proll (AV.) 21,35 10. Karen Budge (ZDA.) 23,51 15. Giustina Demetz (IT.) 26,17 Svetovno prvenstvo DANES SOBOTA, 7. FEBRUARJA Spored St. Ulrich 10.00 moški slalom (kvalifikacije) Wolkenstein 10.00 - 10.30 ženski smuk (trening) St. Ulrich 17.00 otvoritvena svečanost TV 9.50 — 11.30 moški slalom (izločilne vožnje) 16.55 — 18.00 otvoritvena slovesnost 19.15 — 19.45 povzetek dnevnih tekmovanj JUTRI NEDELJA, 8. FEBRUARJA VVoIkenstein (zjutraj) ogled proge moškega veleslaloma St. Ulrich 10.00 moški slalom (finale) VVolkestein 10.00 - 13.00 ženski smuk (trening) 9.50 — 13.00 moški slalom (finale) Bologna — Verona 1 X Brescia — Inter X 2 Cagliari — Fiorentina 1 Vicenza — Bari 1 X Milan — Palermo 1 Roma — Napoli X 2 Sampdoria — Lazio 1 Torino — Juventus 1 X Arezzo — Livorno X Foggia — Piša 1 X Perugia — Piacenza 1 Udinese — Alessandria 1 Internapoli — Potenza 1 Prihodnji nasprotnik Borovih nasprotnikov v moški odbojkarski B ligi bo Olimpia iz Vercellija. Na sliki: Edi Plesničar tolče na tekmi proti turinski ekipi CUS (preteklo soboto) čez blok ODBOJKA V MOŠKI BLI& ....— 'V Sesterka borovcev drevi v Vercelliju «Piavi» bodo nastopili brez Uršiča Čanje proti šesterki AlessandP* s 3:2. V Borovih vrstah bo tokrat di šolskih obveznosti odsoten kač Žarko Uršič. Z njegovo ods«_ nostjo bo gotovo trpel napad #, vih>, kajti znano je, da je U1* včasih odločilne važnosti pri ^ ži. Sicer pa smo prepričani, d* v trener Sergij Veljak rešil tudi kočljivo vprašanje. Možna Borova postava: Sergij ^ ljak, Edi Plesničar, Edi Vodopi^ Robert Franko, Klavdij Veljak, dovan Fučka, Joži Peterlin, Orel, Edi Starc. , . b. i Danes bo Borova šesterka gostovala v Vercelliju v četrtem kolu povratnega dela prvenstva B lige. Naši odbojkarji bi morali po predvidevanju osvojiti tudi tokrat obe točki, prišlo pa bi lahko do presenečenja, če bodo podcenjevali nasprotnika. Poleg tega bi jih lahko dolgo potovanje močno utrudilo. Z utrujenostjo se zmanjšajo refleksi, moč, gibčnost, kar se je pripetilo na zadnjem dolgem Borovem potovanju v Alessandrio, kjer so komaj premagali trdožive domačine s 3:2. Kljub vsem tem težavam pa mislimo, da bodo borovci zadovoljivo zaigrali in zmagali. Olimpia je lani nastopala v A ligi, kjer si je nabrala precej dragocenih izkušenj. Trenutno je na četrtem mestu lestvice, takoj za borovci, s štirimi točkami manj. Olimpija je v zadnjem kolu zgubila sre- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi NAMIZNI TENIS V OSNOVNI SOLI V SALEZU Danes prvi nastop Krasa v prvenstvu ženske B lige Od slovenskih društev nastopa v tem tekmovanju tudi goriški Dom Za letošnje žensko namiznoteniško prvenstvo B lige, ki je pri nas deželnega značaja, se je prijavilo skupno šest ekip. Razdelili so jih v dve skupini. V prvi, ki nastopa v Gorici, igrata poleg goriškega Doma še Soffitta in FARI iz Trsta. Drugo skupino, ki bo danes igrala v Saležu pa predstavljajo ARAC, Julia in Kras iz zgoniške občine. Kot je razvidno sta se torej prijavili kar dve slovenski društvi, ki sta letos prvič stopili v družbo o-stalih ekip. Članice goriškega Doma imajo precejšnje možnosti, da v svoji skupini resno posežejo v borbo za prvo mesto. Kako pa je s Krasovo ekipo? Krasova postava sloni na zelo mladih, vendar izredno obetajočih i-gralkah, ki imajo vse pogoje, da se z resnimi treningi uveljavijo v deželnem merilu. Morda manjka trenutno mladim krasovkam še samozavesti in izkušenj. Toda tudi to bo polagoma prišlo s pogostejšim nastopanjem. Kras se bo danes pomeril z e-kipama ARAC in Julia. Julia je absolutni favorit, saj nastopa v njenih vrstah deželna prvakinja Grio-nova, toda Kras ima možnost, da doseže povoljen rezultat v dvoboju z ekipo ARAC. Dvoboji se bodo odvijali po sistemu teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Vsako ekipo bosta sestavljali po dve igralki. Najprej bo na vrsti srečanje posameznic, nato bosta nastopili dvojici, končno pa se bodo zopet pomerile posameznice. Vsaka zmaga bo veljala točko in je v vsaki tekmi torej na razpolago 5 točk. Neodločenega izida torej v teh dvobojih ne more biti. Tekme Kras — ARAC, Kras — iiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiliiiiilliiiltiiiiiiiiiliiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiit CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Zigno li; Cera, Niccolai, Nene; Do-menghini, Brugnera, Gori Gre-atti, Riva. FIORENTINA Superchi; Rogora, Longoni; E-sposito, Ferrante, Brizi; Chia-rugi, Merlo Maraschi, De Sisti, Amarildo. TORINO Pinotti; Poletti, Fossati; Puja, Bolchi, Agroppi; Carelli (Ferri-ni), Facchinello, Petrini, Mo-schino, Sala. JUVENTUS Tancredi; Salvadore, Furino (Roveta); Morini, Castano, Cuc-cureddu (Furino); Leonardi, Del Sol, Anastasi (Žigoni), Vieri (Cuccureddu), Haller. L. VICENZA Pianta; De Petri, Volpato, Bia-siolo, Carantini, Calosi; Damia-ni, chin. , Scala, Vitali, Derlin, Fac- o ^ W____________________________________________________________________________..____________________________________________________v Bercellino, Busi; Salvi, Volpi, Brunetta, D’Alessi, Menichelli. INTER Vieri; Burgnich, Facchetti; Be-din (Bellugi), Landini (Bellugi), Cella; Suarez (Jair), Mazzola, Boninsegna, Bertini ,Corso. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Colletta (Del-fino); Sabatini, Spanio, Garba-rini, Nielsen, Benetti, France-sconi. LAZIO Sulfaro; Oddi, Wilson; Governa-to, Papadopulo, Marchesi; For-tunato (Casisa), Chinaglia, Ghio, Morrone. ROMA Ginulfi; Spinosi, Petrelli; Sal-vori (Scaratti), Bet, Santarini; Cappellini, Peiro, Landini, Cor-dova, Scaratti (Salvori). NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Nardin, Bianchi; Bosdaves, Juliano, Manservisi, Altafini, Improta. BARI Colombo (Spalazzi); Loseto, Gal-li; Muccini, Spimi, Colautti; Toffanin, Furlanis, Fara, Pien-ti, D’Addosio. BOLOGNA Adani; Roversi, Prini; Cresci, Janich, Gregori; Perani, Bulga-relli. Muiesan, Lamburgo, Sa-voldi. VERONA Pizzaballa: Ripari, Sirena; Ma-scalaito, Batistoni, Mascetti; D’Amato, Madde, Clerici, Ferrari, Bui. MILAN Cudicini; Anquilletti; Schnellin-ger; Lodetti, Rosato, Trapatto-ni; Fogli, Sormani, Combin, Ri-vera, Rognoni. PALERMO Ferretti; Sgrazzutti, Giubertoni; Pasetti, Bertuolo, Landri; Pel-lizzaro, Landoni, Troia, Lanci-ni, Ferrari. BRESCIA Galli; Manera, Cagni; Fanti, Julia in Julia — ARAC bodo danes v Saležu, v telovadnici osnovne šole, Začele se bodo ob 17. uri. NOGOMET VIAREGGIO, 6. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu so imeli danes dan počitka. Jutri pa bosta na spo redu obe polfinalni tekmi. V Viareggiu se bo beograjski Partizan pomeril s praško Duklo, Rijeka pa bo igrala proti Milanu, edipi italijanski ekipi, ki se je uvrstila v ta del tekmovanja. Turnir bodo zaključili v ponedeljek v Viareggiu, kjer se bosta potegovala oba jutrišnja zmagoval ca za prvo, poraženca pa za tretje mesto. UMETNO DRSANJE LENINGRAD, 6. — Vzhodnonemška tekmovalka Gabrielle Seyferl je osvojila naslov kontinentalne prvakinje med posameznicami, n? evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Leningradu. 2. je bila Beatrix Schuba (Avstrija) in 3. Zsuzsa Almasy (Madžarska). KOKU NA UDU V meddržavni prijateljski tekmi v hokeju na ledu je Madžarska premagala Jugoslavijo s 7:2. 1. — 2. - 3. - 4. — 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 2 1 1 X X 2 1 2 2 1 1 X X 2 1 X X 2 Novi odbor ŠD Sokol Na sinočnji prvi seji po ob«**J zboru ŠD Sokol (in SPD L den) v Nabrežini so si i^j+J odborniki razdelili notranje tav*of tako: predsednica: dr. Barbara Grud** podpredsednik: Zvonko Legiša tajnik: Bojan Brezigar ^ vodja športnega delovanja : ^ Terčon vodja kulturnega delovanja: Tuta. Vsi odborniki so bili izvolje® * glasno. O seji bomo še poročali. Veliki tradicionali*1 pustni ples danes, 7. februarja na *** dionu «1. maj» v Trstu. , Od 21. ure do Jutra bo ^ orkester «THE ROBLES» Ob 24. uri bo nastopil orkest® — Light show — «5 FANS» S. D. DNlOf1 fMimmiiiiiiitiiitiniiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii'1" V prihodnjih 15 letih (Nadaljevanje s 3. straft^s kljub temu se v krogih str°*j njakov opaža neka nova tend*jj£ in sicer to, da se s časom Pr^| od klasičnega goriva termoceh^ — premoga, na nafto oziroma Pjjjj Omenili smo že, da so za s*^j-prevladale želje tistih stroko^jj kov, ki so za to, da se izkoristi domači viri energije, to se P.^ voda in premog, da bi se atomske centrale za sedaj od® ^ Kljub temu pa velja povedat' ( tudi po načrtih teh strokovnimi, bo premog vedno bolj odstop, mesto novim, modernejšim IH vom. , i Premog pa se bo uporablP ]ej druge namene in če se je “7jS v Jugoslaviji uporabilo milijonov ton premoga, od „ ga je precejšen del odšel na K ; bo termocentral, bodo leta jr^r Jugoslaviji vendarle nakopal' ^ roma potrebovali 79 milijo«0'' ji premoga. Skratka, niti prem0* ^ ni odklenkalo, hidrocentral lC..a mocentral pa bodo morali v A slaviji zgraditi še precej, bo proizvodnja električne enejJji|' od sedanjih 22 milijard kWh 0 nila na 55 milijard. ^ / VOJNI KOMAN SLOVENSKEGA NARODA 50. Doberdob Preden so se mogli odločiti, je kolona spredaj že spet zaropotala. Dober streljaj dalje so prišli do zapornega ognja sovražne artilerije, ki ga je bilo treba prekoračita. Prednji so bežali posamič, zadnji pa še čakali, da pridejo na vrsto. Naposled je prišla vrsta na nosača ruma. Z dolgimi koraki sta se zagnala Amun in Demark skozi ognjeni pas. Imela sta srečo in čez nekaj minut je bil nevarni pas za njima. Potem se Je kolona spet strnila v tesnejšo vrsto. Toda tu se Je pričela smola: sovražnik jih je menda zavohal, ker Je kmalu pričel trositi granate za njimi in okrog njih. Od spredaj je prišlo povelje: «Dvajset korakov distance!» Povelje je bilo težko izvesti, posamezni nosači so pričeli begati po kotanjasti površini, znoj je curkoma lil po obrazih, Kolona se je počasi pomikala skozi prve obronke planote proti zapadu. Na skrajnem robu planote so krvaveli obrisi hribov Svetega Mihaela in Svetega Martina. Tja je šla pot. V zraku je tulil topniški ogenj in obdelava! planoto na več odsekih. Luč raznobarvnih raket, ki Je švigala izza obrisov na zapadu, se je zdela silno blizu, toda to je bila golju- fija noči. Hodili so že celo uro. Drogova sta že občutno rezala v rame. Kolona, ki je sprva strnjeno hodila, se je začela trgati in komandanti so jo morali zganjati v vrsto. Planota je postajala vedno bolj sumljivo svetla in nekajkrat je nedaleč od nje puhnil iz nje svetel, košat steber bobneče eksplozije Bližal' so se pravi ognjeni črti. Dvakrat se je bilo treba potuhniti pred sovražnikovim žarometom. Amun in Demark sta čepela za nizko grobljo, poleg njiju je čepel nosač kruha. Rum je zapeljivo dišal in vsem trem so se cedile sline. «Odprimo!» je predlagal nosač kruha s poželjivim glasom. šele zdaj so se spoznali: bdi je infanterist Grum. a granate so se z vsakim korakom bolj bližale koloni. Amun in Demark sta še komaj sledila vrsti, za seboj pa nista opazila nikogar več. Nenadoma je puhnilo tam spredaj; če iJ zadelo ravno v glavo kolone, jo je v sredino. Puhnilo je dvakrat, trikrat, skoraj na eno in isto mesto Amun in Demark sta se vrgla na tla, kajti po zraku je plesalo kamenje. Culo se je neko vpitje, toda razločiti ni bilo mogoče, kaj vpijejo. «Na desno!» je šepnil Demark, ki je nosil sod spredaj. Visoko v zraku so zaprskald šrapneli, toda izstrelki so štrkali predaleč. Dvignila sta in se zagnala s sodom proti desni. Svet je kmalu začel padati v neko pohlevno pobočje, po katerem je raslo nizko grmičevje. Kakor bi se zmenila, sta oba hkrati zaustavila korak ter mehanično spustila sod nad tla. Tiho sta vlekla na ušesa, kaj se godi tam, od koder sta se rešila. Niti koraka ni bilo slišati, le od časa do časa je zarjula kaka težka granata, vmes pa so piskali šrapneli. «Rešdla sva se!» je dahnil Demark in se spustil na zemljo poleg soda. Amun mu je sledil. Oba sta nekaj hipov molčala, premišljujoč. kaj se je zgodilo s kolono. Granata je gotovo zadela v živo. Komaj sta pa prišla v dotik z zemljo, Ju je neznosno zažejalo. Tedaj je Demark segel po kamen in odbil pilko vrh soda. Nato je prijel sod, se sklonil z ustnicami k pUkl In nagnil. Potem ni bilo slišati drugega kakor dolgo, poželjivo lokanje. «Na!» se je Demark naposled oddahnil ln se umaknil Amunu, Amun je črepal najmanj tako dolgo kakor njegov prednik. Potem je zataknil pilko in tovariša sta počivala. «Koliko pa misliš, da je ura?» je vprašal Demark. «Polnočl je že,» je odgovoril Amun, strmeč nekaj časa v nebo. Prostor, kamor sta nehote zašla, Je bil kakor majhen otok miru. Neverjetno, najti tak prostor tako blizu prve linije, sredi ognjene črte. Polastila se ju je želja ostati tu do konca vojne, ln prisluškovati vretju zemlje in Pila sta še nekajkrat in pijača je delovala blagodejno * haloga, ki sta jo imela, je splavala nekam nad ** omacKe, ki so plavali po nebu, in ju trenutno ni motila- Amunu je bilo pogodu, da je bil sam z Demarko«1. Istri jan Je bil izvrsten tovariš, veder in jasen ki v v ni izgubil pameti kakor mnogi drugi «Koga pa imaš doma?» ga je vprašal. ((Mater in tri brate,« mu je vedro odgovoril Pelfl ležeč vznak na vlažni zemlji. «Ali bi se dal ujeti?« «Bi, če bd moralo biti!« Je odgovoril Demark slišno. «Ali bi pobegnil sam k njim?« "Tega pa ne, nikdar ne!« Demarkov glas se Je dvignil. Amun je vedel dovolj. Ves čas, kar skl fronti, ga je ta misel zasledovala in mu ni Njegova odločnost, da pobegne, brž ko pride nekam na da si reši glavo, Je lz nekega čudnega notranjega ne*-' kopnela. In h komur koli se je zatekel, vsak ga J« \ praznih rok. Tudi tovariši, s katerimi Je delil misli & * sl želeli na rusko fronto, da bi bili ujeti, niso vedel1 1 ne kod ne kam... Na besedo, ki jo Je imel z Rainerjem-J, daleč še mislil, toda če bi šel, bi rajši s kaldm *0O Demark se Je nenadoma dvignil in se z obrazom * k Amanu. «K Italijanom bi n® pobegnil, k Rusom ali Sr#0*11 Jaz sem Hrvat! Istrijan!« ^ «Prav imaš!« je z razdvojenim glasom potrdil Am^ se globoko oddahnil. -i (Nadaljevanje tltlP so bili na - K dala \t»v po* frO UREDNIŠTVO: TRST . UL. MONTECCHJ 6, EL, TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 960 Ur - vnaP««^ letna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.800 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Z*10* tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 tlnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir * M*** ________________ai 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetš Pubbllcltk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega Trst.