Erschein! jeden Samstag Einzelpreis 10 Rpl STAJERSKIGOSPODA Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau. Badgasse 6 — ternrul 25-67 - Bezugspreise: in der Ostmark vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr: im Hltreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Roi Zeitungszustellgebühi _ _ Postscheckkonto Wien Hr. 55030__ II. lahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 3. Oktober 1942 Nr. 40 Führerjev poziv Svečana otvo«* ritev vojne zim« ske pomoči nemškemu narodu 1942/43 v berlinskem Sportpalastu Reichsminister dr. Goebbels je poročat o največjem socialnem Velika Nemčija danes jačja nego kedarkoli delu vseh časov Nemška prestolnica Berlin je bila V sredo zvečer v znamenju ogromnega ma-nifestacijskega zborovanja NSDAP v Sportpalastu, kjer so v prisotnosti Fiih-rerja otvorili zimsko vojno pomoč 1942/43. Ob tej priliki je imel Führer velik in globok govor, s katerim je vžgal srca vseh Nemcev ter jih pozval k sodelovanju za največje socialno delo, ki ga pozna zgodovina človeštva. Vest, da bo Ob 18. uri zvečer govoril sam Führer, se je razširila z bliskovito veselostjo ne samo po Berlinu, temveč tudi po vsem Reichu. To tembolj, ker je Führer zadnjič spregovoril nemškemu narodu v pomembni seji Reichstaga, dne, 26. aprila t. 1, že par ur pred pričetkom velezboro-vanja so se Berlin čani zbrali v mogočni dvorani. Ko se je bližala ura pričetka, je bila dvorana že napolnjena, medtem pa so prihajali odličniki iz stranke, gene-ralitete, admiralitete itd. V prvih vrstah ¡Okrašene dvorane so sedeli kot gostje ranjeni vojaki iz berlinskih lazaretov. Veliko navdušenje je nastalo, ko je vstopil V dvorano Reichsminister dr. Goebbels v spremstvu vrhovnega poveljnika afriškega korpusa Generalfeldmarschall-a Rom-, tnel-a. Ko se je polegel val navdušenja med desettisoči poslušalcev, je pristopil dr. Goebbels govorniški tribuni ter je v jasnih, vznešenih besedah orisal gigantsko delo zimske pomoči. Po kratkem histori-jatu borbe za oblast, je omenil minister, da se je domovina izkazala vredna velikih naporov fronte. Vihar navdušenja je nastal, ko je minister izjavil, da Je nem-iki narod prispeval v tretji vojni almfet pomoči eno milijardo in 208 milijonov RM, to je skoro 300 milijonov RM več kot v preteklem letu. Ob koncu svojega poročila je izrazil minister svoje prepričanje, da bo nemški narod sledil Fiihrerjevemu pozivu z isto darežljivostjo in da se bo tako izkazal vrednega junaških činov naših vojakov na fronti. Dr. Goebbels je bil ob koncu svojih besedi predmet prisrčnega pritrjevanja. Ko so zadoneli zvoki Badenweilerjeve koračnice hi ko so se odprla vrata dvorane, je dosegla napetost veselega pričakovanja svoj vrhunec. Vsi so vedeli, da bo Führer vsak trenutek v dvorani. Ko je vstopil Führer v spremstvu dr. Goeb-belsa in Oberbefehlsleiterja Hilgenfeldta V dvorano, je nastal pravi orkan navdušenja. Vzklikanja ni hotelo biti konca ne kraja; svoj vrhunec pa je doseglo, ko je Führer podal Generalfeldmarschall-u Rommelu roko. Zopet je povzel besedo dr. Goebbels, ki je v toplih besedah dal izraza velikemu veselju, da je Führer zopet v sredini Berlinčanov, obenem pa mu je zagotovil, da stoji ves nemški narod sklenjen za Fiihrerjem v pripravljenosti, izbojevati to borbo do zmagovitega konca, ■ Nato je spregovoril sredi vala navdušenja Führer, že po njegovih prvih besedah je nastala v dvorani popolna tišina. Pričel jo svoj, skoro poldrugournl govor s sarkastičnim vrednotenjem »zmagovitih umikov« in drugih »uspehov« naših sovražnikov, ki jih je konfrontiral z dejanskimi ogromnimi uspehi naših vojakov. Ti vojaki so po straSni zimi in vseh naporih v tej zimi nastopili nov zmagovit pohod, ki je edinstven v svetovni zgodovini. Führer je izzval vihar navdušenja, ko je orisal posamezne faze teh pohodov in ko je podal zagotovilo, da bo nemška vojska znala te uspehe tudi držati. Novo navdušenje je izzval govornik, ko je omenil vstop Japonske v vojno. S kratkimi sarkastičnimi stavki pa je odpravil Führer oboroževalni bluf Amerikancev in krik po drugi fronti. Glede Churchillovega bombardiranja nemškega civilnega prebivalstva, je izjavil Führer ob novem viharju pritrjevanja, da bo že prišla ura odgovora. V toplih besedah se je Führer nato spomnil vojakov na suhem, v zraku in na vodi. V plastičnih slikah je orisal vse junaštvo, ki ga očitujejo poročila vrhovnega poveljstva v tako skromnih stavkih in besedah. Za nadčloveške napore nemških in zavezniških narodov se domovina ne more dovolj globoko zahvaliti. Kakor je nastalo v najtežjih borbah tovarištvo fronte, tako je v teh letih preizkušnje nastala tudi skupnost domovine, ki je zajela vse plasti naroda, brez razlike stanu, porekla in socialnega položaja. Tej skupnosti se je zahvaliti tudi za storitve domovine, ki je neumorno dobavljala fronti orožje. Fronta se v enaki meri zahvaljuje delavcem v oboroževalnih obratih, duševnim delavcem, izumiteljem, konstruk-terjem, nemškemu kmetskemu prebivalstvu, zlasti pa ženam po mestih in na deželi, ki so pohitele na delovna mesta moških in ki so se v bombardiranem ozemlju izkazale kot prave junakinje. Za fronto nadih vojakov stoji trdno domovi« PK-Kriegsberichter Bauer/Allvater (Sch) Infanterie taucht am Ostrand eines Sowjetdorfes auf. Bis zum Rand eines Ortes im Dongebiet hat sich die Infanterie herangearbeitet und • beobachtet nun aus guter Deckung heraus die Bewegung des Feindes innerhalb der Ortschaft Novi uspehi v Stalingradu Novi prodori v kavkaško gorovje • Na več mestih do Volge - Potek operacij na vzhodni fronti V preteklem tednu se je nadaljevala bitka za Stalingrad z svo srditostjo. Nemškim četam je uspelo prodreti globoko v severni in severozapadni del mesta. V teh silovitih bojih, v katerih igrata artilerija in letalstvo najvidnejšo vlogo, branijo boljševiki takorekoč vsako hišo mesta, ki šteje 450.000 prebivalcev. V ostalem so se vršile glavne operacije v področju Volge in Kavkaza, zlasti ob reki Terek. Potek bojev je bil v preteklem tednu sledeči: V se-verozapadnem delu Kavkaza so nemške čete zavzele pretekli četrtek več gorskih postojank. Letalstvo je medtem uspešno bombardiralo luko Tuap-se. Ob Tereku so nemške čete v trdih bojih zavzele mesto Prišibskaja. V teku stalingrajskih pouličnih borb je bilo v četrtek sestreljenih 34 sovjetskih tankov. Letalstvo je bombardiralo sovjetski dovoz na obeh straneh Volge ter na in skupnost je od dne do dne vedno večja. Fiihrer jo končal v imenu svojih vojakov s toplim pozivom, naslovljenim na darežljivo«t domovine. Ta darežljivost se bo izkazala tudi v novi vojni zimski pomoči v službi skupnosti nemškega naroda za bodočnost, ki jo kujejo nemški vojaki na frontah. Ko je končal govor, se je sprostila napetost, ki je napolnila dvorano. Vihar navdušenja je bil izraz vsega nemškega naroda, ki je v tej uri manifestiral svojo hvaležnost, odločnost in zavest dokončne zmage nad sovražniki Velike Nemčije. (Dobesedni Fiihrerjev govor bo objavil »Štajerski Gospodar« Iz tehniških razlogov v prihodnji Številki. Opomba uredništva.) skladišča tekočega goriva v Saratovu. Pri Voronešu in Rževu so bili odbiti vsi sovjetski napadi. V petek so pridobile nemške čete v Kavkazu novega terena ter so odbile tudi več sovjetskih protinapadov. V Stalingradu je moral sovražnik po žilavih bojih odstopiti več novih postojank. Pri odbijanju razbremenilnih poskusov je sovražnik izgubil 36 tankov. Ob Donu so italijanske čete preprečile sovjetski prehod, dočim so pri Voronešu nadaljevali boljševiki svoje brezuspešne napade. V srednjem in severnem delu fronte so nemške čete uspešno nadaljevale svoje operacije. Sovjetski napadi pri jezeru IJmen so bili odbiti. Po nedeljskem poročilu vrhovnega poveljstva so bile sovjetske čete v Kavkazu in ob Tereku potisnjene iz globoko izpeljanih pozicij. Ob Tereku sta bili uničeni dve sovjetski diviziji in je bilo ujetih par sto sovjetov. V stalingrajskem notranjem mestu so nemške čete zavzele več blokov hiš in bunkarjev. Tu jim je na več mestih uspelo prodreti do Volge. Dočim'je bilo ob Donu le nekaj lokalnih operacij, so bili pri Voronešu in Rževu odbiti ponovni sovjetski napadi, istotako tudi ob jezeru Ladoga. Ob Nevi se je izjalovil poskus sovjetskega prehoda ter je bilo uničenih 260 čolnov. Samo preteklo soboto je izgubil sovražnik 50 letal. V Stalingradu so nemške čete preteklo nedeljo očistile . vse zavzete dele mesta. Obenem so bili odbiti vsi razbremenilni napadi sovjetov severno in južno od Stalingrada. Jugovzhodno od jezera Umen so se izjalovili močni sovjetski napadi v ognju nemškega orožja. Dne 29. septembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je uspelo nemškim četam prvič prodreti tudi v severni del Stalingrada. Nemške čete so odbile tudi nadaljne in ponovne razbremenilne napade sovjetov severno od Stalingrada. V srednjem delu fronte so bili odbiti manjši sovjetski napadi. Nemško letalstvo je bombardiralo mesto in luko Arhangelsk ter je povzročilo obsežne požare. Kakor je razvidno iz poročila z dne 30. septembra, so nemške čete v seve-rozapadnem Kavkazu in južno od reke Terek skupno z zavezniškimi odredi v trdih napadalnih bojih zavzele nova področja. V Stalingradu so bili zavzeti novi odseki severnega predmestja. Sovražnik je pri razbremenilnih napadih izgubil 34 tankov. Ob Donu so bili izjalovljeni poskusi sovjetskega prehoda. Medtem so se odigrali na severnem delu fronte uspešni nemški napadi. Močni odredi nemškega letalstva in hrvatskih letalcev so prizadejali sovražniku težke izgube. V noči na 30. september je bil Arhangelsk ponovno bombardiran. V času od 15. do 28. septembra so izgubili boljševiki 990 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 77 letal. - -a h PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Vater (Wb.) E-Messer einer Kästenbatterie der Marineartillerie an der Atlantikküste. Zwischen Sträuchern und Büschen, ungesehen, von der Seeseite, ist der E-Messer einer Küslenbalterie aufgestellt. Die natürliche Tarnung ist so geschickt ausgenutzt, daß der E-Messer völlige Beobachtungsfreiheit hat Drack an* Virltn Marborgei Verla»- bü4 Drackerel-Qea m b. H - Verlagileltu«! Ego« Baumgartner: Haoptschtifflelter Crtedrlcb Oolotr ■II» tu Marburg a. d. Dran Badtaase «_ Zar Zelt «r Anzeigen die Preisliste »>- 1 »» L Juli 1942 rtltlt. Anstalt der Lieferant dea Blatte« bei hOberer Gewalt oder BetrtebssiSmn« «IM keine« Ansprach ant RBckiahlani des Benn-mUe« Mesto Marburg — nacsonalsocialistična veletrdnjava Sijajen potek prireditev K r e i s t a g - a ob navzočnosti Gauleiter-ja in Oberbefehlsieiter-ja Velezborovanja se je udeležilo 30.000 ljudi | . ¿-¡lllial i - 3/w. WÜ v^m^^^^m Oben: Der Aufmarsch der 30.000 — In der Milte: Bundesführcr Steindl spricht bei der Großkundgebung. Neben Gauleiter rcchts Oberbefehlsltäter Ililgenfeldt und Standorlältester Oberst Weslphal — Unten: Gauleiter Ulber-rcither, Oberbefchlsleiler Hilgenfeldl, Bundesführcr Steindl und Kreisfiibrer Strohl (liulv?) uacli dem Vorbeimarsch Minulo soboto in nedeljo je organizacija Steirischer Heimatbund, okrožje Mar-burg-Stadt, v Marburg-u priredila svoj Kreistag ali okrožni dan. Na prireditvah sta bila navzoča tudi Gauleiter dr. Ui-berreither ter Oberbefehlsleiter NSV Erich Hilgenfeldt. Po velikih pripravah, ki so mesto Mar-burg ovile v morje zastav, je v soboto popoldne Kreisfiihrer Michl S t r o b 1 po uvodoma odigranem komadu otvoril okrožni dan. V markantnih besedah je podal kratek pregled in naslikal storitve prvega delovnega leta z ugotovitvijo, da gre zasluga za iste tovarišu Klingberg-u, ki je pred par tedni prostovoljno odstopil. Za Kreisfuhrer-jem je govoril Bundes-fiihrer predstavnikom okrožja. Uvodoma se je zahvalil funkcionarjem za doslej storjeno delo. Povzdignil je zasluge neznanih političnih vojakov, to je delo Block- in Zellenfiihrer-jev ter jih nazval oblikovalcem okrožja. Izhajajoč iz zgodovinskih dejstev, da so vedno le po-edini možje delali zgodovino, je Bundes-fiihrer Steindl popisal veledelo Fiihrer-ja, njegovo pot od neznanega vojaka iz leta 1918. do Keichskanzler-ja, delo obnove do septembra 1939 in končno preoblikovanje Evrope kot največji vojskovodja. Nato je BundesfUhrer postavil znanje, vero in vedenje za predpogoj vsakemu političnemu delovanju. Na čelu mora korakati vedno funkcionar. Prehajajoč na sedanji politični položaj Spodnje štajerske, je govornik obračunal v ostrih obsodbah z vsemi morebitnimi nasprotniki nemškega ljudstva ter apeliral na funkcionarje, da se trudijo pridobiti za delo in Reich vse tiste, ki še oklevajo. Radi tega leži tudi težišče dela v zimskem času na jezikovnem sektorju. Bliža se čas, ko bo v Marburg-u izključeno, da bi kdo izhajal brez znanja nemščine. Celotno delo je presojati iz stališča čistih front. Nato je Bundesfiihrer razpisal tekmo, ki predvideva za zimsko dobo razdelitev zastav tistim, ki bodo pri delu zmagoviti. BundesfUhrer je svoja Izvajanja zaključil z besedami: »Mi ne želimo mirovati in počivati, temveč prijateljsko povezani hočemo zasledovati samo en cilj, boj in delo *a Adolf-a Hitler- ja! Marburg mora postati veletrdnjava nemštva in naeionalsocializma!« Počastitev Fuhrer-ja je zakljnčHo zborovanje funkcionarjev. Strokovne seje poedinih uradov so nato tvorile nadaljevanje okrožnega dne. Voditelji zveznih uradov so pri tem svojim sotrudnikom pri okrožju in krajevnih skupinah dajali navodila za delo med zimskimi meseci. Sledila je otvoritev razstav v slavnostni dvorani v gradu ob navzočnosti Bun-desfiihrer-ja, Oberburgermeister-ja mesla Marburg. Knaus-a ter poveljnika mesta Oberst-a Westphal-a, katerim so se pridružili še mnogi drugi možje organizacije Steirlscher Heimatbund ter prijatelji umetnosti. Umetnostna razstava razkazuje dela spodnještajerskih slikarjev ter poseben oddelek »Spodnještajerska pokrajina«, gledana z očali slikarjev iz Reich-a. Politična razstava predoči nik-. dar premagano nemštvo mesta Marburg ter storitve v prvem letu po osvobojenju. Urad Ortsgruppe II predstavlja vzor na-cionalsocialističnega notranjega dela. Razstava delovno-političnega urada daje vpogled v gospodarsko ustvarjanje okrožja. Travnik v mestnem parku je v soboto popoldne napolnila mladina, ki je s petjem in igrami razveselila staro ln mlado. Koncerti so se priredili na trgfh So-phienplatz, Adolf-Hitler-Platz, Jahn-Platz in Hans-Schemm-Platz ter v Rotweln-u. Po sviranju iz grajskega stolpa je zvečer bila predstava G8ethe-jeve žaloigre »Egmont« v gledališču, nadalje ljudski •koncert v dvorani Heimatbund-a, liurtski večer oesmi v sejni dvorani krajevne skupine VI. koncert na pihala v Brunndorf-u ter filmske predstave. Impozantno je bilo sviranje mirozova, ki je zakllučilo sobotne prireditve. Burg-platz je bil premajhen, da bi zamogel zajeti vse poslušalce, ki so se o polnočni uri tam zbrali, da slišijo sviranie godbe naše oborožene sile. Tudi ta točka se je zaključila s častitvijo Fuhrer-ja. Nedeljske prireditve so se začele z budnico. ki1 so jo igrale godbe oborožene sile in brambnega moštva. V jutranjih urah je Kreisfiihrer na pokopališču v Drauweiler-ju v spremstvu mnogoštevilnih tovarišev počastil tiste, ki so padli v službi za Spodnjo Štajersko. Ob sviranju pesmi o dobrem tovarišu je Kreisfiihrer Strobl v spremstvu vodje standarte brambnega moštva SA-Hauptsturmfiih-rer-ja, tovariša Sepp Kogelnik-a, položil venec na grob tistih, ki so za domovino morali v rani grob. Častni šturm brambnega moštva jim je pri tem izkaza! čast. Prvi sončni žarki so zasijali na okrašene grobove, ko je godba brambnega moštva zasvirala himno. Na hribu blizu Marburg-a, ki se mu pravi »Sieben Eichen«, je 24 let stal spomenik brez vsakega napisa. Pred svetovno vojno je to bil časten spomenik padlih vojakov našega polka številka 47. Srb-Bko sovraštvo do nemštva je pozneje Odstranilo napis tz spominske table, nI pa moglo iztrebiti častitljivih spominov iz src Nemcev mesta Marhi' > ki so iih Skrivali v svoji notranjosti. Ker se da- nes zopet sinovi tega mesta borijo ob stran.» ostalih tovarišev Reicha zoper skupne sovražnike, je spornih na zmagoslaven 47. regiment zopet v ospredju. V nedeljo ob okrožnem dnevu so ta spomenik zopet slavnostno odkrili Pri tem so bili navzoči stari bojevniki 47. polka, brambno moštvo, mladina, mnogi častni gostje in Bundesfuhrer. Slavnosten govor je imel Kreisfiihrer Strobl. Na spomeniku pa stojijo letnice 1848, 1849, 1853, 1866. 1878 in 1914—1918. Mali križ iz hrastovega lesa pa spominja tudi na tiste. ki so umrli in padli za novo Nemčijo. Politična razstava razkazuie ogromno gradiva, ki slika ogromne storitve malega dela. Mnogo je storjenega, zahvala ie pa v uspehih, že danes se vse to vidi. Doseglo se je m z dobro voljo ln pridnostjo prebivalstva. Razstavišče pod geslom »Da si narod sam pomaga« slika v številkah naše nad vse uspele nabiralne akcije. Mesto Marburg je za, voino zimsko pomoč 1941-42 nabralo 968.696.18 RM. za Nemški Rdeči Križ pa 338.301,85 RM. V oči padajoč je pri tel razstavi oddelek, ki daje pregled o otroških vrtcih, zavetiščih itd. Zavetišča in domovi za mladino omogočaio zdravo Fibanie v svetlih in higijenlčnTi prostorih, hrana je dobra, kar mladini omogoča, da pride do boljših moči. 810 mladostnih je dobilo T>omoč aH nasvete. 213 otrok ie šlo na oddih k druž'nam ln v rame domove. Razstava povč davolj rariočno, da se sipodnieštajerski mladini v Marburg-u sedaj že dobro godi bi marsikdo od odraslih se pri oeledu na vse to spomni svoie otroške dobe. ki ni bila tako dobra. Pomočni urad »Mutter und Kind« fMati in otroki vodi cgledovalca v deželo pravliic. Celi kuni malih mizic, omaric in podobnih za zabavo Izde^nih igračk bi celo odraslega človeka spravile v otroško razpoloženje. Razstava mladine govori o novem duhu, Iz katerega izhlapeva vse, kar se je za mladino v enem letu dobrega storilo. Naiveč je razstavljenih slik, ki so jih fantje in dekleta zbrali na raznih vož-niah. Posebno so podčrtana dela m'a<^ne na kulturnem, športnem in voolitika Londona danes bolj, kakor kedaj ioli usmerjena na konsolidacijo celokup-»ega evropskega položaja ter na očuvanje n izgraditev zveze narodov. Nadalje seje lada izrekla za de iure-priznanje Sovje-Mje z istočasno sklenitvijo pakta o pomoči pod pogojem, da se Sovjeti izogiba-io vsake komunistične agitacije na Balkanu. To principijelno staliSče bo predsednik vlade sporočil knezu Pavlu. Kraljevska jugoslovanska vlada odklanja načelno vsako, podpiranje Italije v abeein-skem problemi ter je pripravljena priključiti se stališča tistih sil, ki so za vzdrževanje zveze narodov. Ministrski svet pa ni za to, da bi se pod izgovorom, da bi se za rešitev zveze narodov, Abe-sinijo izročilo Italiji. Jugoslovanska vlada tudi odklanja zahteve Italije, da bi v tem smislu vplivala na Turčijo, da bi se slednja odpovedala pravici, utrjevati morske ožine. Ta italijanska zahteva je za urejevanje jugoslovansko-italijansklh razmer brezpredmetna. Kar se tiče garancij i strani Jugoslavije za gotove italijanske posebne gospodarske interese v Albaniji, je jugoslovanska vlada mnenja, da hi taka jamstva bila samo tedaj možna, če se Italija slavnostno odpove vsem političnim vplivom na Balkanu« Objavljeno N> poznavalcem razmer nudITo zanimiv "pogled v zakulisno delo zunanje politike bivše Jugoslavije ni bi bil vsak komentar odveč. * Mokri grob Velike Britanije. Po ugotovitvah ansrTeškega lista »Daily Express« je utonilo doslej 16.000 članov angleške trgovinske mornarice, t J. tisoč momariev več kot. v celi prejšnji svetovni vojni. Tako »Daily Express«, ki priznava samo mali del deianskih izgub, ker niti naimani ne omenja izgub tistega »nevtralnega« ladievja. ki je utonilo v službi Anglije. Teh moštev niso šteli, ker "ač niso Anerleži. Zadostovalo 1e že. da so žrtvovali svoje življenje v korist aa-"''oike zastave. * čess T>het v Kitajsko? Kakor poroča Svenska Dagbladet« iz Londona, se nahaja neka angleška vojaška delegacija v Mbetanskem glavnem mestu Lhasa. Namen prihoda delegacije je, urediti vojne transporte po stari karavanski cesti pre-'"■> Tibeta na Kitajsko. * Kako je s kapaciteto angleških ladje-inio? Tretji lord angleške admiralitete, Wake-Walker, ie po poročilu londonskega lista »Times« dopovedoval po radiu a merikancem. zakaj angleške ladjedelnice ne moreio izdelovati toliko ladij, kakor so pričakovali Amerikanci. Polovica nnarleških ladjedelnic je zaposlena samo s popravljanjem trgovskih in volnih ladij. V dosedanjem poteku vojne so angleške ladjedelnice Izvršile 23 tisoč popravil samo na vojnih ladjah. Istotako ie bilo popravljenih 35 tisoč trgovskih 'adij s skupno tonažo 140 milijonov brt. Tretji lord admiralitete je moral nada-He priznati, da angleške ladjedelnice Se niso rto segle zadovoljive Izravnave med Potrebo vojnih In trgovskih ladij. Gradnja ene tone vojne ladje zahteva petkratno Število delavstva, zaposlenega prt eni toni trgovske ladje. * Ameriško potniško letalo strmoglavilo v Braziliji. Kakor poročajo Iz bra- zilskega glavnega mesta Rio de Janeiro, je strmoglavilo blizu Santosa neko prometno letalo Panamerican Air Co. Enajst potnikov je bilo ubitih skupno s posadko, sestoječo lz štirih mož. * Angleški kralj je sprejel tatu! Londonski policijski inšpektor Mc. Kechnie je bil po poročilu lista »Daily Mail« obsojen radi tatvine nakita na šest mesecev ječe. Imenovani si je prilastil nakit, ki je bil na policijskem komisarijatu v Chelsea-i založen kot najdenina. Mc. Kechnie je bil eden izmed najbolj znanih angleških policistov. Pred nekaj meseci ga je sprejel radi njegove »vneme« pri letalskih napadih celo angleški kralj. * Wlllkie zahteva »drugo fronto«. Roo-seveltov odposlanec Wendell Wlllkie, kl se nahaja trenutno v Moskvi, je podal izjavo, namenjeno za inozemski tisk. Iz te izjave je razvidno, da v sovražnem taboru ni nikakega edinstva. Willkie je namreč izjavil sledeče: »Prepričan sem, da bi bilo od največje koristi, ako bi Ze-dhijene države skupno z Anglijo kakor hitro mogoče otvorile drugo fronto» v Evropi, seveda pod pogojem, da bi naši vojaški voditelji pristali na tak ukrep. Morda bo treba tega ali onega izmed njih javno nekoliko podžgati. V prihodnjem poletju je lahko že prepozno«. S tem je Wenden Willkie priznal, da se Amerikan-cem in Angležem spričo slabih izkušenj v Dieppe-u in Tobruku prav nič ne mudi k stičnim podvigom. Toda sovjeti zahtevajo vedno glasneje razbremenitev ln Willkie jih zagovarja. Obenem je Roose-veltov odposlanec lzblebetal stvari, ki dovolj jasno označujejo položaj boljševikov. Willkie namreč priznava, da imajo sovjeti doslej pet milijonov mrtvih ln pogrešanih vojakov. Bržčas je Stalin Willkieju prizna' samo gotovi odstotek pravih izgub. Glede žalostne bodočnosti Sovjetlje je izjavil Willkie sledeče: »V tej zimi bo mnogo manj živeža v Sovjetski Uniji, v kolikor ga ne bo popolnoma primanjkovalo. V milijonih sovjetskih stanovanj bo letos primanjkovalo kuriva. Z Izjemo vojakov in delavcev, ki delajo v vojno važnih obratih, ni skoro nikakih oblačil več. Popolnoma zmanjkalo je tudi medicinskih potrebščin, ki so neobhodno potrebne.« — Iz Willkiejevih besed je razvidno, da se bol iše vikom mudi z »drugo fronto«. Mnogo bolj kot Amerikaneem in Angležem. * Angleži pogrešajo eno izmed svojih najmodernejših podmornic. Angleška ad-miraliteta je mnenja, da je Dodmornica »Thorn«. ki je izpodrivala 1090 ton. Izgubljena. Ta podmornica je bila postavljena v službo leta 1941 in je bila oborožena z desetimi torpednlmi cevmi. Nad vodo je razvijala najvišjo brzino 19 milj na uro. * Novi nemiri v Siriji. V Siriji so Izbruhnili novi nemiri. Velika cev za pum-panje nafte Je bila na nekaterih mestih poškodovana. Uporniki so nato napadli angleške vojake, ki so nameravali popraviti te transportne cevi. * Maščevalni načrti anglosaksonsko-boljševiških oblastnikov. Finski tednik »S v e n s k B o 11 e n« se je nedavno pečal z maščevalnimi načrti anglosaksonsko-boljäeviäkih oblastnikov. List omenja, govor, ki ga je ime! predsednik angleških strokovnih organizacij, neki Wol-»tencroft, v mestu Blackpool. Po tem govoru naj bi se po mnenju ugotav-ljajočega lista otvorfla v slučaju zmage demokracij perspektiva strahovitega Ver-sades-a. 80 milijonov Nemcev naj bi odgovarjalo za vse to, kar Je Nemčija baje »zagrešila* od Bismarck» do danes. Ta nezaslišana maščevalnost odseva tudi is raznih Rooseveltovih izjav, da ne govorimo o maščevalnih grožnjah boljševiš-kih glavarjev, ki naj bi po teh satanskih načrtih dobili »časten« nalog, skovati verige za Nemčijo in njene zaveznike, da bi tako izvršili namenjeno kazen ter »rešili Evropo pred zasužnjenjem«. »Svensk Botten« ugotavlja, da je še vedno vse polno svetlovidcev, ki si domišljajo, da hi Anglosasi v slučaju svoje zmage uporabljali zdrav razum ter se izognili maščevanju. Te ljudi je treba spomniti na sramotni verzajski mir, kjer je prekričalo maščevanje vsak pameten glas v smislu sprave in zdravega človeškega razuma. če kdorkoli misli, da bi v kakem novem Versailles-u, kjer bi Churchill določal in Stalin imel besedo soodločanja, bilo drugače, se silno moti. Jasno je, da premagana Nemčija ne bi mogla Izprositi pri svojih sovražnikih nikake milosti. Ta zavest je ojeklenila nemški narod v njegovi trdni volji, nadaljevati to borb® do končne zmage, za katero obstajaj® spričo sijajnih uspehov na vseh frontah vsi pogoji * »Peterček bi bil skoraj izgubil svoj» državo brez ozemlja in naroda«. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, Roosevelt, je na neki časnikarski konferenci nameraval nekaj reči o pokojni Jugoslaviji. Pri tem mu je pa ušel izraz Srbija. Ko so ga novinarji na to opozorili, da bi se to njegovo izjavo lahko smatralo, kakor da on ne priznava več obstoja Jugoslavije, ki ji kraljuje mladi Peter Karadjordjevič, ker omenja le Srbijo, je Roosevelt ta svoj duševni zdirk-ljaj, ali pa bolje povedano, svoje zemljepisno neznanje, takoj popravil rekoč, da je bil nekoč zbiralec poštnih znamk. — Mi se takim dokazom nepoznavanja Evrope in zemljepisja nikakor ne čudimo. Ko ao po prvi svetovni vojni prišli gospodje Wilson, House in drugi iz Amerike na mirovno konferenco, so pokazali toliko zemljepisnega znanja o Evropi, da se jim je vsa Evropa smejala. Tako j« na primer Wilson zamenjaval šlezijo * Sicilijo, polkovnik House, ki je bil njegova desna roka. pa sploh ni vedel, kaj jo na primer Reka ali Fiume. * Angležinje in ameriški vojaki v Londonu. Ameriški časopis »Time« poroča o naslovnem med drugim kakor sledi: »Ker je število ameriških čet ojačeno, ni v Londonu nobenega dekleta več, ki bi moralo samo na sprehod. Ob sedanjem lepem vremenu so javni parki boljša lovišča kakor restavracije. Vojaki Zedinjenih držav ae ne obotavljajo v svojih agresivnih nastopih, temveč mirno stopaj« za dekleti ter jih primejo okrog pasu. Cez dan najraje lovijo dekleta v uniformah, zvečer pa pridejo na vrsto dekleta in žene v civilnih oblekah, ker se uniformirane ženske okrog 11- ure podajo v svoje vojašnice.« — Angleško č&sopisj» se seveda mnogo bavi s temi problemi. Odkrito priznavajo, da je danes ženski svet Anglije, ki ima svoje može po raznih frontah, prvič v nevarnosti, da zdrkne na stran po ta. Sifilida je, odkar s» Angležinj« pečajo z Amerikanci, porasla za 34 odstotkov. * 8000 Kitajcev «tonilo v Rumeni reki. Po poročilih iz Cungkinga, se Je razlila Rumena reka preko velikih delov Kitajske. 3000 ljudi je ntonilo, 40.000 ljudi J» pa brez strehe. Ker Je žetev uničena, se je bati lakote. Škode Je napravil« poplava v vrednostt 150 milijonov RM. * Črnci v /edin jenih državah Severne Amerike. V Zedinjenih državah Severne Amerike živi kakih 14 milijonov črncev, naslednikov nekdanjih sužnjev, ki se jih je uvozilo it. Afrike. Ti črnci so večinoma že dalje časa naseljeni na ameriškem kontinentu kakor marsikateri beli Amerikama, ki so se v največji meri naselili iz Evrope šele v 18. in 19. stoletju. Odkar je v Zedinjenih državah odpravljeno suženjstvo, so tamkajšnja črnci sicer svobodni ljudje, bela rasa jih je pa kljub temu vse do danes do neke meje gledala po strani ter smatrala za manjvredne. Danes, ko je Roosevelt Zedinjene države zapletel v vojno, so pa ameriški črnci kot vojaki prav dobrodošli Uvedba vojne obveze je zajela tudi črnce ter povsod, kjer danes stojijo ameriške čete, se nahajajo tudi bataljoni črncev. Kakor se čuje iz nevtralnih virov, so to čete, ki jih najbolj pripravljajo za pionirsko službo. Tudi v Severni Irski in Angliji ne manjka črnih ameriških vojakov. Angležem pa dela največ preglavic dejstvo, da se Angležinje — dekleta in žene — kot gosposka bela rasa, prav rade spuščajo v poznanstva in prijateljske ter seveda tudi ljubavne razmere s temi črnokožimi vojaki. — Intimnost angleških žen ln deklet s črnci bi Angležem in Amerikan-cem ne smelo delati skrbi. Čemu neki? Churchill m Roosevelt sta šla v vojno za »enakost in svobodo vseh narodov«. In če danes prismuknjena angleška frklja, ki se smatra za hčerko najboljšega in najbolj gosposkega naroda, postane ljubica črnega ameriškega vojaka, pomeni to za ta ljubavni par enakost in svobodo v praksi. * Roosevelt in njegovi povojni načrti. Mesečnik »Esquire«, ki izhaja v Zedinjenih državah Severne Amerike ter ga či-tajo posebno takozvane boljše plasti, je nedavno izpod peresa ameriškega pisatelja Martina Torenee-ja objavil članek, ki je po vseh znakih sodeč najbrž bil »od zgoraj« naročen. V nastopnem prinašamo lcratek izvleček Torence-jevih zamisli, ki glasijo: »Zedinjene države ne bodo po vojni samo sehi ustvarile novi jed, temveč ustvarile ga bodo celemu «vetu. Amerikanci so za to poklicani, ker «o neke vrste nad- ali zvišeno ljudstvo, pa naj si gre za poedine Amerikance ali za ljudstvo kot tako v celoti. Amerikanee je razumnejši, plemenitejši in neseb-nejši kot so ostali narodi ter ima radi tega pravico do vloge individuelnega in nacionalnega nadčloveštva. Po vojni bodo razen tega radi zlovoljnega razpoloženja tudi vsi narodi enodušno želeli in zahtevali, da jih vodijo Zedinjene države Severne Amerike. Zato se bo narode Evrope in Afrike pod vodstvom in vplivom Amerikancev uporabilo za dela. ki bodo spremenila svet. Med Gibraltarjem in Severno Afriko se bo za 8 milijard dolarjev zgradilo nasip. Sredozemsko morje se bo deloma izsušilo. Tšadsko jezero v Sudanu ee bo razširilo m spremenilo v velikansko afriško medzemno morje. Eeko Nil se bo kanaliziralo ter zvezalo preko Afrike z južnim delom Atlantika. Perzijsko-^rahsko puščavo se bo spremenilo v rodovitno zemljo. K vsemu temu pride še mnogo drugih del. Pri vsem tem a bo ameriški narod seveda tudi zboljšal svojo, že sedaj vse druge narode nadkri-ljujočo živi j enako ravan. Za žrtve, ki jih bo doprinesel za zmago, si bo poleg današnjega avtomobila lahko privoščil tudi zasebno letalo. Za vse to pa Se manjka «maga Zedinjenih držav ter ¿taSevna nadrejenost nad drugimi narodi. Amerikanee mora sedaj gledati, da bo duševno Unsere wöchentliche Sprachecke WIE DU MIR, SO ICH DIR1). Ein Bäckermeister*-') in Cilli bezogs) seine Butter lange Zeit von einem Bauern aus der Umgegend4). Eines Tages kam es ihm vors), als ob«) die Butterklumpen'), welches) jeder drei Pfund») wiegeniO) sollten, das verlangten) Gewichte) nicht hätten«). Er fing deshalb anw), Klumpenis) für Klumpen zu wie-genie) und stellte so festiT), daß sie sämtliche! 8) weniger wogenin). Der Bäk-ker verklagte!») also20) -den Bauern. Beim Termin2i) fragte ihn der Richter: »Haben Sie eine Waage^) ?« »Ja, Herr Richter«. »Und Gewichtes») ?« »Nein, Gewichte brauche-'*) ich nicht«. — »Wie wiegen Sie denn Ihre Butter?« — »Ganz einfach so«25), antwortete?«) der Bauer, »seitdemäv) der Bäcker die Butter von mir kauft, kaufe ich auch mein Brot bei ihm, den Laibüß) zu 3 Pfund»). Diese Laibe28) dienen29) mir als Gewichte) für meine ButterklumpenM). Wennst) nun das Gewicht nicht stimmt«). so Ist das nicht mein Fehler»»), sondern 6er seini-ge«34). Daraufhin«) wurde die Klagest!) des Bäckermeisters kostenfäffig«7) abgewiesen«). Ausschneiden und aufheben! 5 i) Kakor ti meni, tako jaz tebi. 3) pekovski mojster 3) dobival. Wir beziehen — Mi dobivamo; sie bez.eh-n — oni dobivajo; er bez.eht — on dobiva; er be&og — on je ciobh a.; e.-hat bezogen — on je bil dobival. «) okolica. 5) se mu je zdelo «) kakor da bi 7) kepa masla 8) katera. Welcher — kateri, welche — katera, welches — katero, ali: der — on, die — ona, das — ono. *) funt = pol kilograma io) tehtati n) zahtevano 12) težo 'S) ki da ni imelo (oblika, ki izraža. nekaj nestvarnega) 14) zato je pričel. Anfangen — začeti; wir fangen an — mi začnemo; sie fangen an — oni začnejo; er fängt an — on z" čne; er fing an = on je začel; er hat angefangen — on je Ml začel. 151 k< -po i«) tehtati 17) tako ugotovil 18) sleherni io) tehtali 19) zatožil 20) tedaj 21) sodna razprava 22) tehtnica 23) uteži 24) rabim js) prav enostavno 26) odgovoril 27) odslej =8) hleb 9) funt 28) hlebi 2») služijo "3) uteži 30) kepa masla si) ako 32) ni točno 3a) poj e-ška 34) njegov 35) Nato *«) tožba 37) moral plačati stroške 3«) odbita Izreži ln shrani! rasteL Postati mora »svetovni kapitan«, ki bo lahko zvišano gledal na druge narode- Amerikanee naj čita znanstvena dela in ne kakor doslej, večinoma detektivske romane. Pridobiti si mora obzorje, ki ne bo več stalo izpod izobrazbo povprečnega Evropejca«. — Gospodu Toren-ce-ju svetujemo, da se napije dobrega kalifornskega vina in gre v močno vinjenem stanju spat. V sanjah se mn bodo potem izpolnile in uresničile vse fantazije, ki jih je popisal v svojem članku. * »TI gospodje se dobro razumejo na vojskovanje.« Dnevnik »New York World Telegram« je kot nekakšen odgovor Stalinu, ki stalno prosjači za drugo fronto, odgovoril med drugim sledeče: »Vojaške akcije, ki naj bi — ne ozirajoč se na strategično stvarnost — zadovoljile politično agitacijo, so obsojene na polomijo. Vojni bogovi niso nikdar na strani tistih, ki podvzamejo vojaške akcije iz političnih razlogov. Vojaški strokovnjaki »Združenih narodov« cenijo in spoštujejo pogum in sposobnost sovjetskih armad, za Stalinove politične teorije se pa ne zanimajo. Vsi »e pa v lastnem interesu trudijo, da pride v interesu Sovjetije do druge fronte. O času, opremi in vojaških faktorjih bodo pa odločali strategi. Mi bi sploh ne obsojali, če bi Churchill in Roosevelt v tem igrala nekoliko manjši vlogi.« * Churchill se boji, da mn ne bi zmanjkalo viskija. Kakor znano, je Churchill strasten pivec viskija. Sedaj je, kakor poročajo preko Stockholma, državni parlamentarni sekretar za Škotsko ustanovil zaščitni odbor iz vodilnih strokovnjakov za zaščito zoper požare, ki mora izdelati predloge, kako bi se dalo rešiti škotske rezerve viskija pred napadi iz zraka. — Nobenega dvema ni, da Je Churchill kot eden najboljših konzumentov viskija, odredil te ukrepe. Kdor pozna Churchilla, vi, da on lažje prefivi poraze na frontah in potopitve po morjih, kakor pa rmičenj* reaerv viskija. Irl m« je vdan nad vse. * čangkajškova Kitajska je nevarno izolirana. »New Statesman and Nation« piše v svoji izdaji z dne 22. avgusta IS 12, da so Kitajci nevarno izolirani. Izguba burmeške ceste onemogoča dovoz težjega orožja. Amerikanska letala, ki prihajajo po zraku, so samo nekakšna simbolična ojačenja. Iz stališča glavnega vodstva vojne, je Japonsko možno premagati samo iz Kitajske. Kitajska moia za o tvoriti izhodno točko, ne pa zasedanje otokov, kar bi bilo težavno. Problem prometa bo seveda za to treba popreje rešiti — Tako »New Statesman and Nation«, ki mu na uho povemo, da Zedinjene države Severne Amerike prometnega problema za do-voz vojnega materi jala na Kitajsko ne bodo rešile, ker je to vprašanje že rešila japonska vojska, ki je zasedla cesto in jo ne bo več dala iz svojih rok. Amerikanci bodo res morali poskušati z zasedbami raznih otokov, ako bodo hoteli napasti Japonsko. Kako jim bo to uspelo, se vidi že iz poskusa, ki so ga napravili na enem izmed Aleut-skih otokov, kjer so nameravali spoditi usidrane Japonce. Iz te moke najbrže ne bo kruha. * Bomba je eksplodiral» v indijskem železniškem vagonu. V nekem oddelku 2. razreda v Bombay vozečega vlaka je nedavno eksplodirala bomba, ki je dotični vagon popolnoma raztrgala. 24 potnikov je bilo mrtvih in 130 ranjenih. Truplo nekega zavirača, ki se je nahajal v dotič-nem vagonu, je vrglo 500 metrov daleč. Izgleda, da se je povzročitelj atentata nahajal med potniki, ki je hkrati postal žrtev svojega podviga. * Boji za Madagaskar se nadaljnje*». Državni tajnik pri francoski vladi v Vichy ju je poročal: »Dne 23. septembra proti 17. uri so Angleži zasedli Tanana-rivo, glavno mesto otoka Madagaskar.« Z zavzetjem prestolnice v neenakem 14-dnevnem boju je prva črta bojev zaključena. Naše čete se pa seveda kljub temu pripravljajo za nadalhrp Mwir V ho požrtvovalen kot doslej. PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Leopold (Wb.) Leichte Flakartillerie greift in den Erdkampf ein Spodnještajerci se učijo nemščine Spodnještajerci so že od nekdaj znani kot ljudstvo dobrega spomina in bistrih glav s posebno nadarjenostjo za učenje jezikov. To jim je tudi omogočilo, da so se navadno povsod v svetu lahko uveljavili. Naš človek iz Spodnje Štajerske, ki se je kot rudar preselil na VVestfalsko ali v šlezijo, se je tam V kratkem času vživel in udomačil ter prilagodil novim razmeram. V kolikor mu je v začetku bil še jezik v nemščini okoren, si ga je v praktični rabi kaj kmalu zbrusil, kar mu je olajšalo življenje v novem okolju. Isto se lahko reče o spodnještajerskih delavcih, ki so hodili s trebuhom za kruhom v Belgijo, Holandijo ali Francijo. Razen svojega jezika in nemščine, kar jim je omogočalo sporazumevanje, so pri vsakem koraku pobirali jezikovno znanje naroda, med katerega so prišli ter se ga sčasoma tudi priučili. Najbolj talentiranega učenca tujih jezikov se je Spodnještajerec izkazal kot izseljenec v Ameriki. Po vseh delih prostranega kontinenta se jih najde, kjer so si z žilavostjo ustvarili nove eksistence in domove in to seveda šele, ko so se naučili jezikov nove domovine, pa naj si je bilo angleščine, španščine ali portugalščine. Uk ameriških jezikov so nekateri Spodnještajerci tako spopolnili, da je marsikateri svoje prvotne kmetske, delavske ali rokodelske poklice lahko zamenjal za pisarniške in druge duševne. Natakarja, ki je doma iz Spodnje štajerske, lahko najdemo po restavracijah in kavarnah vseh evropskih držav in po potniških ladjah, kjer strežejo in govorijo v vseh jezikih. Tudi kot tolmače po oceanskih potniških ladjah se je že našlo Spodnještajerce. V stari avstro-ogrski monarhiji, ki je bila, kakor znano, mešanica mnogih narodov, so Spodnještajerci bili naravnost iskani za službe in poklice, kjer se je potrebovalo jezikovne zmožnosti. Znani so slučaji, da je državni Uradnik, ki mu je zibelika tekla na Spodnjem štajer- skem, lahko v treh do štirih jezikih reševal spise, sprejemal in zasliševal stranke itd., kar uradniki iz drugih dežel nekdanje prostrane države seveda niso bili v stanju. V armadi in vojni mornarici imenovane države so Spodnještajerci v svojih polkih in oddelkih v par mesecih obvladali nemščino za službeno potrebo. V svetovni vojni so častniki in podčastniki iz Spodnje štajerske opravljali službe tolmačev po ujetniških taboriščih in drugih vojaških zbirališčih, ker so bili za to najbolj zmožni. Znan je primer, da je na nekem zbirališ" ranjenih in zopet ozdravljenih vojake., ki se jih je odpremljalo" v razne edinice na fronto, služboval Spodnještajerc, ki je kot feld-vebel in tolmač gladko govoril in prevajal v osmih jezikih. Mož ni imel razen ljudske šole nobene druge izobrazbe. Kot nadarjen samouk se je naučil, skoraj bi se lahko reklo, kar mimogrede, vsak tuj jezik, med katerega je prišel. Tudi bivša Jugoslavija je znala izkori-* stiti jezikovno zmožnost in nadarjenost Spodnještajercev. Prav posebno je izrabila tiste, ki so bili v javnih službah. Uradovati so morali ustmeno in pismeno najmanj v treh do petih • jezikih. Znano je tudi dejstvo, da je vsak nekoliko šolan Spodnještajerc zelo načitan. Svojo duševno hrano je navadno črpal iz časopisov in knjig v treh do štirih jezikih. Nič manj ni lanskoletna zopetna uvedba nemščine na Spodnjem štajerskem na . celi črti potrdila nadarjenost naših ljudi za tuje jezike. Uspehi 17 mesecev so posebno pri otrocih in mlajših generacijah tako sijajni, da so prav prijetno iznena-dili največje optimiste. Spodnještajerc je pafc po naravi in po predpogojih, ki so mu dani z ozirom na raso, klimatične in druge okoliščine v katerih živi, odličen učenec jezikoslovja. Vsakemu narečju, ki se ga loti, je lahko mojster. Zato bodo tudi v doglednem času vsi Spodnještajerci, v kolikor v govorjenju nemščine še niso podkovani in se sedaj pridno učijo, čimprej izpopolnili svoje znanje. RAZNE VESTI * Spravite jabolka šele o pravem času! Jabolka so letos pod gospodarstvom, ker bi se drugače ne dalo vse pokrajine prostrane Nemčije v zimskem času oskrbovati. Da se popis sadja olajša, je letos potrošnikom omogočeno, da si na podlagi nabavnega listka pri pridelovalcu naba- ^VtAM-D-lAMPE MIT DER OOPPEIH^ O z S 5 ¿ i ee i/i O Besser für Dich — besser für alle! Kohle ist kriegswichtiger Roh- und Heizstofl. Deshalb ist wirtschaftlichste Ausnutzung elektrischen Stromes, der meist mit Kohle erzeugt wird, entscheidend. Osram-D-Lampen geben hohe Lichtleistung. Verlangen Sie darum ausdrücklich Osram-D-Lampen mit der Osram-Doppelwendel, wenn Glühlampen ersetzt werden müssen. OSRAM-LAM PEN 2 m o i/» » > s & s o 0 3 r" 1 m Z o 2 Vidißkkt für wenig iftrctn! ¡¿ O T23 £ ^«AM-D-IAMPE MIT DER DOPPElV^ vijo po deset kil jabolk. S tem nakupom ni treba hiteti. Bolje je še nekoliko časa čakati, ker le dobro zrela jabolka sa po zimi držijo. Kmetje imajo letos toliko jabolk, da bodo takim kupcem iste lahko prodali tudi še potem, ko bo oddaja sadja na oddajališča končana. Pri kupčijah se je držati predpisanih cen. V zadnjem času se je po poštah in železnicah opazilo veliko razpošiljanje jabolk. To je treba odklanjati, da ne pride preskrba bolnikov in otrok v krizo. Tudi pošta in železnica bosta v interesu prometa v tem pogledu nekaj podvzeli. * Kmetje pozor! Sadje ne sme priti V kotlje za žganjekuho. Naš narod potrebuje sadje v svežem stanju za uživanje; otroci, bolniki in starejši ljudje pa za marmelado, kompote in sladek sadjevec. Za žganjekuho se sme uporabiti samo tisti ostanek sadja, ki ni za nobeno drugo rabo. Dolžnost vseh sadjerejcev je, da sadje v celoti uporabijo kot prehranjevalno sredstvo. Verkaufsanzeigen (Oebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden nürsnekalk aller Art waggonwe sä uungeKaiK sofort lkferb"ar durch die Firma Anton Birgmayer, Marburg (Drau), Tegetthoffslraße 74. Tel. 21-97 1384-3 3 Stuten zu verkaufen oder für 3 Fohlen zu tauschen. Franz Lopitsch, Marburg (Drau, Nagy-straße 30. 1382-3 HhfällP Altpapier, Hadern, Schnei-K U l a 11 c derabschnilte, Texlilabfälie, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. 1604 Suche Lehrstelle bei Schneiderin in der Nähe von Marburg (Drau). Josefa VVeingerl, Uhler-jakobstal 30, Post Jakobstal in ß. ftkmet iecfes Wort kostet für IfeilengesucAe 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Rot. für Geld-, tteatitätenverkehr. Briefwechsel u. Heirat 13 «pf. das fettgedruckte Wort 40 Rot. für äfle übrlgenWorsanzelgen 10 Kol. das fettgedruckte wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchsiaben le Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70Rpf. AUskunftsgebühr für Anzeiger, mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" so Rpf. - Anzeigen-Anna hme-schluss: Donnerstag um 11 Uhr. - „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr fur eine Kleine Anzeige 1'— RM Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung de» zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden Fl*CIWIElla fi für Wachdienst in den M besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck, Hotel Mondschein. Mariahilf 6.____ Hemdennäherinnen werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting. 1132-6 Mädchen und Bursche von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Überprüfung durch das Arbeitsamt. Ebenso werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen. 1209-6 Für leichte Arbeit in der Fabrik (Brauselimonadetabletten) werden reine, gesunde,v geschickte Arbeiterinnen (auch Jugendliche) aufgenommen. Arbeitszeit von 6 bis 14 Uhr. Direkte Anmeldung in der Fabrik Unio-Ge-sellschaft, Marburg, Meiling, Landwehr-gasse 23._1350-6 MpioriAiitA 3—4 Arbeitskräfte wer- meieneuie den bg. Marie Lininger> Marburg, Tauriskerstraße 32, aufgenommen. 1354-6 Deutschsprechendes Lehrmädchen wird sofort aufgenommen. Aloisia Fara-sin, Damenschneiderin, Wachsenberg Nr. 25. 1357-6 Braves Dienstmädchen für kleinen Besitz gesucht. Anfragen in der Verw. 1373-6 Hausgehilfin für sf°r^0f3erJKp,ätr a gesucht. Erforderlich: Fleiß, Zuverlässigkeit, Anhänglichkeit, gute Kochkenntnisse. Geboten: Gute Behandlung, auf Wunsch elterliche Betreuung. Bewerbung schriftlich oder persönlich bei Hintz, Marburg/Drau, Reiserstraße 14. 1372-6 1 ¿«jähriger Junge für den Haushalt gesucht. Anträge an: Grachor Kreszentia, Fall 107. 1374-6 vermitteln mit grossem Erlolg I Meierfamilse sucht Gutsverwaltung Schloß St. Georg, Ob. Kunigund, gegen Belohnung und Deputat. 1376-6 Mädchen vom Lande das etwas kochen kann und häusliche Arbeiten verrichtet, wird sofort auf- fenommen. Karl Weilzl, Fleischhauer, larburg (Drau), Meiling, Rockenzaun-gasse. 1385-6 HaiicriRhilfin mit Kochkenntnissen ....... dringend gesucht. Gute Behandlung. Anfragen: Regina Göttlich, Marburg (Drau), Kärntnerstraße 128. 1387-6 Landwirtschaftliche Arbeiterfamilie wird in ein Haus mit Feld aufgenommen. Marie Pilz, Ranzenberg (Pöß-nitz). 1383-6 Hausgehilfin SLfSLCl^ schai, Reicheliburg Untersteiermark. 1396-6 Ti'ichlige Wirtschafterin für Landbesitz gesucht. Mit Kind kein Hindernis. Anträge an Besitzer Franz Iverschitz, Oberpulsgau. 1394-6 Suche verläßliche, nette Köchin für sofort. Anzufragen Frau Grete Kiff-mann, Marburg (Drau), Meilingerstraße Nr .25, I. Stock. 1393-6 Winzer oder Meier mit 4 Arbeitern ab 1. November gesucht. Johann Schunkowitsch, Naraple bei Monsbero. 1390-6 Schneiderlehrling sofort gesucht. Adr. Werw. 1389-6 Sllfh^ sofort einlache, ältere Frau, welche mich bedienen und mir kochen würde, wofür ich ihr' mein kleines Haus mit Garten ü . schreibe. Anträge an Johann Hermann. Sachsenfeld 150. 1388-6 Fesches, blondes, alleinstehendes Fräu-; lein mit gutem Pensionsbetrieb, 47 Jahre alt, sucht einen 40- bis 50-jährigen Beamten, Lehrer, pensionierten Gendarm zwecks späterer Ehe kennen zu lernen. Solche mit Sprachenkenntnissen bevorzugt. Anträge unter »Leoben 98333« an die Verwaltung. 1363-12 Untersteirer-Witwer ohne Kind, gutes Einkommen, wünscht zwecks Ehe Bekanntschaft mit Fräulein oder Witwe im Alter von 30—40 Jahren. Ein Kind kein Hindernis. Zuschriften an Josef J. Dränlach 15, Post St. Jakob im Rosental, Kärnten. 1377-12 Epänlbin mit Besitz (Stadtnähe) rrauitsiri wünscht Ehebekanntschaft mit Eisenbahner 45—57 Jähren. Zuschriften unter „Herbst" an die Verw. 1395-12 ä _htlinnl Schönen Dank Demje-MViliUIiy • njoen der mir meine Legitimationen zurückgestellt hat und ersuche noch um Rückgabe der Geldtasche, während das Geld behalten werden kann. Franz Werdnik, Schmied-" meister, Rotlenberg 20. 1385-13 Zahn-Atelier Dentist Franz Sorschak in Franz bei Cilli, bleibt vom 28. Sept. bis 17. Okt. 1942 geschlossen. 1378-14, Tages-Preise für Jede Menae Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Ubernehme Abwracksbetriebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gustintschits ch. 1375-14 DER CHEF DER ZIVIL VERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft Graz, den 22. Sept. 1942. U/LE E 2/63/1942. Bezug von Eiern In der 41. Zuteilungsperiode werden in der Untersteiermark zwei Eier für jeden Versorgungsberechtigten ausgegeben und zwar: auf den Abschnitt b 41 der Reichseierkarte 1 Ei, auf den Abschnitt a 41 der Reichseierkarte 1 Ei. Die Ausgabe der Eier erstreckt sich auf den ganzen Versorgungsabschnitt und erfolgt daher in der Zeit vom 21. September bis 18. Oktober 1942. Um einen Doppelbezug zu vermeiden, sind die Verteiler verpflichtet, die Einzelabschnitte a 41 und b 41, die an der Reichseierkarte verbleiben, durch Aufdruck ihres Firmenstempels zu entwerten. 1381-2 Im Auftrag: gez. Dr. Artner. Butg-JUcklsw e »larourg, uurgpiatz 1 Hîeiae MmUhm ~ passe Satpu ein. Terra-Film mit FRITZ ODEMAR HANNELORE SCIIROTH GERALDINE KATT Für Jugendliebe nicht zugelassen! 1392 staatliche Lotterie • Einnahme WESKACK Harburg (Drau) - Herrensasse 25 ütllPQPnJeder Art — Leder — Leicht-uiIICOCB nTeja)| _ Ho]z _ orthopä. sehe Apparate, Leibbinden, ütimmi-.rümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13. 762-14 Wie Petdukbeiu von 2050 bis 6°° Uhr! '389 'm i m m DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK _Per Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft U/LE K 16/14/1942. Graz, den 22, Sept 1942, Bezug von Käse Infolge der weiterhin günstigen Erzeugungslage, wird auch in der 41. Zuteilungsperiode eine zusätzliche Menge von 62,5 g Käse zur Ausgabe gelangen. Die Abgabe erfolgt auf den F-Abschnitt der Reichsfettkarten 41 für alle Altersstufen einschließlich der Reichsfettkarten SV1— SV6. Die Zuteilung erfolgt für den gesamten Versorgungsabschnitt und zwar in der Zeit vom 21. September bis 18. Oktober 1942. Die Verteiler haben die F-Abschnitte bei der Warenabgabe abzutrennen und den Ernährungsämtern zur Ausstellung von Käsebezugscheinen einzureichen. Die mit dem Aufdruck »J« oder »Jude« versehenen Relchsfettkartea berechtigen nicht zum. Bezug dieser Käsezuteilung. 1380-2 Im Auftrag: gez. Dr. Artner. Landesfachgruppe Imker Südmark (Untersteiermark) Betrifft: Zuteilung von Futterzucker für Bienen Wie in der Presse vom 8. 8. 1. J. verlautbart, erhalten sämtliche Bienenzüchter der Untersteiermark, auf die seinerzeitige Anmeldung bei der Lfg in Graz, pro einzuwinterndes Volk 6 kg Futterzucker, durch die Geschäftsstelle in Marburg, Tappeinerplatz 6. In Ausnahmsfällen werden Nachmeldungen berücksichtigt. Imker, welche den Zucker noch nicht bezogen haben und der Abgabe des Aktionshonigs bis dato nicht nachgekommen sind, wollen dies sofort nachholen, da die Zuckerausgabe, um ein zuspätes Auffüttern zu verhindern, mit 15. Oktober 1942 abgeschlossen wird. Nach diesem Termine ist eine Zuckerzuteilung unmöglich. Nähere Informationen erteilt die Geschäftsstelle der Lfg in Marburg, Tanpeinerplatz Nr. 6. 1348 I. A.: OTTO TSCHREPINKO. Der Polizeidirektor in Marburg (Drau) IV-74.15/42. Marburg, den 17. Sept. 1942, Maria STEFAN, Besitzerin des Tabaktrafikkiosk am Tappeinerplatz, wurde wegen Verkaufes von Zigaretten zum Stückpreise von 12 Rpf, anstatt des zulässigen Preises von 4.5 Rpf, mit 500 RM und 6 Wochen Haft, im Falle der Nichteinbringung der Geldstrafe mit weiteren 6 Wochen Haft und Veröffentlichung des Erkenntnisses auf ihre Kosten in der »Marburger Zeitung« und im »štajerski Gospodar« bestraft. Außerdem wurde ihr die Eignung zur weiteren Führung einer Tabaktrafik abgesprochen, und der unrechtmäßige Mehrgewinn von 1125 RM eingezogen. Im Auftrage: gez. KOZMANN, e. h., Pol. Inspektor. 1379-2 Landes-Hvpothehenansialt für Steiermark i GRAZ, Radetzkystrasse Nr. f5 Komm unafdaríehen Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land CILLI, Postfach Siedlungsdarlehen Haftung des Reichsgaues fur sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt