1743288 ' ATlltER. V ftABUOUU Y za trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo sploh. Glasilo »»Trgovskega izobraževalnega društva** v Trstu. Izhaja vsako soboto popoldne, ali, če je ta datt praznik, dan preje. — Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi štev. 2. — Člani društvs dobivajo list zastonj, za vse druge znaša naročnina K 12--r- na leto. — Oglasi se računajo po ceniku.' — Ponatis člankov in vesti je dovoljen le z navedbo vira. V Trstu, dne 25. oktobra 1913. Letnik I. posamezne številke se prodajajo po 20 vinarjev v tdbakarni lavrenčič v Trstu, Vojaški trg. Izkoriščajmo ugodno lego svoje domovine. Kar nam manjka na številu, nam nadomešča naša geo-grafična lega ... ,Edinnst~ št. :i:t()/I'jl3. Slovenci smo mal narod. Toda če smo mali po številu, še ni rečeno, (la moramo biti mali tudi po svojih delih. Saj so na svetu še danes veliki narodi, ki ne igrajo nikake uloge, dočim so na drugi strani mali ’r0dj,.ki S« lP< ,i. y?jp j- v poštev prihaja pred vsem tudi KvaTHeta; Kaj pomagajo velike mase, če so pa mrtve, če v njih ni nikakega življenja. Kakor sicer v življenju, velja pač tudi pri narodih, da mora kvaliteta nadomestiti kvantiteto. To resnico je gotovo prav dobro občutil Voja Živanovič ko je o priliki izbruha prve balkanske vojne pisal svojemu češkemu prijatelju dr. Novotnemu: „N i več, brate moj, malih narodov; vsi narodi so veliki, ko je duh pri vsakem poedincu velikinkosi je vsak poedinec svesten uloge celin e“. To velja, kakor za vsak drugi narod, tudi za nas Slovence. Zemljepisna lega naše domovine je tako ugodna, da smo mi kakor nalašč poklicani v to, da bi morali še enkrat igrati važno ulog". Toda predpogoj za to je naša gospodarska emancipacija, je naše gospodarsko ojačenje. Siromašen narod je ravno tako revež, kakor siiomašen posameznik. In tu mora biti naloga našega trgovca, da najde novih virov in nova pota za povečanje načelnega blagostanja, da nam odpre široka vrata v svet. Trgovec, ki dela za sebe, dela ob enem za narod in trgovec, ki dela za narod, dela ob enem za sebe. Mi smo že v prvi številki izražali željo, da bi postal naš list tribuna, na kateri bodo mogli naši trgovci in obrtniki svobodno izražati svoje mnenje, a prosimo ponovno, da vsakdo, ki ima kako misel, kako bi se dalo dVigniti našo trgovino in naše gospodarstvo. to svojo misel in svoje nasvete Poziv! Slov. inteligente, trgovce, obrtnike, tovarnarje, podjetnike itd. prosimo, da nam pošiljajo dopise in članke, ki se tičejo narodno-gospodarskih vprašanj. Naj nikogar ne straši okolnost, da ne piše pravilno, ali da nima jezika popolnoma v oblasti. Saj je zato uredništvo, da popravi morebitne pogreške. List bo mogel uspešno vršiti svojo nalogo le, če bo dobival od zunaj inici-jativo. Kdor ima kako idejo, ki se tiče našega narodno-gospodarskega življenja, naj se vsede in 'to idejo napiše, kakor pač zna; primarno obliko že ' naznanijo morebitne ž^fje glede načina urejevanja lista; mi sgpbomo ozirali na izražene želje, kolikor bode lu le dopuščale razmere. Uredništvo »Trgovskega lista". Iz trfetfsfee prakse. Pokvara nezavitega blaga. Nezavito ali površno zavito blago se večkrat med potjo pokvari. Recimo, blago se pokvari na železnici. Da se lahko določi, ali zadene železnico kaka krivda na pokvari in kakšna je odgovornost železnice, se mora vpoštevati, ali se je blago pokvarilo vsled običajne , transportne nevarnosti (n. pr. vsled gibanja in tresenja vozov ali udarcev pri ranžiranju ali usled vremenskih vplivov) ali pa se je pokvarilo vsled malomarnosti železnice. Ce se na primer flomi kak predmet iz litega železi (n. pr. jerme-nice, vratila, in drugi taki predmeti), katerega se običajno ne zavijž in se tudi ne more zaviti, bo pač morala povrniti škodo železnica. Ta se sicer vedro brani ali prijeti se jo mora ostro. Krivda naj se dožene po strokovnjakih in se naj njihova pismena izjava kakor tudi vozni list in račun pošlje železnici. Če se obotavlja povrniti škodo, naj se grozi s inžtoo. Če se je pft blago prepovršno zavilo ali pa se je oddalo nezavito, akoravno bi Ako i je običajno, da se blago zavije, se mora to napraviti z vso natančnostjo. Če. pa se je pokvarilo med vožnjo blago, ,ka- • tero se ne zavija in je poškodba le posip-- -dica površnosti, tedaj se naj prevoznika , ! ■ prime za odškodnino. \t , Ustmene obljube trgovskega potnika «... niso vredne nič, kakor nam dokazuje na-\(' • stopni slučaj. Neki trgovec je kupil pisalnf * stroj. On je trdi1, da ga je vzel samo na poskušnjo, oziroma, da ga v enem mesecu lahko vrne, če se mu ne bode dopadel. Vendar je pa podpisal naročilo, ker mu je potnik za gotovo obljubil, da bo tovarjia vzela stroj nazaj. Trgovec je stroj prejel in ker je uvidel, da se mora na tak stroj znati pisati in on seveda ni znal in tudi ni imel ne časa, ne volje se ličiti trka IČez nekaj časa obvestilo od želczh/e<’. tadresat ne sprejme pošiJjatve iti da Ig;*. sprejme pošiljat razpolago pošiljatelja. Pisal je „ jo opozuni na obijubo potnika ati vs% f5l!‘ paj ni nič pomagalo, ni mogel omeli, srca firme ne s prošnjami, ne z grožnjrm‘' pač pa je dobil tožbo na plačilo računske£a zneska. f T Tudi obsojen je bil na plačila rafuna in vseh troškov, pa stroj je moral vzp' 2 železnice. Potnik je bil zaslišan kot a se ni mogel „čisto nič“ spomniti na ,°vol° obljubo. Pač pa se je skliceval na podrf'sano naročilo, katero je popolnoma jasno! L. Zategadelj ne daj na ustmene oWjut]e trgovskega potnika nič. ampak zahttfvai da ti vse lepo zapiše v komisijo. Pregleduj. Jak j potrebna in koristna reč v trgovskem življenju je pregledovanje ali /kontroia-Že jako oguljen pregovor: errar** ®st “““ manum, namreč pravi, da se čl instanco. Recimo pa, da se ti je posrečilo priti tako daleč, da dolžniku preskrbiš čast obiska sodnega sluge. Ta rubi in zarubi; sedaj pa pridejo razni ljudje, ki so lastniki zarubljenih stvari. Dolžnik je bil previden in je prej že za to skrbel, da se mu ne more blizu. Neki trgovec še svoje obleke ni imel. Obleko mu je kupovala žena in je bila tedaj ona lastnica. Mož je obleko samo rabil. Prokurist neke firme je imel 600 kron mesečne plače. Delal je dolgove na vseh koncih in krajih, plačal pa nikjer. Tožbe in rubežni so bile zastonj, ker §^*mu niti ptefcj ni mogla zarubiti. Mož je dobival namreč jjle 100 kron mesečne plače. Ali njegova žena je glasom pogodbe dobivala od firme mesečno 500 kron rente toliko časa, kolikor je njen mož pri lirmi nastavljen. Seveda se onih 100 kron ne sme rubiti, kar pa dobi žena, se ne more, ker ona ni nič dolžna. Pogodba se je glasila tako, da on dobi toliko mesečne plače, njegova'žena pa toliko rente. In taki dogovori so dopustni. Z rubežem se tedaj takim dolžnikom ne pride do živega. Ostane ti še en pripomoček, in sicer se zahteva prisega dolžnika, da nima nič. Dolžnik se brani in ugovarja, noče priseči in če gre dobro, dobiš zaporno povelje. Sodnemu slugi treba dati precejšni predujem in sedaj gre iskat dolžnika. Predno ga najde, preteče navadno dolgo časa. Konečno vendar pritira dolžnika pred sodnijo in tam ta nazadnje priseže da nima nič. Tako je upnik po jako dolgem času, vkljub velikim troškom in vkljub vsemu trudu tam, kjer je bil izpočetka. Kako se tedaj izterjajo slabe terjatve? Odgovoriti moramo, da jih ni mogoče izterjati. Zato glej, da se izogneš po možnosti takim terjatvam. Ako si previden in dobro paziš na vse, bodeš imel malo opraviti s zlobnimi dolžniki in takimi, ki ne plačajo. Konečno naj še navedem nekaj v pouk. Nekemu odvetniku na Ogrskem sem dal v izterjanje pet dolžnikov, ki so bili dolžni skupaj okoli 400 kron. Dve leti ni bilo mogoče dobiti od odvetnika nobenega odgovora. Nazadnje je odgovoril, da je sicer izterjal od dolžnikov dolžne zneske ali njegovi troški znašajo še 12 kron več, kakor je izterjal, toda na teh 12 kron da ne reflektira, nam jih daruje. Zategadelj tudi ni nič pisal. Ako bi razni zlobneži, ki očitajo trgovcu odiranje in navidezne velike dobičke, vedeli, kako izgubtjrgovec zaslužek, bi bili tiho. Tudi to številko smo razposlali na razne, nam znane naslove, ter prosimo, da nam jo vrne, kdor se ne misli naročiti na list. Naročnina znaša do novega leta 3 krone. Vrednost časopisne reklame. Časopis „Finanzial News“ je prinesel nastopno statistično poročilo: Neki pariški bDLISTEK. in Slovenci. A. M. Ko Sbm se v minuiem poletju radi svo-mudil v nekem češkem zdravilišču, imii sem priiiko, da sem se seznanil z ravnavijenl odličnega hrvatskega denarnega zi«0(ja ^ mi je o neki priliki rekel: } ’ J Vi. Sloveči ste srečni, ker ste se znali ubraniti Zidov^ prj nas v Hrvatski je vse gospodarsko živiuenje p0(j uplivom Židov, ki imajo glavno 'besedo toliko pri večini denarnih za vodo v.; kolikor pri večjih drugih gospodarskih podjetjih. Jaz sem odwnji( ^a £e mecj nami Slovenci Židje nimaj«y onega upliva kakor med sosednimi narodi,/to ni toliko naša zasluga, kolikor posledica j zgodovinskih prilik in političnih razmer, v/ katerih živimo. Moj znanec/mi je na to navedel slučaj, ko je znana židovska tvrdka otvorila v Ljubljani svojo podružnico, a jo je morala zopet zapreti, ker ljifflje niso hoteli kupovati pri Zidih. No, s tfim osamljenim slučajem ni še ničesar dokazanega, to tem manje, kgr je znano, da jf-danes tudi y /LjdJtjarii ze ver židovskih tvjrdk, ki so -ae deloma naselili v novejšem ča^-v-i—— deloma že od starine v Ljubljani. Da je bilo v Ljubljani vedno nekaj Židov, dokazuje dejstvo, da so imeli tam celo svoj ghetto (Židovska ulica). Sicer so pa Habsburžani strogo preganjali Zide in zato vidimo, da tudi v nemških delih Koroške in Štajerske, v Solnograški, Tirolski in na Gor. Avstrijskem ni Židov, iz-vzemši one, ki so se naseljli v najnovejšem času. Številno sorazmerje Židovstva z ostalim prebivalstvom je v nemških alpskih deželah po priliki enako, kakor ono na Slovenskem, to pač jato, ker so na to sorazmerje uplivale enake, ali bolje iste zgodovinske prilike. Na Dunaju je to sorazmerje že- drugačno, toda tudi tam so se Židje po večini naselili šele v zadnjem stoletju. Le nekaj rodbin se more zasledovati na Dunaju že v sedemnajstem stoletju; ti so bili takozvani, »dvorni Židje“, ki so preskrbovali cesarje z denarjem, ki .o ga potrebovali za vojsko, za kar r j dobili posebne privilegije. Iz one dobe poznamo Schlesin-gerje, Wertheirnerje^, Arnsteine itd., ki so danes večin pokrščent Naš nauod je gotovo v svojem bistvu antisemiti;Jen, toda ne bolj n(go katerisibilo drug -narod, med katenim i£, tmčno židovsko nasejijenje. To nase-1’ **i«e_vediio od-'visno od zgodov' želali, kjer se P kjer se je njih je njih sorazmerno število večje, v drugih man,še. Iz Nemčije pregnani Židje so dobili zavetje v nekdanjem Poljskem kraljestvu ; zato je v Galiciji, kot delu nekdanjega Poljskega kraljestva, trgovina na drobno še danes takorekoč izključno v rokah Židov, kar velja tudi za žganjarije in krčme, posebno na deželi. Na Hrvatskem in Ogrskem je veliko število Židov, ker tam moč cesarja v srednjem in novem veku ni bila nikdar tako velika, da bi se bili izvrševali njegovi ukazi in ker so Židje imeli denar, so pač podkupovali lokalne merodajne faktorje, da so jih vzlic cesarjevim naredbam tolerirali. Ko je španski kralj Ferdinand dne 31. marca 1492 podpisal dekret, s katerim so se izgnali vsi Židje iz Španske, je moralo zapustiti deželo 300.000 oseb, ki so se naselile večinoma na Balkanu in v drugih delih nekdanje turške države. Zato se orijentalj-ski Židje imenujejo še danes po večini „Španjoli“. Potomce teh „Španjolov“ imamo tudi v Trstu: Levi,'- Mordo, Farchi, Pardo itd. so sami potomci izgnanih španjolskih Židov, toda naselili so se v Trstu večinoma šele v devetnajstem stoletju. Ker so tero gnancem dali turški sultani zavetje ,’' državi, so še danes v velikem $tf treseni po vsem Balkar^ifid/' '-kih mestih. Med tp' ' Rumuniji. L ■ % ' ,> t ŠTEV. 2. i * 'STRAN III. zlatninar je razposlal 20.000 cenikov in so stale tiskovine, znamke itd. 2295 frankov. Zlatninar je dobil na podlagi razposlanih cenikov toliko naročil, da je zaslužil na Teh naročilih čistih 495 frankov. Potem je pa dal' oglase v raznih listih in je plačal oglas-nine 1700 frankov. Dobil je vprašanj 1100 in od teh vprašanj je bilo 634 naročil. Pri teh naročilih je zaslužil zlatninar kosmato 5460 frankov in čisto 3700 frankov, tedaj 22°/0- Iz navedenih številk je dovolj jasno razvidna vrednost časopisne reklame. Slovenskim grosistom in tovarnarjem toplo priporočamo, raj inserirajo v našem listu in tako trgovce odjemalce opozorijo na svoje tvrdke. ffamen ,.Trgovskega £ista“ je, da zastopa interese slovenske trgovine in obrti! Kupčija s sadjem. V naši domovini se pridela za milijone sadja. To sadje pa se po ogromni večini izvaža za mošt, ali pa ga nakupijo razni zunanji tovarnarji za izdelovanje konserv; le najmanjši del tega našega pridelka se izvaža kot namizno sadje. Ali ne bi se moglo to sadje koristneje porabiti s tem, da bi izdelovali doma sadne konserve? Konservi-rano sadje se more prav lahko in dobro prodati in za njeno izdelovanje ni potreba nikakih posebnih kompliciranih tehničnih naprav. Nočemo za danes staviti nikakih določnih p-.ediogov, a priporočamo stvar na razmišljanje onim trgovcem, ki se pečajo z razpošiljanjem sadja. Škandal s paroplovno družbo Canadian-Pacific, Ne mislimo ponavljati tu ono, kar je či-icticrjeiii na* «!• znano iz o.iuvuega časopisja. Družba Canadian-Pacific je koncesijo, ki jo je imela od vlade, zlorabila v to, da je spravila preko Oceana okoli 80.000 — drugi pravijo da celo 120.000 — vojaščini podvrženih mladeničev in mož. To ni navsezadnje nič čudnega. Canadian-Pacific je delala le to, kar delajo vse druge družbe; razlika je le ta, da je ta družba delala vse to na. debelo, dočim delajo druge družbe bolj na drobno. Čudno pa je, da je Canadian-Pacific vse to svoje delo izvrševala pod zaščito Berolinski kongres je (leta 1878) priznal neodvisnost Rumunije je pod pogojem, da prizna Rumunija tudi Židom enakopravnost in državljanske pravice, tcda tega pogoja Rumunija še do danes ni spolnila. Ruski pooblaščenec na kongresu knez Gorčakov je takrat reke1, da on gotovo ne bi imel ničesar proti enakopravnosti Židov v Bero-linu, Parizu ali Londonu, toda ruski in ru-munski Židje, da so prava nadloga za deželo. Ta izjava kneza Goršakova vsebuje tudi kolikor toliko resnice. Znano je, da se pečajo Židje večinoma s takozvanimi (v ožjem smislu te besede) neproduktivnimi poklici. Oni žive od posredovanja in poso-jevanja denarja. Ako je teh posredovalcev preveč, mora vsled tega trpeti splošnost, to tembolj tam, kjer si ljudstvo — bilo vsled indolence, bilo vsled nevednosti — ne zna pomagati in obvarovat pred izkoriščanjem. To pa velja toliko glede ruskega, kolikor rumunskega kmeta. Zato najdejo Židje vzlic svojemu velikemu številu v svoji kupčijski iznajdljivosti vedno sredstva in pota, da se prežive na račun splošnosti. Židje imajo izvanredne trgovske sposobnosti, toda vprašati se treba, kako so se med njimi razvile te zmožnosti. V ta namen treba, da poznamo vsaj v glavnih potezah zgodovino židovskega naroda. Dalje prih. ■" oblastnij. Seveda ni mogoče kontroifcati. v koliko odgovarja resnici Očitanje, da so bili od družbe podkupljeni nekateri visoki' državni uradniki in v koliko odgovarja resnici vest, da sta kompromitirana tudi dva ga-liška državna poslanca. Vsekako pa je ta afera razkrila zelo žalostno sliko naših razmer. Na eni strani stotisoči, ki se odtegujejo svoji vojaški dolžnosti, stotisoči, ki jih goni beda in pomanjkanje preko morja, na drugi strani visoki državni uradniki in ljudski zastopniki, ki so zamotani v nečisto afero : res, inozemstvo mora dobiti lepo mnenje o naših razmerah. Trgovina na drobno. (Iz krogov trgovcev na drobno.) V svojem prvem članku sem na kratko opisal kako se godi nam, malim trgovcem in obrtnikom. Omenil sem tudi, da bodem skušal svetovati kolegom kako bi se dalo odpomoči krizi v kateri se nahajamo. Kapital, to je lepo ime, srečen oni ki ga ima, a tudi nesrečen ako ga ne zna vporabiti ali dobro izkoristiti. Obrtnik in delavec morata imeti dobro orodje, stroje ali pripravo, kajti brez tega ne moreta proizvajati izdelke svoje obrti. Trgovec pa mora imeti v prvi vrsti glavnico ali kapital. S kapitalom se prične trgovina in tu treba zelo velike previdnosti pri razpolaganju z glavnico. Glej predvsem, da v opravo trgovine ne založiš preveč denarja. Oprava mora biti urejena primerno prostoru hiši in okraju, pa vendar dostojno, priprosta in praktična. Pri opravi moraš varčevati, ker bodeš rabil več denarju pri skladišču in prometu. Ne zalagaj se preveč po nepotrebnem. Velikokrat se pripeti, da trgovcu vsled prevelike zaloge zmanjka gotovine za poravnanje računov. Zato skrbi, da bodeš imel vedno dovolj gotovine za svoj promet. Najtežje vprašanje pa prihaja sedaj in sicer: kako bi se delaio le za gotovi denar ? v mestu bi s«; im » .udi to kmaiu vpeljati, ne pa tako na deželi. Na deželi so naši kolegi odvisni od kmeta a kmet pa od poljskega pridelka ali letine. Mi moramo poleg dobre postrežbe ljudstva, pač v prvi vrsti skrbeti za svoj obstanek, paziti da se nam glavnica ne skrči, ampak poviša. V prvi vrsti treba, da se znebimo onih elementov, ki gredo od ulice do ulice, od kraja do kraja in od enega do drugega trgovca, samo z namenom, da nam puščajo takozivani „štok“. Ko se ti predstavi nov odjemalec, zabi-leži si natanko o njem vse podatke, in ne pozabi ga vprašati, kje se je posluževal zadnji čas. Na podlagi teh podatkov se informiraj pri svojih kolegih, ali ni morda že. njima kaj dolžan. O takih malovrednih klijentih bi se morala voditi nekaka evidenca: „Črna knjiga11. V to črno knjigo naj bi vpisal takoj vsak trgovec ali obrtnik take nevarne in zadolžene konsumente. To sredstvo bi bilo zelo dobro in bi se gotovo mnogo manj izgubilo, zlasti pri takih nevarnih klijentih, ki nalašč ali iz hudobije ne plačujejo dolgov. Dalje prihodnjič. Zakon proti izseljevanju. Vlada je poslanski zbornici, ki se je sestala v minulem tednu na zopetno zasedanje, predložila načrt zakona o izseljevanju in zdi se, da je to vladno predlogo le pospešil škandal „Canadian-Pancific“ družbe, o katerem govorimo na drugem mestu. Namera vlade je gotovo vse hvale vredna, dasi bi bila morala to, kar je konečno storila sedaj, storiti že pred petdesetimi leti. Izseljeništvo je postalo za naše narodno gospodarstvo že naravnost kuga, ona nam odteguje na stotisoče delavnih rok in pro-vzroča našemu gospodarstvu na sto in sto miljjonev škode, bridko občutimo to bolezen posebno mi Slovenci;. saj nam požira Amerika letoiza letom naše najboljše moči, sok in cvet našega naroda; posebnp na Dolenjskem so že kar cele vasi izpraznjene. Toda s samo mrtvo črko zakona tu ne bo nič pomagano. Ako se hoče vlada uspešno pobrigati za izseljeniško gibanje, mora pred vsem poskrbeti za to, da bodo ljudje imeli doma primeren zaslužek. Ni želja po aven-turah, tudi ne objestnost, kar goni ljudi preko Oceana, temveč je-to nujno potreba in sila. Imeli smo priliko govoriti z ljudmi, ki so že bili v Ameriki in so se vračali nazaj. Ti so nam rekli: Lahko je pisati časopisom : ne hodite v Ameriko, toda naj nam dajo zaslužek doma, pa ostanemo tu, toda sedaj imamo samo na izbero stradanje ali Ameriko! Razsodbe trgovskih in borznih sodišč. Borzno razsodišče in fakturno sodišče. Kakor je vsakemu trgovcu znano, se v sklepih določi, po katerih borznih uzancah se blago kupi. Ogrski Židje tiščijo seveda na budimpeško borzo, ker so tam med svojimi bratci, medtem ko avstrijski kupec in tudi prodajalec rajši sliši o dunajski borzi. Tržaški trgovci se pa najrajši podvržejo razsodišču tržaške borze. Običajno pa ima vsak trgovec že tiskane obrazce računov in v teh obrazcih je tiskano, da se toži in plača v bivališču prodajalca. Če prejemnik fakture ne oporeka ti klavzuli, se glasom § 104 j. n. podvrže kompetenci sodišča dobavitelja. Pripetilo se je, da se je v sklepu določilo razsodišče borze, a v računu pa se je zabeležilo sodišče, v kojega okrožje spada dobavitelj. Dvakrat se je že izreklo najvišje sodišče, da je v fakturi navedeno sodišče kompetentno ne glede na določbo borznega sodišča v sklepu, če kupec račun obdrži in ne graja opazke glede sodišča. Če se fakture obdrži, je v fakturi uavcder.o sodišče po § 88 odstavek 2. opravilnika sodne oblasti kompetentno in naj se tudi je določilo v sklepu borzno ali drugo razsodišče. Do sedaj se je sodišče dunajske borze za deželne pridelke smatralo kompetentnim, če se je v sklepu določilo razsodišče te borze, a je v računu bilo navedeno drugo sodišče. Borzno sodišče je zavzemalo stališče. da je faktura le dokaz izvršitve prej v sklepu navedene in prevzete obveznosti in da se v sklepu navedeni pogoji ne razveljavijo, če tudi je v fakturi kaj druzega navedeno. Kakšno stališče bode odslej zavzemalo borzno sodišče, se ne ve. Vsekakor pa priporoča predsedstvo borznega sodišča vsem interesentom nastopno: Ako oba pogodnika nočeta izpremeniti v sklepu določene kompetence sodišča, ne sme 1. prodajalec poslati računa z opazko: plača in toži se . . ., 2. kupec prevzeti računa, v katerem je navedeno drugo sodišče kakor v sklepu določeno. Takojšnja dobava. Neki trgovec je prodal drugemu trgovcu 10 vreč moke, dobavno takoj. Še tisti dan pa je cena padla za celo krono. Tretji dan je prodajalec dostavil kupcu blago, a ta pa ni hotel prevzeti, češ, domenjeno je bilo, da se dobavi takoj. Tretji dan pa ni takoj in vsled tega je prodajalec kršil pogodbo. Ta se pa ni dal ugnati, ampak je tožil na prevzetje blaga in je^ s svojo tožbo tudi prodrl. Sodišče je bilo istotako mnenja, da se je tretji dan dostavljeno blago dostavilo takoj. Pišite točne naslove na železniških tovornih listih. Trgovec B. je oddal železnici tovorek z naslovom: Horkau, žel. postaja Petrowitz : Tržaško borza: Les. Crst, dne 25. oktobra 1913. Vrsta Dolgost Široko st Debelost | C e n e v metrih v metrih v metrih | za | najmanj največ Smrekov les. (KoroSko.) 1 ... Deske: I 4 0. Ki—0.21 0.024—0.025 104 — ICO — I 4 0 22-0 36 » D - | 198 210 — I . . 4 0.37—0 41 • i ■ 300 310 — 11 4 0.l6—0.2i » 90 9+ — II 4 0.22-0.36 c 105 — 180 — ir 4 0.37—0 41 ** O) 250 260 — i 4 0.16 -0.21 0.018-0.020 90 92 — i 4 0 22—0.36 O 100 17«i — i 4 0 37-0.41 » r> 03 240 260 — ii 4 0.16—0.21 n v C (D 70 78 — ii 4 0.22-0.36 n rt C 03 138 145 — ii 4 0.37—0.41 n rt N *>3} 210 — 220 — Dile: 1 4 0.19-0 21 0.057-0-058 '5* 420 460 — 1 . ." 4 0.22—0.41 >o G ! H .— /gg 460 480 — II ...... . 4 019-0.41 I N 400 420 — I 4 0.19-0.21 P 0.042 - 0 043 P 1 330 350 — 1 4 022-041 , g < „ C 350 370 — II 4 0 19-('.41 t-H % 300 320 — I 4 0.19-0 21 e3 0.035-0.030 15 280 300 — - I 4 0 22-0 41 N c 300 - 320 — II 4 0 19—0 41 M v c v; 250 290 — Pažance I 4 0.16—0.21 0 013-0.015 64 66 —• Cšlcurete) i 4 0.22—0.36 n n S rH 124 125 — 4 0 37-0.41 n n 170 180 — II 4 0.16-0.21 * 58 60 — II 4 0 22—0 36 102 110 — II 4 0 37-0 41 152 - 160 — re- I 4 0112 "0.112 ” 355 360 — meljni I I 4 0.112 0 056 r< 180 185 — 4 0.100 0100 03 260 265 — I 4 0.100 0.050 C O) 135 — I 4 0.087 0.087 0 185 — I ...... . 4 0.087 0.043 O) • M 95 — I ....... . 4 0 ii80 0080 03 C 150 — I . . . .\ . . 4 0.080 0.040 O 80 — — I 4 0.070 0.070 > s s 110 — I 4 0 070 0.035 0 M 00 — I 4 0 058 0 058 S e V • 80 — II 4 0.112 0.112 9- c 0, M ■%, 310 — j[ 4 0112 0.056 105 — II . J. ! ! . . 4 0.100 0.100 s'II 220 — 11 4 0.1' 0 0.050 110 — II 4 0.087 0.087 d 165 — II 4 0 087 0.043 . > . 85 — II 4 0.080 0.080 C '1% •n 135 — II 4 0.080 0040 08 70 - TT A n c\ic\ 0 070 100 ___ 105 • . .... Kt OJLVS I V ■*. ••••••• • jaiH. . deske I 4 022-0.36 V n 1.65 — 180 — I 4 0.37-0.41 n n 250 260 — II 4 0.16-0.21 *• n t- C 80 82 — II 4 0.22-0 36 n n t- D 0 C 140 — 150 — II ...... . ' 4 0.37-0.41 n n ^ rt so ™ 225 — 230 — I 4 0.10-0.21 0.018-0.020 S 0 R, 76 — 78 — I 4 0 22-0.36 tt n S 128 124 — | I 4 0.37—0.41 r> n ’> S .2 210 220 — I II 4 0.16-0.21 n y> l S ’> 68 70 — II 4 0.22-0.36 n tt pu J) 1 »09 128 — 138 — II 4 0.37-0.41 n rt > O 0 197 — Pa- I 4 0.16—0,21 0.013-0.015 «1 56 — 58 — žance I 4 0.22-0,36 rt rt S c 102 110 — I 4 0.37—r0.4f tt tt 0 © 150 J 60 — II 4 0.10-0.21 rt n d 9 0 55 — ■— II 4 0.22-0.36 2 95 100 — II 4 0 37—0.41 »* tt 130 140 — Beneške latnice (kurenti) 4 0.057—0.058 0.027-0.028 Zvez a20 Kom. 5 60 5 <80 Danajske „ „ 4 0.050 •0 024—0,025 „ 410 „ v2 30 2 40 Kantinele 4 0.025—0.02C 0.012-0.013 „ a 50 „ 3 80 4 — Jelove dile 1 4 0.19—0 41 0 050—0.052 | 1000 unc 340 — — „ „ I 4 I 0.19-0.41 0.040 -0.041 [ brez 300 — — . I 4 1 0.19-0.41 0.034—0.035 1 asortir. 280 — — Grede do 20 čevljev, prerez s/4 3/4 4/4 28 — 30 — 4/5 5/6 33 50 34 50 6/7 7/S s/9 8/l0 33 50 34 50 9/l0 9/ll ‘2 33 50 34 50 5/7 6/g 111“ 33 50 34 50 od 27 „ do „ 4/5 3/6 e/7 7/S 35 50 36 50 7/9 8 9 8/l0 9/10 35 50 36 50 5/7 % 9/ll 35 50 36 50 Bordonali od 6—12 m 27/32X40/40 po velikosti 46 — 48 — Les žagani s popolnim robom vseh velikosti m5* 52 60 — izparen in naravni, žagani v dile in po velikosti de^ke 80 — 100 — Bukov les. Plohi neprebrani hrvat. . 2.20—2.24 0.16-0,21 0 019—0.020 .00 komadov 32 — — n ti rt • 0.25—0 29 0.019—0.020 n 62 — h4 — „ škart „ . n n 0.22-0.29 0.019-0.020 n 46 — 48 — Deščice (tavolete) dobre n n 0.25-0.29 0.005 \ 25 ' — — „ „ škart,. n » 0.22—0.29 0.005 22 — — „ „ neprebr. n p 0.10-0.21 0.005 ( ^ N re ^ 14 — — dobre Messina . n n 0.22-0.29 0.004 1 S S § »rt I O > pj OJ ^ H N.O 22 — — „ neprebrane monte rt rt 0.22 -0.29 0.004 — — Tesani (subbiej prima . 2.05 0.085 0 085 00 komadov 265 — — *» n n • 205 0.115 0.115 270 — — »i rt rt • 4.15 0.085 0.085 » 5X5 ' — — rt n n • 4.15 0.115 0.115 , n 800 — . — n » n • 5.20 0,115 0.115 n 1180 — .—— — Neki železniški uslužbenec je svojevoljno dostavil : Avstrijska Šlezija. Pošiljatev pa je bila namenjena na postajo Petrowitz-Seiwedl. Vsled tega je odpošiljatel imel K 127.66 troskov, za katerih povračilo je tožil upravo železnice. Prva inštanca je razsodila, da mora vsaka stranka trpeti polovica škode, ker sta obe enako krivi: odpošiljatelj, ker ni navedel točnega naslova, železnica, ker je njen organ svojevoljno dostavil „Avstrijska Slezija“. Obe višji inštanci pa sta tožbo povsem zavrnili, ter to zavrnitev utemeljili s tem, da je dolžnost odpošiljatelja, da navede točen naslov, ako pa tega ne stori, je sam odgovoren za vse posledice. V tem slučaju železnica ni mogla vedeti, če misli odpošiljatelj Petrowitz-Seiwedl, ali Petrovvitz v Avstr. Šleziii in torej tudi ne more biti odgovorna za škodo, ki je odpošilja h lju nastala vsled netočnega naslova. narodnogospodarski pregled. Dohodki državnih železnic. Državne železnice so imele v mesecu septembru t. 1. 71,139.600 kron dohodkom, to je 2,013.523 kron več nego v isti dobi 1. leta. Od 1. januarja do 30. septembra" t. 1. so znašali vsi dohodki K 590,149.109, to je K 8,891.244 več nego v isti dobi minulega leta. Pod diktaturo konoencijonalnih udruženj. Pred prvo berclinsko deželno sodnijo se vrši sedaj proces, ki meče čudno luč na praktike raznih konvencionalnih udruženj. Več članov toži namreč udruženja cvetličnih in peresnih izdelovalcev za odpust iz družbe, češ, da so svoj čas bili prisiljeni pristopiti kot člani. Oni izdelovalci cvetlic in peres, ki niso hoteli vstopiti v udruženje, so namreč prišli na takozvano „črno listo“, ki se je razposlala tovarnarjem cvetlic in cvetličnih listov. Udruženje peresnih in cvetličnih izdelovalcev in zveza tovarnarjev cvetlic in cvetličnih listov sta namreč sklenili dogovor, glasom katerega č'ani ne smejo imeti kup- čiiskih zvez s tvrdkami, ki so na „Črni tvrdka enkrat na ,črni mogoče dobivati mate- i za podjetje, ker je bil prestopka kaznovan z globo 500 mark. Nečlani so bili torej prisiljeni, se pridružiti zvt zi, oziroma udruženju, ali pa zapreti svoja podjetja. Obe ti zvezi je osnoval odvetnik dr. Vesberg-Rekow, ki se peča samo s takimi posli. Dosedaj je že osnoval 15 takih udruženj, od kater h dobiva on nadpolovico vseh članskih prispevkov! ZmanjSanje hranilnih v|og. Za gospodarski položaj monarhije je najznačilneje dejstvo, da se je pri prvi avstrijski hranilnici na Dunaju, ki ima 5287a miljona kron hranilnih vlog, svota vlog v mesecu septembru zman ša a za 3'/a miljona kron. Vloge so v tem mesecu znašale 6’/a miljona kron, dvignilo se je pa 10 miljonov kron ! Tudi pri centralni hranilnici dunajskega mesta se je svota hranilnih vlog zmanjšala za 800.000 K; Enako je pri večini drugih dunajskih hranilnic svota dvigov večja, nego ono vlog. Podraženje H jnya-?evlje\>. Izdelovalci Hunya-čevljev v Walahiu v Klobonki so nedavno temu sklenili povišati cene svojih izdelkov za deset postotkov. To povišanje opravičujejo s podraženjeni surovin in delavskih mezd. Cene ieieza v Avstriji. Prihodnji teden bo imel železni kartel plenarno sejo, na kateri se bo razpravljalo o cenah železa. Bržkone ostanejo sedanje cene nespremenjene. V Nemči i sicer padajo cene, toda v Avstriji pravijo kartelisti, da nimajo nikakega povoda znižati sedanjef cene. Zveza, ki je prenehala. Na seji dne 21. t. m. je zveza hotelirjev in gostilničarjev sklenila, da se razide. Povišanje cen .svile. Mednarodni sindakat tovarn svile je sklenil, da se povišajo cene svile za 5%. To povišanje bodo občutile svilarne v Avstriji, Švici, Nemčiji in Franclji. Vrsta Dolgost Širokost Debelost O e n a v metrih v metrih v metrih za najmanj največ Sukov les. Vesla surova 7 ben. čev. — _ 100 kom. 190 — — „ ' - 8 . — rt 270 — .. 9 „ „ — — rt 330 „ 10 ■„ . — — — tt 380 — 12 - . — — •t 300 — — . 14 „ » — .. — 720 — -- . 16 - — — n 930 — Doge uso Francia 3 palmi 0-78 - 0-85 0*10-0-17 0-010—0-013 1000 kom. 100 — za suho „ rt rt 0C08 -0-011 . 85 — 3'/2 „ 0 90-9-95 rt rt 1» n rt 125 — ■— 4 1-00-1 05 »» n 170 — 4‘/2 „ 1-15-1-20 rt n 200 —r— — 5 „ 1-28—1*32 rt rt rt 240 — za olje suho 3 „ 0 78—0-83 n n 0-017—0020 150 — 3Vs „ 0-9"—0-95 rt rt ti rt 170 — 4 „ 1-00—1-05 m tt ' tt n n 220 — 4Va „ 1-15—1-20 n rt n rt 250 — 5 „ 1-28-1-32 rt n it n n 400 — 6 „ 1-50-1-60 rt rt 500 — — Mecestn. Deske 4 0-19—0 41 0 028-0-029 I 100 unc j brez asort. 25 26 — Dile 4 n ti '0035—0036 32 34 — „ •••■•••••• 4 * 4 rt rt " ti 0-042-0 044 0 057-0 053 40 58 — 42 60 Remeljni . . . . . \. . 4 0-087 0 037 100 kom. 200 — 1 tt ••••••• 4 0-087 0 042 rt 1O0 — n ••••••• 4 n-080 0-080 ti 100 — 4 0 080 0040 v 70 — — Borovec. Koroški neprebran, Cene (montej L, II približno kakor smreke I. Rmerikanskl mecesen. Bordonali, 'deske, brez ozira na mero .... po veliko3ti| 104 — 150 — Hrast. Doge, deske, bordonali . » —— — — — EFEKTNA BORZA. Trst, in 25. lit-1913- Začetkom tega tedna je državna 4°/0 renta padla pod 80'—, na 79-90, tekom tedna pa je poskočila na 8080, dočim je včeraj zopet, padla na 80-75. Da bi pri sedanjih rajmerah denarnega trga poskočila v kurzu, ni za pričakovati; v najboljšem slučaju se vzdrži na sedanji višini. Kupčija z drugimi vrednotami seje razvijala normalno in na to ni niti konflikt med monarhijo in Srbijo - ki se je pa rešil v 48 urah -r-znatno uplival. — V naslednjem podajemo kurzne spremembe za nas važnejših - vrednot. (Kurze dunajske borze bomo prinašali počenši s prihodnjo številko dalje. Počenši z isto številko bomo prinašali tudi kurze valut): Ir ... ' — - 1 ‘■■V _ «.i— _ 1 L’ 1 Renta. Avstrijska 4% kronska renta 79 95 80-15 80-75 81-15 • • „ 4*2% papirnata renta 82-95 83 15 84- 84 40 - - • M— • — „ 4*2% srebrna renta . 82-95 83-15 84 15 84 55 —-» • * zlata ret. ta 104-80 105— 10465 105-05 . .. | , , 3l/,°/o invest. renta 71-60 71-80 71-50 71-90 — • — • Ogrska zlata renta '..... 98-60 98-80 98-45 98-85 • ‘f— • • „ kronska renta 79-85 80-U5 80 70 8110 —*— Delnic«. O Jadranska banka 419-50 42050 420- - 424-- . - • Ljubljanska kreditna banka _ •— —•— —•_ —•— . • — • • — Avstrijski kreditni zavod 619-50 620-50 619— 623— • • — * Landerbanka 514 75 512— 516- - • ’ * •_ Tržaški tramvrj 260-— 262— 260 — 262— 1 T-*-- • • _ Južna železnica 108-— 109-— 108— 111— — * Lloyd . —•— —- - —■— —-— • ‘ — ‘ — • Alpine-Montan ■ —■— ■ —•— V * • * — Ustčedna banka • • . —•— * — •—r — • •_ .Avnostenska banka 264— 205— 264— 265— •- • • • Paroplovna družba „Dalmatia“ 2-iO 2"2— 200— 202— Posojila. Goriško mestno iz leta 1879 6% 107 — 108— 107— 108-— — • • • — • , . 1886 40/0 93 50 94-50 93-50 94-50 * — •—. • * 101-/5 102-50 101 75 102 50 — * • — • — • 1 „ „ ... 1899 40/0 85-25 8615 85-25 86-15 • •. • Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1888 +% 90— oi- 90— 91 — • • • Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz , leta 1903 4%. 89— go— 89— 90-- . • - • • Kranjsko deželno posojilo iz leta 18-8 4°/o . „ * 1911 4'/2°,o —•— —'— —"— • — *— . % Zastavna pisma. * Zastavnine goriško-gradiščanskega dežel- nega hipotečnega zavoda 4°/o 87— 88— 87— 88— * — —■* ‘ — t Iste 4V2% 92— 93— 92— 93— • • • —• — 1 Boden kredit 4% 81-60 82-00 81-30 82-10 — • • • • Istrskega deželnega hipotečnega zavoda 5% 98— 99— 98— 99— • • . Bančne obveznice Živnostenke banke 4‘/2°/0 92-50 93-50 92-50 93.50 • • • a „ Ustredne banke 4‘Vo . . —— —— —— — *- 1 1 Srečke. Bodenkredit emisija iz leta 1880 277-50 287-50 279— 289 - • • Bodenkredit emisija iz leta 1889 247-85 257-85 246— 256 • • ! Ljubljanske —•— —•—I —•— —■- - • •— Tu ške železniške . . 223— 227— 225,- 230-- - • •— Av.-trijskega kreditnega zavoda 472— 482--| 473— 483— Kumulativne pošiljatv« za Dalmacijo. Dalmatinski trgovci so se že dolgo pritoževali, da morajo plačevati ža blago, ki ga dobivajo iz notranjosti Avstrije, previsoke pristojbine tržaškim spedicijskim tvrdkam. Pri današnjih prevožnih tarifah je prevožna tarifa iz Londona v Split cenejša, nego tarifa iz Dunaja v Split. Konečno so Dalmatinci dosegli, da so se zedinile parobrodne družbe, ter državna in južna železnica za kumulativne tarife, tako, da se bo prevažanje vršilo brež posredovanja tržaških speditizev. Vsled tega je imela trgovska in obrtna zbornica minuli ponedeljek sejo, na kateri se je sklenil ojster protest proti nameravani uredbi, ker da bodo vsled tega trpeli interesi tržaške trgovine. V resnici pa bodo trpele le n katere spedicijske tvrdke, dočim bo imela od tega dobiček cela Dalmacija. Koristi ene dežele pa rabljajo več, nego koristi pol duceta veletvrdk. Dasi se izpostavljamo nevarnosti, da bi utegnili ostati s svojim mnenjem v Trstu osumljeni, se vendar ne moremo vzdržati opazke, da se nam zdi stališče, ki ga je zavzela in ki ga zavzema tržaška trgovska in obrtna zbornica, tesnosrčno in zastarelo. Da so neposredno prizadeti proti tej nameravani odredbi, je konečno umljivo, toda trgovska in obrtna zbornica bi se morala postaviti na neko višje stališče. Po modernih principih treba štediti delo in moči; baš s to uredbo pa bi se prihranilo eno in drugo. ,Jrgovski list" stane do novega leta 5 krone. Vprašanja in odgovori. Pod to rubriko odgovarjamo svojim naročnikom brezplačno na vsa trgovine in obrti se tičoča vprašanja. V nujnih slučajih odgbvarjamo tudi pismeno, ako se priloži znamka za odgovor. Gosp. M. J. v G. L. Za točen odgovor na Vaše vprašanje bi morali poznati pod vsem natančno besedilo naročilnega lista, ki ste ga podpisali, in vso tozadevno krospondenco. Kolikor pa moremo sklepati iz Vašega pisma, se pač niste pogodili, da plačate blago naprej in torej tvrdka H. tega niti ni smela zahtevati od Vas, to temmanje, ker Vam ni poslala blaga na postajo L., kakor bi morala Mlekarna Hrušica - Trst centrala: via dele Poste 16. Podružnic«: vla delle 8ouole 22, Piazzetta Barrlera 12, Largo 8antorio 4 in Rojan Škorkla 8v, Peter it. I. Vedno svežo mleko, maslo in sir. Specialiteti: Kefir In Joghurt. Prva_________________________ Vekoslav mm Stev. 1 ulica S Mercadante Stev. 1 (za kavarno »Nuova York“. I t T rstu ^ Našim cenjenim trgovcem 3; toplo priporočamo izvrstno l domačo Kolinsko l kavno primes! ^ Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško ^ podjetje v Ljubljani. ■*WWVJVAV.V.VI JVAVJ* ‘ glasom naročilnega lista. Vi se morate torej sklicevati na sledeče okolnosti: 1.) Tvrdka vzlic Vaši zahtevi ni potrdila sklepa, torej je pogodba sploh neveljavna; 2.) tvrdka ni izvršila Vašega naročila, da Vam pošlje del blaga po zaključilu, ko ste to naročil; 3.) niste bil dolžan prevzeti blaga, ki rti bilo postavljeno na pogojeno postajo; 4.) niste bil dolžan blago plačati naprej (ako ta klavzula ni izrecno v naročilnem listu.) * • V ostalem Vam bo-gotovo Vaš pravni zastopnik znal svetovati, kako Vam se je ravnati. Ako je pravni položaj tako, kakor ste nam ga opisali Vi, morate pravdo dobiti. Toda opozoriti Vas moramo* da so take vrsti trgovci kakor je tvrdka H. specijalisti v nesolidnih kupčijah in je torej prav lahko mogoče, da Vam je ušla kaka prikrita klavzula, ki Vas izroča na milost in nemilost V njene roke., Tržno poročilo. Žitni trg nam kaže jako mirno lice. Ni nobene razburjenosti, nobena stranka nima volje in moči priti do vlade. To je posledica deloma dobre letine, deloma pa tudi gospodarske oslabelosti konzuma. Ta mir pa ne vlada samo na naših tržiščih, ampak ga vidimo na vseh svetovnih tržiščih. Cikago, kraj najbolj divje špekulacij1«! z zrnjem, j« danes skoraj najbolj mirna. Združene države dovažajo vedno več blaga na trg in skladišča so prenapolnjena. Odtok blaga pa je nezadovoljiv. Tudi Kanada se lahko ponaša z obilimi dovozi. Tudi iz Rusije so postale ponudbe živahnejše. Konzum pa nikakor ne sega s zaželjeno živahnostjo po blagu, akoravno so cene danes jako nizke. Prejšnji teden si je tendenca nekoliko opomogla in budimpeštanska borza nam je javila raztoče cene. Toda ta teden je tendenca zopet oslabela in d< bili smo padajoče cene. Seveda tako nizko, kot so bile v za-rumunskemu in argentinskemu blagu. Vsled cene nobena teh vrst ne konven ra več. Ako še pride kaj čez mejo, gre le na račun starih sklepov. V primerjanje navedemo cene nekaterih svetovnih tržišč: prompt poznejša dobava Dunaj 780 —■ Budimpešta 7 35 6-48 (povprečno) Mannheim 640 (la Plata) — London 6-13 (Odesa) —•— Liverpool —6 56 (la Plata) Cikago „ —645 Kakor iz tu navedenih cen razvidimo, je naše domače blago cenejše kot pa tuji pridelek. Najbrže bomo imeli v ti kampanji živahno kupčijo z Italijo, ki je v dobrih časih tudi dobra odjemalka naše koruze, četku prejšnega tedna niso dospele. Kmetovalci ne ponujajo blaga, ker nimajo časa, imajo obilo poljskega dela. Jesen je sicer nastopila z vso strogostjo, noči so jako h adne, ali dnevi so lepi in zategadelj poljsko delo jako dobro napreduje. Budimpešta sicer vedno povdarja, da je letina le srednja kakor na Ogrskem tako v Avstriji. Ali vkljub temu ne morejo pomagati tendenci. Pšenica. Dobro blago morajo mlini drago plačevati. Efektivne cene so približno 79/81 1075 do 10-95, 10-80 do 11--, 10-85 do J105, čisto, Budimpešta. Da vidimo razlike cene z ozirom na kakovost in izvoz, navedemo cene pšenice: Dunaj tiška 77/80 11.60, banatska 77/80 11-50, slovaška 76/80 10-90, Budimpešta tiška 77/80 10 85, banatska 77/80 10"75. (Dalje na 8. strani.) □E lli □ E jj Fran Rupnik j vojaški in civiM krojač J © TRST -ulica Geppa-TRSTC J SOLIDNO DELO. I ZMERNE CENE. ==lF=jj]Ek= 3E Priporočljive tvrdke. Brivec: Gjurin Vjekoslav, £ ,s Mercadante Krojača; Malic Fran diplomiran dunajski krojač. Za- i'i Barriera št. 3. Velika zaloga pi. r ovn, ur jn Z|atcnine. Zaloga klobukov, dežnikov perila in palic K. CVENKEL TRST - CORSO Št. 32 - Ta Sl IBESlBi 9 Slovenski trgovci in obrtniki! f Ko imate kaj za kupiti ali prodati, oglašujte v »TRGOVSKEM LISTU“ »TRGOVSKI LIST“ naj postane oglaševalna centrala za slovensko trgovino W in obrt! =IQE • • • • Tl! Tržaška blagovna borza. TRST, dne' 25. oktobra 1913. CENA CENA — ■ CENA Vosek naje. s naj dr. naje. |jnajdr. naje. | naj dr. Volna bela prana. Špirit In vino. Bosanski za 100 kg 300 — 330 — 100 kg 270 — 2 SO — _ i Špirit 90°/„ v sodih za 100 1. 175 _ 180 Sadje. °rig Bosanska ” 220 230 | J 95 0 • ... . | denatun 90°/„ v barili ^ 1 Rum Jamajca . . . 180 52 — 188 54 — Rožiči dalmatinski . . levantinski .... 11 13 14 22 14 50 Dalmatinska Morrea in Missolungi . ” 270 280 — n n 450 — 600 — pulješki 11 27 — 28 Preveska t) 270 280 — sicilijanski .... 22 — 23 — Scopia 250 200 — Razno. Dateljni aleksandrinski . 11 80 — Skadrska 250 260 Seno domače v balali Štaj. za konje 8 8 Bassorah Hallo\vee Kadro\vy . . . 11 48 — — — Smirnska in carigrajska Volo in Solun .... — - » Y) i — 750 Seyers . . . Barberia Smokve Kalamata jed. za goveda (sladko) . n 8 — — — Volna jagnetov bela. v balah Kor. za konje 7 50 8 n za goveda (sladko) . n 8 — 8 _ v vencih . . . 34 33 36 Bosanska in srbska . . za 100 kg 180 190 — Seno slavonsko .... n 7 -- 7 v malih vencih . . 50 3(> 33 „ italijansko .... rt 7 50 8 maratoni v vencih 32 Olj-. J e d il n o olje. Lovorjevo listje .... 11 — 26 - prosti jed. . . v kartonih . ... tj 80 — 110 - Ementhaler r 245 270 ~ 250 290 Mandelni sladki Bari . 322 330 _ Oljčno italijansko fino in Hmel bav n 105 — 125 1 dalmatinski .... _ najfinejše . . . . brez Cai. za 100 kg 155 173 —• češki n 110 — 120 levantinski .... | _. Grška fino . . . . „ »» 125 —r 130 — Med Hrvatski „ 85 — 86 —! Molfetta 350 _ Grška in otoki jed. „ 11 100 — 10S — Istrski Tl 70 — 72 i siciljanski 324 330 Grška, otoki in Le- „ Slama dolgi ržena . . n 7 — — — pulješki in sicilij. . n 352 — 380 # vante nav. vrste „ za 100 kg 92 50 93 — pšenična n 5 — — — pulješki in sicilij. . Marelice 315 320 Dalmatinsko .... 11 — — — — rezanca n ~ — — — 90 __ Koton amerikansko brez Car. »» 90 100 — Brinje istrsko n 30 — 22 — Lešniki athoški .... _ angleško in egipt. „ 11 94 — 9G — italijansko . . . n 38 — 40 — iz Cipra 85 88 tuzemsko .... „ 98 — 102 — Suhi lo?or -I n 22 — 25 — dolgi istrski . . . 125 130 Sesame fino in najfinejše 115 — 132 - i/a II n 17 — 18 — levantinski okrogli 77 78 pol fino 1i 108 — 115 — Žveplo n 12 — 13 — sicilijanski .... 11 83 Hb jedilno 90 — 108 — Žveplo cvet n 12 — 12 50 koničasti levantin. n 79 — 80 izluščeni . . . >> 170 —- 178 — Petrolej. Kovine. Pinjoli levantinski . . romagnolski . . . 210 215 retrolej izd. tržaške ral. 100 1. 42 50 Jeklo koroško v zabojih Pistacchi siciljanski . . — f (■ odih za — — po 70 kg št. 00—0 . za 100 kg 40 47 Slive bosanske . . 75 — 90 v zabojih r 13 — — — kovano . . .... 60 — 68 — tuzemske .... 48 — (.4 — Žeblji kranjski .... šat 25 — 52 — Rozine različnih prov. . 44 — — — Sveče In milo. Železo štajersko rezila Milo belo iho Candia okrogla in štiriogl. za 100 kg 23 — 24 25 Volna bela tinnzana. Albanska za 100 kg 135 145 n fino I za Marsiglia fino I . II ... . 103 kg n 90 74 04 — 95 7G — staro lahko .... lito masivno . . . železna žica koroška . n »i 36 50 — 40 60 — Dalmatinski 110 120 — 0) tl » — 66 št. 31—34' . . . 35 56 Morrea in Missolungi . 145 _ 150 k zeleno z oljčnega 65 70 fio 48 fina . • . . • n Smirnska in carigrajska Volo in Solun .... y«!na •♦»la. 11 115 130 — 125 140 - O a CZ O C/2 olja I marmorivo .... smolnato rumeno I tržaško čisto zeleno 1 k UiliUUU . . . n n n i — 67 c± — Železnaploščevina štajerska Pile štajerske Ponve žel. sortirane n n . n 35 1 100 10 1 105 3o| j Albanska za 100 kg — — — detto II . . . J 50 Grška 11 - — — Sveče dom. tvornice . . 1 170 1941— Skadrska in bosanska . 11 170 — 180 — r Tržaška borza: Kože. Kože za kože Cene za 100 kg ;j za 100 kož najmanjU največ najmanj!! največ 8 u r o v e kože. Kože sveže, v tržaški klavnici težke .................... slane iz Italije, lahke . . . težke .................... suho Dalmacija, Istra, Bosna Sv. Katarina............... Rio Grande do Sud . . . . Bahia..................... Buenos Aires.............. Cordoba................... Gujava.................... Uruguav ................... Centralna Amerika . . . Egipt •■••••••• | Mombassa.......................... Ma■ 3 za 100 kož najmanj največ najmanj največ Jagnjetove krep. črne Istra .... 30 140 bele Istra — — 80 120 črne Dalmacija 30 90 bele Dalmacija — 40 __ 70 Ovčine Bosna ' 90 160 Albanija 80 150 ___ Epir 160 190 — Grško 180 190 Črnagora, Skader 110 150 Kozine (kozje kože) Dalmacija sohe . 170 2 >0 Grška 140 190 . Albanija 130 190 210 Kozličeve Dalmacija doj — — 130 150 šibke — 180 220 Črnagora Skader _ 150 290 Grška doj 130 150 Albanija šibke — — 120 180 Krepatine — — — 20 40 Zajčevne Dalmacija 120 kož 30 110 Grška Albanija Strojene kože. Domači podplati (kravji) . n n za 100 kg 30 30 420 — 100 110 530 — „ „ kruponi . 530 680 „ „ valonez . 420 480 Inozemski „ (kravji a • 330 400 Domači podplati (corametti) 440 530 Usnjati podplati inozemski 380 480 Afern Vratovi 280 315 420 450 Teletina rujava ali črna j Pittlinge „ „ j. zakl. . . . Kravna „ „ J ,, „ „ , inozemska . . 10 10 650 650 550 — 1400 800 750 750 — Boxcalf cromo tel □ čevelj 1 40 1 80 „ „ kravne n n 1 10 1 40 V primerjanje navedemo cene nekaterih svetovnih tržišč: prompt dobava pozneje Berlin 2130 22-— Pariš 24-40 24 80 Antwerpen 19 — 17-80 Liverpool 19-80 18-— Cikago 14-55 15-— Oves. Kakovost je jako različna in zategadelj je kupčija precej težavna. Pa tudi ni konzum in zategadelj je morala tendenca odnehati. Slabe kakovosti je jako težko spraviti iz rok. Razlika v ceni med dobro in slabo kakovostjo je do 2. in pol krone. Koruza stara ima kaj malo kupcev, ker je jako draga. Zahteva se za staro blago do 17’— franko Trst. Koruza nova. Kupčija s koruzo postaja živahna. Letina je dobra .tako glede količine, kakor tudi glede kakovosti. Novo blago je že primerno suho, cene pa so tudi primerno ugodne. Nova koruza je zaprla pot Kurzi zrnja na budimpeštanski borzi: od 12. do 18. oktobra 1913. 14. 10-25 11-16 17-95 8-34 7-13 7-44 6-26 do 25. oktobra 1913 20. 21 10-72 11-43 816 8-96 7 33 7-67 6-42 Fižol. Letina nikakor ne zadovoljuje, ampak je izpadla slabo. Vkljub temu pa se drži tendenco klaverno, ker ni konzuma. lno*zemstvo ne povprašuje po blagu in zategadelj se potreba ne počuti. Ogrska poroča, da imi slabo letino. Tožijo se tudi Kranjci, ki so baje pridelali komaj za seme. Zadovoljni so Štajerci, ki so spravili lepo blago in tudi v precejšni množini. Galicija poroča neugodno, vendar zanesljivega se ne ve še nič. Moka. Kakor na žitnem trgu, tako vlada tudi na inoknem precejšen mir. Konzum se je deloma že pokril in mlini zamo-rejo napraviti kupčije le s popustom v cenah. Povprečna notira moka: Dunaj Budimpešta 0 34,- 0 33.— 1 33,- 1 32.60 2 32.50 2 31.80 3 32,- 3 31.— 4 31.— 4 30.20 5 30.— 5 29.50 6 28.— 6 28.20 7 21.-r 7 26.50 Povdarjamo pa, da so to le p Železo. Konzum še vedno pada. Izpad konzuma v septembru z ozirom na september lanskega leta znaša pri paličenmu železu 50%, pri nosilcih 40%- V tem letu je konzum železa z ozirom na lanjsko leto manjši do sedaj pri: paličenmu in fazonskemu železu 1,012.591, nosilcih 437.660, debeli pločevini 147.937', tračnicah 10.597 meterskih stotov. Denarni trg. Akoravno pada podjetnost, vendar je denar še vedno jako drag. Vse države iščejo posojila, posebno pa Balkanci, ki se obračajo v prvi vrsti na Francijo. Kot posebnost moramo omeniti, dafe Avstrijci pusojujemo denar Kinezom, a sami ga pa iščemo po ceiem svetu za visoke obresti. Pšenica za okt. * ■ april Rž za oktober Rž za april Oves za oktober Oves za april Koruza za maj Od 20. Pšenica za okt. Pšenica za april Rž za oktober Rž za april Oves za oktober Oves za april Koruza za maj 15. 16. 17. 18. 10-36 10-42 10-55 10 61 11-24 11 27 11-36 11-34 7-96 8-76 7-26 7-56 6-38 7 95 878 7-20 7 59 638 8-02 8-85 7-27 768 6-47 11 36 &87 7.42 0-30 22. 23 10 50 10.50 11.27 11.33 —8.29 8.94 7-40 7.47 6.33 8 82 7 38 7.39 6.25 7-97 8-87 7-28 7-66 6-40 24. 10.55 11.37 8.14 8 95 7-28 7 66 6.— cene, in zahtevajo nekateri mlini več, nekateri pa tudi malenkost manje. Otrobi ne uživajo nobenega zanimanja. Kava. Cene se jako izpreminjajo, vendar je santos dražji za dobrih 24 krcn. Jako živahno se kupuje tudi rio, ki je prišla jako lepa na trg. Fine vrste se drže v ceni in tudi ponudbe niso kaj živahne. Pravijo, da nekatere vrste primanjkujejo. Petrolej. S kartelom ne bo nič, kakor se sedaj z vso gotovostjo poroča. Lastnik „Trgovsko izobraževalno društvo11 v Trstu Izdajatelj in odgovorni urednik: Andrej Munih v Trstu. — Tiska tiskarna „Edinost“ v Trstu. gflLOJZ POVH (o) urar in zlatar 0 Jrst — Sarriera št. 3 © — (Oj VELIKA ZALOGA UR IN H ZLATENINE. 25. ;^v4vv45vVv < JOVAN MILOŠEVIČ > Via Eoonomo štev. 14. 0 TRST 0 Via Economo žtev 14. Veletrgovina s kavo in surovimi arrerikanskimi kožami za opanke in strojarje. išk*!: f i.fciiifoS sSi«w ..AMNMrtMbtitti Vekoslav Kar, Trst, ulica trgovina in komisije piUM llill Glavno zastopstvo in skladišče za Primorsko Prve češke del. dr. tovaren ori" jentalskih slaščic in čokolade, prej A. MARŠNER iz Prage. Zastopstvo in skladišče Prve kranjske tovarne testenin ŽNIDERŠIČ & VA-LENČIČ - Ilirska Bistrica, Kranjsko. Zastopstvo in skladišče CirilaMetodoirii užigalic za Trst, sveč, mila, čistil in čaja, nadalje kolonijalnega blag in Tolstovrške slatine. Zastopstvo in skladišče kavinih suro gatov (kavinin zdrob) A. Tschinkeln zet in skladišče Kolinske cikorije. A. SBOGAR autorizirani kovač, mehanik in elektrotehnik TRST, Via Gaetano Donizetti št. 5. Telefon 126 R. IV. # Telefon 126 R. IV. Z lastno meharhlro delavnico za poniklan{e, posrebren|e, pobakranje itd, F opravlja: Priprave za točenje piva, motorje na g-as in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bic.ikle, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in dvigala, električne zvonce, telefone in vsako elektrotehniško delo. Zaloga žarnic, stekel za plin, elektriko in drugih predmetov za razsvetljavo ter vsa dela ki spadajo v stroko mehanikov. NAJBOLJIH VRST IN NAJCENEJE DOBIVAJO TRGOVCI LE V VELETRGOVINI J. PIPAN k Go. - TEST VIA COMMERCIALE 5. SLOVENSKA TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1876. TELEFON 56. H TELEFON 56. VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda, Zaloga pri Jv.Perdanu vL|ubl|am. ffoWPU°NAAt%?g, v. Eirila m Meto sovcMU Slovenci! Kupujte edinole te vžigalice. Glavna zaloga za Trst pri Vek. Plesničar-ju.