UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
v
Stev. i.	V Ljubljani, 1. januvärja 1885. 1.	XXV. leto.
svojim prijateljem o
Za narod svoj, za dom presveti, Za njega srečo in korist Mi stali smo v ponosni četi, Značaj nam bil jeklen je, čist. Pravico mi, omiko pravo Pisali smo si na zastavo.
d Va rojstni dan glasno in čvrsto Pozdravljam Vas, tovariše! Za saboj let zrem dolgo vrsto, A v njih ostal sem stari še, Ostal tovariš Vam izkušen, Za sveto stvar goreč, navdušen!
Poklic nas vse preblažen druži, Naj druži tudi nas — ljubav! Ljubeče brat naj bratu služi, Ljubezen vodi naš pozdrav! To deli smo in to-le geslo Sadu nam mnogo je prineslo.
Nakdaj pri borni svoji zibki Smrt gledal sem, pri zibki smrt! In dostikrat v mladosti šibk; Okušal sem življenja srd; A ni britkost, ni borba ljuta Za Vas mi ni vmorila čuta!
Bog z Vami zdaj!.. O godu svojem Pozdravljam Vas udäni brat! O godu Vam preglasno pojem, Kot zvesti brat, kot znani brat: „Ostanite v poklicu vstrajni, Ostanite možjč značajni!"
Noseč na rami potno torbo Tožbe sem Vaše slušal jaz, Bijoč, kot Vi obupno borbo, Nje britkost sem okušal jaz! Vzprejet z odprtimi rokami Prepeval sem in jokal z Vami!
Beseda slovenskemu učiteljstvu v novo leto.
„Z banderom tak' dolgo pojdemo Da z božjo močjo dopolnimo."
Vodnik.
Štiriindvajset let je minulo, kar je „Učiteljski Tovariš" (1. jan. 1861. 1.) svojim prijateljem izpregovoril „prvo besedo", rekoč:
„Ljubezen do vas me je k vam pripeljala, Ljubezni pa tudi vas prosim za dar; Ta vez naj bi trdno nam srca vezala, Da ločil ne bo nas nobeni vihar."
Zares, ljubezen je močna vez, ki ustvarja in druži značaje ter jih vzbuja in nasrčuje pri vkupnem delu. Tako je bilo tudi pri našem listu. Domoljubni in napredni učitelji, starejši in mlajši, in tudi drugi naši prijatelji narodnjaki priskočili so nam na pomoč, in združeno smo svojo lepo domovinsko dolžnost izpolnovali s tem, da smo skrbeli za splošni napredek našemu domačemu šolstvu in učiteljstvu.
Če se oziramo nazaj — na štiriindvajsetletno delovanje „Tovariševo", smemo ponosno reči, da nismo delali brez uspeha. A ne smemo še reči, da nam dalje ni treba toliko delati. Mnogo, prav mnogo imamo še dela posebno zdaj, odkar z Najvišega prestola na učesa doni mogočna beseda „enakopravnost" vsem avstrijskim narodom. Bolj ko kdaj moramo tedaj delati za svoj narod, ter mu pomagati, da bode krepak in vreden ud velike Avstrije. Prvo blagostanje pa narodu pride po pravi omiki. Vsak narod pa se more in mora izobraževati po svoje, zlasti v svojem jeziku. Šole in učitelji slovenski imamo tedaj zdaj veliko važnega dela posebno na domačem pedagogijskem področji. Živa potreba nam je, da dobimo za naše domače šolstvo in učiteljstvo dobrih pedagogijskih knjig, da si ustvarimo splošno pedagogijsko slovstvo, kakeršno si ustanovljajo naši sorodni sosedje na Češkem, Hrvatskem i. dr. Naše geslo naj tedaj bode: uglejmo vse, a pred vsem poprimimo se pripravnih mikališč in sredstev za svoje potrebe, za
„domače navade in misli".
V imenu domače dobre stvari vabimo tedaj vse svoje dozdanje in nove prijatelje ter vse drago učiteljstvo slovensko, da naj duševno in materijelno podpirajo naše domoljubno podjetje in sicer tako krepko in vztrajno, da bodemo
„dvignili srčno zaklad slovenskega dlana in uma".
Učiteljevo vedenje mej narodom.
(Fr. Gabršek.)
Pomen učiteljskega stanu počel se je še-le novejši čas popolnem uvaževati; izpre-videlo se je, da so učitelji mladine mogočen činitelj pri ustvarjanji narodove blaginje. Ta veljava pa ne obseza le ozko ograjenega šolskega področja, marveč ona se oslanja tudi na učiteljevo delovanje izven šole, v obitelji, v občini, mej narodom. Pravega učitelja izpoznamo tudi po tem, kako sicer koristi narodu, v katerega sredi deluje. Da ima učitelj do tacega delovanja ne le pravico, marveč tudi dolžnost, izvira že iz tega, ker se tudi šola ne more ločiti od naroda, t. j. od rodbine ali občine, marveč mora le na to vplivati, da se vez mej njo in družino le še bolj utrjuje in krepča.
► Ako pa hoče učitelj v resnici to sveto nalogo izpolnovati, tedaj se mora z narodom jedno čutiti, mora se uglobiti v mišljenje, v nazore in v potrebe naroda, mora znati z narodom občevati in uporabljati vse one okolnosti, katere so narodu samemu v korist. Iz tega razloga ne bilo bi prav, ko bi učitelj občeval jedino le s svojimi tovariši, ko bi se o vsaki priliki pomenkoval le o svojem poklici; tako bi bil jednostransk, ter bi se od naroda na neopravičen način odločeval. Pač je dobro, da naj učitelj s svojimi tovariši mnogo in rad občuje in da naj se ž njimi posvetuje o zadevah svojega poklica; a naloga vzgojevatelju mladine je tudi ta, da mu je ostati v vedni dotiki s svojo okolico, da v svojem krogu vzpodbuja, čisti in nadomešča narodove nazore o šoli in omiki, da očete in matere polagoma pridobiva in vnema za šolo, da jim na srce polaga koristi urejenega šolstva, da jih vnema za vse ono, kar je pravega in plemenitega in da pospešuje tudi gmotni napredek naroda.
Mnogo učiteljev je, katerim je tako delovanje neljubo in kateri bi najraje z vsim vnanjim svetom nič opraviti ne imeli; a ne glede na to, da taki učitelji ne razumevajo popolnem svoje naloge, odtegniti se vsej dotiki z ljudstvom vender le popolnem ne morejo. Učitelj poučuje otroke tudi skrbnih starišev, kateri tudi pogosto poprašujejo o napredku svojih otrok. Često poizvedujejo tudi o sredstvih, kako bi mogli v tem ali onem slučaji svojo deco dobro vzgojevati. Vesten učitelj mora v takih slučajih vso svojo zgovornost in ves svoj vpliv uporabiti, da starišem razloži najboljši način umne vzgoje, da jim označi pot, po katerem treba otroka voditi, da postane kdaj pošten, pameten in koristen človek. Taki trenutki so velicega, odločilnega pomena za marsikaterega otroka. Seme, katero vsadi učitelj v srca roditeljev, požene navadno dobre kali, in se izpremeni često v zdrav, krepak sad. Vzgledov imamo dosta. V takih trenotkih so roditelji največkrat pristopni tudi drugim vplivom; in ako ve učitelj vse to prav uporabiti, storil bode mnogo v korist svojega naroda. Večkrat poučuje učitelj v zasebnih hišah ali pa občuje z narodom na kak drugačen način. Nikoli pa ne bi kazalo pravega moža, ko bi se hotel svoji okolici odtujiti ali ž njo nič opraviti ne imeti. A tudi ozir na društveno stanje mu ne dopušča, da bi osamljen životaril; vsaj so ljudje vender le v obče drug na drugega navezani; ko bi se osamljali, počelo bi vse društveno življenje hirati.
To premišljevanje nas vodi do zaključka, da mora učitelj skrbeti, da tudi v društvenem občevanji s svojim stanom na pravi način vpliva. Nikakor ni vse jedno, kako kdo z narodom govori, kako se obnaša proti višjim in nižjim, kako se vede v tej, kako v oni zadevi, družbi i. t. d. Vse to zahteva precej bistrega uma in neke posebne olikanosti, katera, če ni prirojena, mora se na vsak način priučiti. Od učitelja pa se to zahteva tudi kot od splošno izobraženega moža, kateremu ne bi smela neznana ostati nobena stran prave olike.
Ako se zdaj ozremo po veliki večini učiteljstva, najdemo, da ni povsod vse tako, kakor bi moralo biti. Mnogo učiteljev je, ki v svojem občevanji ne kažejo one uglajenosti, kakeršna bi pristala njihovemu poklicu. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, da izhajajo učitelji v veliki večini iz kmetskega stanu. To sicer ni nesreča za narodno šolo, kajti le taki možje najbolje poznajo potrebe ljudstva; ali to samo jih še ne odveže dolžnosti, da bi težili po večji oliki; sosebno ker jim šolanje na piipravnicah le malo prilik ponuja, da bi si mogli prisvojiti dopadljivo varnost v oblikah in dobrodejno vedenje v vsakdanjem občevanji. To je tem potrebnejše, ker je današnji čas počel omiko zasledovati že po vnanjosti človeški. Učitelj si pravi ugled le težko pribori. Ako pa že sam ne zna varovati dostojanstva in veljave, tedaj se mu ni kmalu nadejati, da bi mogel uspešno delovati v prid naroda. Ne le višji stanovi, tudi nižji znajo razločevati mej olikano in neokretno
1*
vnanjostjo, in ne le pri izobražencih, marveč tudi v priprostih krogih velja največ« oni, ki zna nastopiti z neko vabljivo mirnostjo in dostojnostjo svojega vedenja. Ako vrhu tega učitelj razume, na ljubeznjiv in zaupljiv način brez ozkosrčnega osamljevanja občevati z voditelji in s predpostavljenci, tedaj si pridobi vsestransko spoštovanje ir> priljubljenost. Oba dela izpoznata se natančneje, učita se ceniti in spoštovati, k;u more učitelju in njegovemu stanu le v korist biti. Tudi učitelj, čegar vednost ne presega mej navadno izobraženega človeka, velja v takem slučaji v očeh naroda več nego oni, ki je z znanjem v obili meri obdarovan, kateri pa se pregreša zoper dobre in prave navade in ki ne zna brzdati samohotnosti svojega vedenja ter je v estetične oblike zavijati.
Marsikdo bi morda menil, da je itak vse jedno, kako mislijo ljudje o njem. A temu ni tako. Učitelj poučuje in vzgojuje malo deco, katera se zaupljivo obrača do njega, z isto zaupljivostjo naj bodo tudi stariši navdani, ker le tako bode mogoče, da se vzgojevalna vez mej tema činiteljema le še bolj očvrsti in tesneje spoji. Zaupljivost je pa tudi zato potrebna, ker narod nima zadosta razuma, da bi drugače nego po učiteljevem vnanjem nastopu razsojeval vrlino in zmožnost njegovo. Res, da moder mož ne gleda toliko na mnenje drugih; takemu zadostuje že čistost in neomadeževanost srca. A često ni mogoče vnanjosti ločiti od notranjosti; večkrat pa se lepa notranjost kaže tudi v lepi, prikupljivi vnanjosti. Znano je, koliko grenkob je učitelju prestati od strani neomikanega ljudstva. Ako pa zna učitelj s svojo dostojnostjo krotiti strasti onih, s katerimi ima opraviti, prihranil si bode mnogo sitnosti, kajti že njegov nastop, njegova odločna beseda odvzela bode vse osti razburjenemu govoru. Posebno zadeva to matere, katere navadno vodijo vzgojo .otrok. Bistre oči materine takoj zapazijo neoglajenosti učiteljeve ter se po teh ravnajo. Nasprotno pa raste z zaupljivostjo otrok do učitelja tudi zaupljivost starišev.
Kakšno bodi torej obnašanje učiteljevo mej narodom? V prvi vrsti se mu je ogibati, da svojih bližnjih, voditeljev in občanov ne prezira, marveč da se prijazno pogovarja ž njimi kot skrben vzgojitelj njih dece. Potem naj pa pomisli, da zavidljivo, izzivajoče in razžaljivo vedenje nikakor ne pristoji izobraženemu možu in da je še bolj odurno, kot boječe vedenje, katero spravlja človeka kaj rado v zadrego. Nobeno pa nikakor ni sposobno, učitelju nadahniti onega dostojnega držanja in moške, a vender ljubke gotovosti, ki se zahteva od vsacega pametnega in izobraženega moža. „Navada, v vsakem trenutku pristojnega se skazati in mej drugimi svoje stališče obvarovati, daje osebi lehko varnost, katera jako dobrodejno vpliva".
S takim vedenjem pa vender ne zahtevamo od učitelja onega klečeplastva, kakeršno je rodilo preponižno-uborno šolniško zakonodavstvo 18. stoletja. Tako obnašanje se ne spodobi nobenemu možu, še manje pa učitelju kot gojitelju samostojnosti otroške. Zato se bode vedel olikan in izveden učitelj tudi v onih prilikah primerno obnašati, ko bode treba ovrgavati napačne nazore svojih protivnikov. Nasprotno je pa uprav zoprno ono ošabno in gizdalinsko vedenje, katero je polno sladkih besed in okornih običajnih oblik. Tako vedenje oznanuje navadno prazno glavo in z ozirom na učitelja neko neopravičeno na-mišljavost.
Dobra društvena olika tirja torej od učitelja, da ta svoje mnenje dostojno in prijazno izražuje in da more dober in pameten pogovor v logični zvezi nadaljevati; da celo nebrzdanosti neolikanih ali na pol olikanih ljudi ne zavračuje se surovostjo. Vplivnemu možu naj učitelj na uljuden a prostodušen način pove resnico; pa tudi s priprostim možem, sinom nezaslužene bede, naj občuje s prijazno srčnostjo. Tako vedenje je pravo človekoljubje, prava društvena olika. S tem se povzdigne učitelj na nravno višino, katera iuiponuje, k moralični zmagi vodi in tako njegov vpliv poveličuje. S prijaznim, nenaki-
cenim bitjem, s premišljenim nastopom in s priljudnimi oblikami pridobiva si učitelj srca roditeljev, naklonjenost predpostavljenih, zaupanje v svoje šolsko delovanje, povikšano veljavo in s tem večji vpliv, katerega more često uporabljati na korist šolstva. O tem nas prepričajo učitelji, ki imajo svoj glas in sedež v odborih, v občinskih, okrajnih in deželnih zastopstvih.
Veličina pojedinih učiteljev, ugled in vpliv posameznikov pa koristno dejstvuje na ves stan. Kakor sramoti svoje dolžnosti zanemarjajoč ude vse učiteljstvo, tako povzdiguje vsekdar vnet, zvest, olikan in izobražen, zato pa tudi čislan učitelj ves stan.
Težko je tožiti svoj stan, a stvar je preresna, da ne bi odkrivali ran na lastnem telesu. Marsikomu bodo se zdele te besede preostre, a resnica mora na dan. Mnogo sovražnikov učiteljske veljave nahaja se mej učiteljstvom samim. Nečisti nagibi in sebične težnje pri oglaševanji, nedostojno obnašanje pri obisku vplivnih osob, škodoželjnost pri nezasluženem kaznovanji kakega tovariša, poniževanje tovariševega delovanja in prizadevanja, mejsobno nasprotovanje učiteljstva večrazrednih šol, razglaševanje pomanjkljivosti in napak sotrudnikov, vse to in še več jednacega škoduje stanovskemu ugledu, ponižuje pojedince in ves stan. § takim ravnanjem tepta se čast stanu, omadežuje se sveta naloga učitelja in vzgojitelja, izpodbija se trdno stojalo nravstvenosti, katera jedino le je prava podloga osobne česti in slave. Udarec, kateri je namenjen tovarišu, zadene navadno prouzročitelja samega. Kdor seje nezaupanje, žel bode nezaupanje. Kdor zapusti trdno zvezano verigo solidarnih stanovskih koristi in se neučiteljem sam in na neopravičen način nasproti postavlja, ta škoduje sebi samemu in vsemu učiteljstvu. Vse učiteljstvo smatra naj se kot celota; v tej celoti naj deluje jeden za vse in vsi za jednega; z združenimi močmi dosegla se bode ona veljava in ono čislanje učiteljskega stanu, katero bode v stanu širiti omiko in oliko na vse strani. Zato pa nastane sveta dolžnost vsacega učitelja, da dela v vsem svojem vedenji čast svojemu stanu. Kadar bode to zahte-vanje rodilo povoljen sad, potem se bodo izboljšale tudi stanovske zadeve, in vpliv na socijalno stanje učiteljstva bode sploh boljši. „Bodimo boljši, kmalu bode boljše!"
Knjiga Slovénska
T
XIX. veku.
*
Pá saj né boš vedno spala, Roz'ca lepa „Operosa"; Saj boš skoraj spet vstala,
Rož'ca mnogoverstnih ved. — Lé vstáni — lepa Ti cvetlica!
In Modricam služi z vso skerbjo; Sveti še Ljubljani ko danica
Delaj čversto z „združeno močjo"! *
Tako priprosto, a domoljubno kliče J. Lenček v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 novo znanstveno družbo — Matico — na dan, opisavši nekdanjo „Modrine delovnih" (Academia Operosorum) v njeni prvi in drugi dobi (1701 — 25 pa 1781 — 7). Česar opevana družba ni mogla, storil je mož sam — veljak — Mecena našemu slovstvu t. j.
Elaron SigmuiMl Zois.
Rodil se je Žiga Zois v Trstu 23. novembra 1747. Oče mu je bil Mihael Angelo Zois (Freiherr v. Edelstein), mati pa druga njegova žena Kranjica — Jovana p]. Kapu-sova. Preselivši se na Kranjsko — postal je — učen, bogat, ljudomil — novi domovini svoji velik dobrotnik. Umrl je v Ljubljani 10. novembra 1819. Popisal je r' ;govo življenje profesor R i c h t e r po nemški v posebni knjižici s sliko (1820. 8. 22); po slovenski dr. Janez Bleiweis v Koledarčeku (1. 1855. str. 17—26) tudi s podobo. Popeval ga je po svoje v Krajnski Čbelici dr. Jakob Zupan v naslednjih gledč književnosti znamenitih spevih:
Baron Zois Žiga.
Povsod se učiti
Svet viditi sam, To gnalo ga iti V Rim, Amsterodam.
Petero jezikov
Verh moj'ga kramlja, Cirila nas Grikov, Brat' knige ravna.
Mat' Krajna imela S'nu ljubšiga ni, Za Krajnšino vnela, Nam oča rodi.
Vodnike, Linharte Je Žiga budil, Bod' bnkve, bod karte, Rad z njimi delil.
Sromake, bolnike Odeva po sto, Kup' ranjenim like, Blazino mehko*
Slovi do Londona
Mineralogec, Do Kube, Kantona Z jeklino kupec.
Pred Sava nehala
'Z Bohinja teč' bo, Ko zabiti znala, Zois! hišo tvoj6.
I. 76. 77.
Zoisova hiša krajnšini zatišje.
Zdaj krajnčit' ne znati
Je Iblančana sram, Kdej kranjsko kramljati Zois dramil je sam.
Žal Krajne po Zoisu baron Sigmundu.
Kdo bukvarje mi vmiruje?
Kalepina kdo budi? Tuje kdo tako gostuje? Mene kdo tako slavi?
II. 49.
Lahi se radi slovene.
Zois, Valvasor bila
Sta Laha oba: Italjo pustila, Imena sladM!
Baron Zois Vodnikov Mecen.
Horac brez Mecena bi patrona
Javalne do Kvebeka slovil: Brez budil Sigmunda Zois Barona Vodnik znan Slovencam bi ne bil.
m. 60.
Kakor bi Vodnik znan ne bil Slovencem, tako bi Kopitar ne bil Slovanom; brez Kopitarja bi mati Slava morebiti ne imela Miklošiča, in brez Miklošiča — kdo ve, kakovo bi bilo še sedaj slovansko jezikoslovje? Evo velike pomembe Zoisove! — Sam učen — je pridno nabiral raznoterim vednostim pripomočkov ter z njimi — s svojim dobrim svetom, s knjigami in starimi listinami, z novci — vnemal in podpiral bistre glavice za slovenščino, za slovenskemu narodu tolikanj potrebno prosveto. Kako bistro je pa tudi Zois sam presojeval njihove stvari in poskušnje, spričujejo nam na pr. njegova pisma do Vodnika (cf. Briefe des Freiherrn Sigmund v. Zois an Vodnik. — Album S. 45—62). V njegovi hiši so imeli zatišje na pr. Kumerdej, Japel, vzlasti Linhart, Vodnik, Kopitar, pa tudi Ravnikar, Metelko in dr. (Vid. Slovenija oživljena — zlož. J. Bile — Slov. Glasnik VII. 12). Marljivo je nabiral starih knjig, rokopisov ali
spomenikov kranjskih in slovanskih (Carniolana, Slavica Glagolitica et Cyrillica) itd. Po smrti je od njegovih dedičev njegovo knjigarno kupil cesar Franec za 7000 gld. za licealno knjižnico, rudninsko zbirko njegovo pa v naš muzej za 6000 gld. Iz njegove pa iz Kopitarjeve ostaline pridobila si je javna naša knjižnica, kar ima najboljših starejših zakladov iz domačega slovenskega pa slovanskega slovstva. Živ je bil Žiga Zois, pa tudi mrtev je in bode vedna podpora slovenskemu pismenstvu, in prav kliče mu dr. J. Bleiweis s Koseskega geslom:
Ko trombe glas, ko zvon doni, Od verlega moža spomin.
Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli.
(Piše G r a d i m i r.)
(Dalje.*)
J. Podmilšak in J. Jesenko.
(Glej 76. berilno vajo: „Burja, zameti in plazovi v Alpah".)
Ta spis je posnet po Jože-tu Podmilšaku in Janezu Jesenku. Ob kratkem vam povem nekaj o vrlih teh dveh možeh.
Jože Podmilšak se je rodil v dan 25. marcija 1845. 1. v Krašinji, tri ure od mesta Kamenika. Bil je sin priprostih kmetskih starišev. Učil se je najprej v domači šoli, potem je prišel na Ljubljansko normalko (mestno ljudsko šolo), ter na to vstopil na gimnazijo v Ljubljani. Ko je bil Podmilšak še dijak na Ljubljanski gimnaziji, vzamejo ga v vojake. Tožnim srcem je zapustil učenje ter je živel kot vojak v Komornu na Ogerskem, pozneje pa v Brnu na Moravskem. Decembra meseca 1870. 1. dosluži vojake ter dobi službo kot trgovski pisar v Celovci. Uže drugo leto pa pride za uradniškega pričetnika k deželnemu odboru v Ljubljano. A tudi tukaj ni ostal dolgo. L. 1872. dobi službo brzojavnega (telegrafskega) uradnika v Trstu, kjer je potem najdlje služboval. Žalibog prične bolehati, jedva prišedši v cesarsko službo. Meseca oktobra 1874.1., idočega v službenih zadevah skozi Ljubljano, hudo napade prsna mu bolezen. Zaman je bila vsa zdravniška pomoč. V dan 24. decembra 1874. 1. izdihne svojo dušo v deželni bolnici Ljubljanski.
Jože Podmilšak je bil vrlo priden slovensk pisatelj. Uže kot dijak na spodnji gimnaziji je jel marljivo pisateljevati. Poseben vpliv je na-nj imel pokojni Anton Janežič, ki ga je vedno nagovarjal, naj pridno spisuje. In v istini je Podmilšak mnogo pisal v Janežičev „Glasnik"; a Janežič mu je tudi njegove spise plačeval, ter mu je bil vedno veren svetovalec in podpornik. Jože Podmilšak je mnogo spisal. Sodeloval je pri „Glasniku", pozneje pri listu „Besednika" in „Zori"; a vrhu tega je mnogo lepih povesti in naučnih sestavkov napisal za družbo sv. Mohora. Ni sicer navadno pisal s pravim svojim imenom, nego pridel si je bil pisateljsko ime „Andrejčkov Jože", to pa zato, ker mu je bil oče Andrej. In kateri Slovenec, ki bere bukve družbe sv. Mohora, ne pozna Andrejčko vega Jože-ta? Saj je pokojnik spisal za to družbo vrsto ličnih povesti in poučnih sestavkov; naj vam le omenim njegove: „Lepe pesni glas, seže v deveto vas"; „Vseh svetnikov dan"; „Tolažba na smrtni postelji"; „Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše"; „Žalost in veselje" in dr. Pa tudi v Jauežičevem „Cvetniku" nahajamo vse polno lepih Pod-
*) Glej lanskega „Učit. Tovariša" na str. 377.!

milšakovih sestavkov. Poskušal se je časih tudi kot pesnik in nam v nekdanjem „Glasniku" priobčil pesnice: „Moj dom", „Slovo", „Nočni požar" in dr.
Jože Podmilšak nam je lehko v vzgled pridnega mladega moža! On je delal neutruduo ljubljenemu našemu narodu v blagor. Uže kot dijak se je rad učil tudi ne-šolskim predmetom, posebno češkemu in poljskemu jeziku. Iz češčine je kasneje r logo-kako lepo povest preložil na slovenski jezik. Pisal je silno umljivo in po domače, zato tudi naš kmet rad prebira njegove spise, kateri mu jako ugajajo.
Podmilšak je umrl mnogo prerano, neizpolnivši niti 30. leta! Vender v tej kratki dobi se je pri našem narodu toliko prikupil, da mu je zagotovljen trajen spomin!
A o Janezu Jesenku vam tudi moram nekoliko povedati! Vrli mož še živi, in je zdaj profesor na gimnaziji v Trstu. Janez Jesenko se je rodil 1838. 1. v Poljanah na Gorenjskem; on je učen mož, izvrsten zgodovinar in zemljepisec, spreten pisatelj slovenski ter zna mnogo jezikov. Spisal nam je več izbornih šolskih knjig, katere se rabijo po naših srednjih šolah (gimnazijah, realkah in učiteljiščih). Naj vam omenim le njegovo „Zemljepisno Začetnico", Občni Zemljepis" in „Občno Zgodovino za srednje šole". Prevel nam je tudi iz angleščine nekoje lepe povesti, ter sodeluje v slednjem času pri listu „Zvonu". V njem nam je 1881. L priobčil jako zanimivo in učeno razpravo: „O zemeljskih potresih". O rodoljubnem gospodu profesorji nam je, če Bog da, še mnogo lepega pričakovati!
Lovro Pintar.
(Glej 79. berilno vajo: „Lov na divje koze".)
Lovro Pintar seje rodil pri Sv. Tomaži v Selški župniji nad Škofjo Loko na Gorenjskem 1814. 1. Ljudsko šolo je izvršil v Škofji Loki, spodnjo gimnazijo v Kar-lovci na Hrvatskem, a zgornjo gimnazijo v Ljubljani. Na to se odloči za duhovski stan ter vstopi v bogoslovnico Ljubljansko. Posvečen v mašnika služboval je kot kaplan na Gorenjskem in Dolenjskem; a naposled je župnikoval v Zalem logu pri Železnikih in na Breznici pri Radovljici. Umrl je 1876. 1. kot župnik v pokoji v Preddvoru, v kraji, kjer je uže svoj čas kaplanoval.
Pokojni Lovro Pintar je bil velik prijatelj kmetijstva, šolski mladini in ljudskim učiteljem. Posebno rad se je pečal se sadjerejo ter je navlasti v „Novicah" priobčil mnogo poučnih sestavkov. Tudi v „Učiteljskem Tovarišu" je pisal o sadjarstvu. Spisal je več lepih molitvenih knjig, n. pr.: „Nebeške iskrice", „Marija Devica" i. dr. Bil je izvrsten narodnjak, goreč dušni pastir, vesel družbenik ter gostoljuben gospod. Pri svojih župljanih je užival splošno zaupanje, tako celo, da je bil voljen za deželnega in državnega poslanca!
Schiller.
(Glej 80. berilno vajo: „Lovec".)
Pričujočo pesen je po nemški Schillerjevi poslovenil uže znani vam Fr. Cegnar. Friderik Schiller (izgovori Šiler) je bil preslaven nemški pesnik, porojen v dan 10. novembra 1759. 1. v Marbachu na Virtenberškem (na Nemškem). Njegov oče je bil virtenberški stotnik. Friderik Schiller se je izučil zdravilstva, vender je vselej mnogo več veselja kazal do pesnikovanja in pisateljevanja. Podal je Nemcem mnogo prekrasnih umotvorov, s katerimi si je pridobil neminljivo slavo. Nekateri njegovi pesniški izdelki so se iz nemščine preložili v mnoge druge jezike. Tudi nam Slovencem sta jih poslovenila nekoliko znana vam pesnika Koseski in Cegnar. Tako n. pr. je Koseski poslovenil Schiller-jevo „Devico Orleansko" in „Pesen o zvonu"; a Cegnar „Ma-
rija Stuvart", „Viljelm Teli" in „Valenštajn", prekrasna dela nemškega veleuma! A tudi v našem berilci nahajamo nekaj poslovenjenih Schiller-jevih pesnij; tako n. pr.: „Slovo" (str. 91), „Domovina" (str. 110), „Korist ognja" (str. 112) i. t. d.
Friderik Schiller ni dolgo živel. Prsna bolezen je naredila konec občudo-vanemu pesniku v dan 9. maja 1805. 1. v Weimar-u na Nemškem v 46. 1. njegove dobe. Pomnite še to, da je bil Schiller sovremenik našemu Vodniku, t. j. živel je z Vodnikom ob enem in istem času.	(Dalje prili.)
Mesó.
(Kemija y kuhinji.)
„Srečna dežela, v kateri niso lonci samo ob nedeljah in praznikih napolnjeni z mesom, ampak tudi druge dni". Takó se je izrazil v najnovejšej dobi neki nemški pisatelj, kateri mesu po tej izjavi pripisuje veliko vrednost. Dan danes se v resnici povsodi od vseh jedil največ mesa použije. Po večih trgih in mestih ne najdeš gospodinje, katera bi ne imela največe skrbi za-tó, da prinese na mizo skledo tečne goveje juhe in malo mesá svojej družini. V prejšnjem času — se vé, ni bilo takó — in še dan danes se mej kmetskim prebivalstvom malo mesá pokuha*). Sicer se zgoraj navedene besede polagoma uresničujejo, če tudi počasi — in morda bodemo še dočakali srečnih in boljših dni, ko bodo tudi revnejši ljudje imeli čast in veselje „meso" večkrat v tednu na mizi videti.
Tu se nam vriva vprašanje, je-li mesó za razvoj človeškega telesa, neobhodno potrebna hrana? Mari bi se ne mogla z drugimi, cenejšimi sredstvi nadomestiti? Priznati moramo, da bi se to lehko doseglo; kajti vsaj smo že pri mleku videli, da ono zadostuje popolnem za razvoj in rast našemu truplu; tudi bi se to doseglo s primerno rastlinsko hrano. Tu hočemo tudi omeniti, da so se vedno čuli in se še čujejo glasi proti mesnej hrani. Navadno se vsi ti nasprotniki drže načel naravoslovcev, ki hočejo vedno dokazovati, da človek ni ustvarjen za mesó; toda dan danes njihovi privrženci se od dné do dné krčijo.
Znano nam je, da vsem tistim živalim, ki so navezane izključljivo na rastlinsko hrano, manjkajo čakani (Eckzáhne); nasprotno najdemo te zobé pri vseh onih živalih, kojim je narava odločila za živež mesó, ali pri onih, ki se hranijo z zmešanim živežem, kakor n. pr.: medved, človeku pa ne manjka nobene vrste zob; to nam že zadostuje, s čimur zamoremo vse tiste naravoslovce zavrniti, ki mu odrekajo mesno hrano. Treba nam je pa vedeti, kolike vrednosti je mesó za človeško življenje in potem bodemo še-le zamogli pravo veljavo mu odločiti.
Z raznimi operacijami bomo tudi našli vse sestavine, iz kojih obstoji mesó. Ako n. pr. vzamemo kos mesá, ki tehta 4 klg. ter ga posušimo na solnci, se zeló skrči in konečno ostane trd, brezvoden, okoli 1 klg. težak kos. Oni 3 klg., kolikor je mesó prvotno več tehtalo, so izginili v podobi vodenih hlapovin. Ta očividna prikazen nas poduči, da ima mesó veliko vode, — skoro 3/4, — (natanko 78%).
Če to posušeno mesó večkrat spiramo s čisto vodó, polagoma zgine rudeča barva in mesó se izpremeni v belo, vlaknasto (žilovito) snov. Ta pridobljena tvarina se da še
*) Kar se tega tiče, je stvar tako-le: Ob štiridesetdanjskem postu in sicer ob postnih dnéh niso jedli ljudje mesá, a med letom so ga več použili, kakor dan danes; delavno in nizko ljudstvo zdaj slabeje živi, kakor nekdaj; taka so poročila iz drugih dežel, a tudi pri nas ni drugače, le ozrimo se n. pr. samo na Ljubljano, kakó so nt kdaj na našem Krakovem ljudje živeli, kakó pa zdaj! Uredn.
na dalje razkrojiti. Ako se polije z močnim vinskim cvetom, se od nje odloči nekoliko tolšče, ki raztopljena v vinskem cvetu plava. Pri jako suhem govejem mesu se nahaja primeroma veliko tolšče (Fett) in sicer v 100 delih posušenega mesa 20 delov. Pri debelem govejem mesu se dobi še več tolšče. Snov, ki nam še ostane, se nam pokaže kot vlaknasta pletenina (Gewebe), v katerih se vidijo tu in tam tanke žilice (fine) Ke-mikarji imenujejo to bistvo radi vlaknaste podobe „vlaknec" (Faserstofl); nadalje nam pravijo, da obstoji največ iz beljakovca in da je v marsičem podoben mlečnatej sirovini (Käsestoff), v katerej je tudi veliko beljakovine. Razun tega se nahaja v govejem mesu majhen kvantum mineraličnih tvarin (Mineralstoffe).
Mi vemo, kakó različna so živalska telesa po zvunanjosti, kakor po notranjosti; vender pa najdemo manj ali več v vsakem mesu, zgoraj naštete snovi. Kakor je znano, je izmej vseh mesnih vrst, prešičevo najbolj debelo; tedaj ima največ tolšče — in v tem obziru prekosi tudi govedino. Nasprotno ima teletina — še v večej meri pa skop-čevina (koštrunovo mesó) — manj tolšče, kakor najbolj suho goveje živinče.
Pri kuretnini, celó pri sicer jako odebelenej gosi, se tolšča še v višej meri skrči, (račje mesó ima 9, gosje 8 in kurje 1% tolšče), in znaša pri mesu mladih golobov komaj 3 dele od 100 delov posušenega mesá. Nasprotno imajo nekatere ribe, — ako-ravno se navadno misli, da njihovo mesó malo tekne, — primeroma prav veliko tolšče v sebi; tudi se nahaja mnogo beljakovega vlakneca v ribjem mesu. Z ozirom na to, smemo ribje mesó z lehko vestjo primerjati z onim naše domače klavne živine. Popolnoma posušen losos ima n. pr. v 100 delih 22 delov in jegulja v istej kvantiteti celó 56 delov tolšče! Mesó od najnavadnejše divjaščine ima jako malo tolšče (zajčje n. pr-samo ima pa skoro ravno toliko „lakneca", kakor govedina, in če se mu dodá nekoliko maščobe, je potem dobra in redilna hrana. Da so nekatere naše domače živali večkrat nenaravno preveč debele, izvira le iz tega, ker jih navadno krmijo s tako pičo, ki imajo največ tolščnih snovi. Za vzgled naj navedem neko majhno ovco v „Port Filip" v Avstraliji, kjer izdelujejo maščobo, od kojih vsaka povprečno 55 funtov tehta; od tega pa edino 20 funtov loja ali tolšče — skoro % od celote. Pa to še ni največ, kajti človek ume marsikatero domačo živino z razno pičo še v večej meri izrediti.
Pri nobenej hrani ni pripravljanje, kar se tiče tečnosti, tolike pomembe, kakor ravno pri mesu. Po načinu samem, kakó se mesó različno pripravlja, zamoremo visoko vrednost redilnih snovi, ki so v njem, našemu telesu koristno narediti. Od pripravljanja je tudi to odvisno, da se sicer izvrstni živež večkrat izpremeni v jako težko prebavljivo hrano.
Oglejmo si nekoliko razne oblike govedine, o kojih se nam na mizo postavlja (nosi).
V	gospodinjstvu je sploh povsodi navada, da se najpopred na mizo prinese skleda juhe.
V	obče se misli, da se v juhi nahaja največ redilnih mesnih tvarin, raztopljivih (kroj-ljivih) in da se juha tudi lahko in srečno prebavlja. Proti zadnjemu mnenju sicer nimamo nič; kar se pa tiče visoke tečnosti, ki se juhi pripisuje, pa jako dvomimo. Gospodinja pripravlja „bouillon" navadno takó, da za kosilo namenjeno meso dene v lonec, napolnjen z mrzlo vodó, in pusti, da se pri ognji polagoma kuha. Brez dvombe — se na ta način dobi „bouillon"! Mari se pa s tem doseže najkoristnejša (najtečnejša) hrana ?
Poglejmo tedaj, kaj se s kuhanim mesom godi! Omenili smo že zgoraj, da meso izgubi s spiranjem v vodi mnogo rudeče - barvenega mesnega soka. Ravno tako v vodi, v katero smo djali meso in to postavili k ognju. Dokaz temu, rudečkasta barva, ki se v vodi pokaže. Ta barva se pa mej kuhanjem menjava z drugo, ako dalj časa vre. Voda postane nekoliko kalna in na kipečem površji posode se vrté belkasto sive pene, katere
gospodinja kot nesnago s penjenico odstrani. Tako je „bouillon" končan; za gospodinjo ima njegova debelkasta, oljnata lastnost ter mnoga tolstna očesca veliko veljavo . . . . Žalibog nam je kemikar dokazal, da je to sicer pravo ravnanje (?) naših gospodinj, kar ima marsikatera za svoj evangelij, popolnoma napačno. V mesnem soku, ki se pred kuhanjem iz mesa cedi, tako nam pravi znanost, so bile najvažnejše redilne mesne snovi: beljakovina, tolšča in soli. Ako deneš „jajce" v vrelo vodo, se v njem beljak strdi. Ravno tako se tudi v „mesnem soku" nahajoči se beljak (Fleischsafte), kateri se pred kuhanjem iz mesa cedi, strdi, in skrbna gospodinja ga s posebno marljivostjo kot grdobo v podobi „pen" odstrani. V tako zvanej „krepilni juhi" nimamo nič druzega, kakor malo tolšče, nekaj soli (Salze) in obilico kleja (Leim), ki se je naredil iz mesnega pletivnega bistva (Bindesubstanz des Fleisches) in ima malo redilnosti v sebi. V resnici zasluži tak „bouillon" popred vsako drugo imé, kakor pa ono „redilne juhe". Če gospodinja vzame za „juho" posebno meso, da s tem tudi zaželen namen doseže, zamoremo to „mesno juho" še zmirom kot dober prebavljiv aparat imenovati. Ako se pa z „bouillon-om" in mesom tako ravná, kakor opazimo sploh pri naših gospodinjah in kuharicah — je ravno tako, kakor da bi naredil imovitega moža za berača, ter ga obdal z nič vredno le navidezno bliščobo. Odstranjena „mesna juha" (Fleischbrühe) je malo tečna, ki je vse redilne snovi v mesu absorbirala (posrkala); in trdi, iz izskuhanih mesnih nit (Fleischfasern) obstoječi ostanek je skoro popolnoma brez vsakojake tečnosti, poleg tega pa tudi zeló težko prebavljiva jed.
Pri vsem tem pa nikakor ne mislimo našim pridnim gospodinjam očitati, da bi ne znale košček mesa tako pripraviti, da bi našemu telesu ne teknil v popolnej meri. Če jim je kaj na tem ležeče, da bodo pripravile za kosilo kos „sokovitega" mesa, naj se ravnajo po tem, kar so naravoslovci z večkratnimi poskusi posneli. Meso naj se dene v vrelo vodo. Resultat jim pokaže, kar so si želele. Tako pripravljeno meso se odlikuje s prijetnim okusom in sokovito lastnostjo, s čimur se povekša redilna moč. Izprememba tega mesa se lehko pojasni. Vrela voda je najpred vplivala na zeló sokovite mesne vlakine (nitke), da so se na konceh skrčile. S tem se je obvarovalo izcedenje mesnega soka. Vsled velike vročiue so se najvnanjejše plasti v mesnem soku raztopljivega beljaka strdile, s čimur so se luknjice mesnih nitek popolnoma zamašile. Po tem tacem se je onemogel neposrednji vpliv vročih vodenih hlapov na mesno notranjost, in meso se kuha samo s pomočjo v njem nahajoče se mokrote.
Samo ob sebi je umevno, da se doseže isti „resultat", ako se meso pri pečenji izpostavi na hud ogenj; reberce (Kotelettes) in biftek (beefsteaks) se na ta način pripravlja. Tü je treba še omeniti, da meso pri pečenji nekoliko več teže izgubi, kakor pri kuhanji; vzrok temu je voda, ki pri tem pripravljanji izpuhti. Razun tega se izpremeni precejšnji kvantum tolšče v žolčo, veliko več, kakor pri kuhanji.
Mesó solé iz tega namena, da na znotraj ne more zrak priti, kajti drugače bi se pokvarilo, kakor hitro bi prišlo v dotiko z zrakom. V to uporabljiva sol neki deluje tako, kakor vrela voda; naredi namreč, da se vnanji konci mesnih nitek skupaj skrčijo in na ta način znatni del nahajočih se tekočin v mesu zadržujejo. Ker se mesne nitke skrčijo, nima vnanji zrak v notranji del mesa vhoda; tedaj se ne more razkrojiti in ostane v prvotnem stanu. Če sol pride v vse dele mesa, dobomo znano „vsoljeno meso" (slanino). Sicer pa tudi to, ravnokar povedano ravnanje z mesom ne obvaruje popolnem, da bi se iz mesa čisto nič redilnega soka ne izcedilo in tako vender zgine nekoliko beljakovin in soli. Naravni nasledek tega je, da je vsoljeno meso teže prebavljivo in da izgubi precej redilne moči.	Po „nemšk. izvirniku" posnel J. Ravnikar.
Hrvatski učiteljski dom.
Omenili smo v „Učit. Tovarišu" pretečenega leta, kako lepo in veselo napredujejo hrvatski ljudski učitelji, kateri so si v teku devetnajstih let ustanovili dve pre-koristni društvi, kateri ste vsaj po imenu znani tudi nam slovenskim učiteljem, ki delamo in živimo na meji sosedne nam Hrvatske. Prvo teh društev je „Učiteljska Zadruga" v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, ki je podobno našemu enakemu društvu; a drugo je „Pedagogično - književni zbor", ki skrbi za izdavanje raznoličnih pedagogičnih knjig, ter po predsedništvom vrlega šolskega nadzornika Josip Ivana Filipoviča tako uspešno napreduje, da se čuditi moramo Slovenci, od kod našim bratom Hrvatom toliko duševne in gmotne podpore.
In zdaj — v najnovejši dobi — polastila se je hrvatskega ljudskega (pučkega) učiteljstva prekrasna, veličastna ideja, ki ne namerava nič drugega nego to, da si hrvatski ljudski učitelji pozidajo v mestu Zagrebu, v stolici hrvatske zemlje, svoj vkupni dom, kateri naj bi bil vreden reprezentant hrvatskega pučkega učiteljstva, ter naj bi s svojo vnanjo podobo napravil v mestu Zagrebu ugoden vtis na vse prebivalstvo v zavednosti, rodoljubnosti in požrtvovanju hrvatskega učiteljstva. To poslopje, katero bi bilo na diko Zagrebškega mesta, naj bi se zvalo „Hrvatski učiteljski dom".
Zares, prekrasna ideja, veličastna misel, h kateri tudi mi slovenski učitelji od vsega srca želimo, da bi se na čast in slavo hrvatskega učiteljstva v najskrajnem času izvedla.
Da se čitatelji našega lista upoznajo z namero „Hrvatskega učiteljskega doma", namenili smo se nekoliko povedati, kaj je namčn temu poslopju in kako mislijo hrvatski učitelji svojo idejo izvesti.
„Hrvatski učiteljski dom" bi bil vkupno poslopje vsem hrvatskim učiteljskim društvom, v katerem bi imela ta društva svoje vkupne sestanke, svoje zabave in dogovore, svoje pisarne in zbirke. V obče bi bilo to poslopje neko središče vsega učiteljskega delovanja in njegovega socijalnega življenja. Vsak hrvatski učitelj, prišedši v mesto Zagreb, našel bi v tem poslopji ugodno stanovanje, primerno zabavo in postrežbo za male troške, kar bi bilo na veliko korist tudi v materijalnem oziru hrvatskemu ljudskemu učiteljstvu.
Tak dom bi bil tedaj zares nekak magnet za moralno zjedinjenje vsega hrvatskega ljudskega učiteljstva. A tudi učitelju tujcu, kadar bi ga zanesel pot v Zagreb, vzbujal bi v njem zavist, ponos in vero, koliko premore moč njegovega zedinjenega stanu, ker bi mu kazal, koliko premore posameznik in ves njegov stan, ako se posamezne moči zedinijo v vkupno delovanje.
„Marsikateri učitelj", piše „Napredak", „kadar pride v glavno mesto svoje dežele, rad bi našel duševne hrane v njegovih zavodih, rad bi si oblažil in razvedril duha v njegovi prijetni okolici, morda tudi v kaki silni potrebi rad bi našel potrebne pomoči, ter bi se rad malo porazgovoril in posvetoval s svojimi tovariši in prijatelji, ali kako to more, ker se boji draginje in velikih troškov po velikih mestih. Za take bi bil „Hrvatski učiteljski dom" prijazno in blagotvorno zavetišče, kjer bi po najnižji ceni našel stanovanje, hrano in druge potrebnosti. Zaradi tega treba, da je „Hrvatski učiteljski dom" primerno in vzgledno poslopje, ki bi moglo vsem omenjenim potrebam ustrezati. To poslopje mora biti krasna, velika in prostorna hiša, v kateri je dovolj prostora za društvene pisarnice, za knjižnico in različne druge zbirke, za društvene dvorane, društveno gostilnico in stanovanja učiteljem, ki popotujejo."
Dalje našteva „Napredak" sredstva, s katerimi bi se dalo tako poslopje sezidati ter pravi: „Mnogi bodo rekli, kje naj ljudski učitelji vzamejo toliko denarja, da si po-
zidajo tako veliko in krasno palačo? Nu, tudi mi priznavamo, da to ni nobena lehka stvar, ali da bi bila po^e nemogoča, tega ne moremo nikakor verjeti. Kajti kaj je ljudem nemogoče, ako delajo odločno in složno? Nobena stvar pod solncem! Ako bi tako poslopje hotelo zidati kakih deset ali dvajset učiteljev, res je, da bi bilo to nemogoče. Ali nas ljudskih učiteljev je v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji blizu do tri tisoč; in kaj ne bi ti učitelji zmogli, ako se le vsi v tej stvari zedinijo in za neko malo žrtvo odločijo 1 Vzemimo, da vsak izmej nas, ne na jedenkrat, nego v petletnih obrokih, recimo: vsako leto po 4 gld., vkup tedaj v petih letih dvajset goldinarjev, plača, to bi že brez vse druge pripomoči, katera bi se potem lehko našla, dalo precej lepo in zdatno vsoto, s katero bi se dosti primerno zidanje lehko pričelo in tudi dognalo. Tako bi tudi naš pedagogično - književni zbor bil takoj pripravljen dodati lepo vsoto od 3000 gld., in za daljnih 10 let še v obrokih 2000 gld., to se zna, ako bi v to privolila glavna skupščina, o čemur pa ni nobene dvojbe. — Isto tako bi tudi naše društvo „Učit. Zadruga", ki nima zdaj nikjer svojega prostora, a bil bi jej zelo potreben, rada privolila v zidanje vsaj 2000 gld. v stanovitih obrokih; umeje se, da vse to s privoljenjem in odobrenjem svoje glavne skupščine.
Kdo bi bil izmej nas, ko smo začeli pred 19. leti ustanovljati „Zadrugo", rekel, da bode „Zadruga" za deset, dvajset let imela glavnico od 30.000 gld.? Res bi bil mnogi dejal, da so to puhle fantazije, ki se ne bodo dale nikoli izvesti. In glejte, vse te fantazije so se uresničile, in „Zadruga" ima, predno je preteklo dvajset let, 30.000 gld. glavnice; a drugih 30.000 gld. je gotovo v tem času potrošila na vdove in sirote. — Dalje: Ako bi bil kdo dejal, ko smo začeli pred 13 leti ustvarjati „pedagogično-književni zbor", da bode ta zbor imel za kakih petnajst let 25.000 gld. imetka, gotovo bi se bilo reklo, da so to same puhle fraze, iz katerih ne bode nikoli nič prida; in glejte, že zdaj v trinajstem letu svojega obstanka ima ta zbor nekaj v glavnici, nekaj v svoji zalogi do 25.000 gld. premoženja; a v tem času je izdal vrhu tega do 50.000 gld., ako ne več, za v svoji zalogi izdane knjige in časopise."
Tako piše „Napredak" in navdušuje hrvatske ljudske učitelje za napravo „Hrvatskega učiteljskega doma". V ta namen je razposlal upravni odbor hrv. ped. - književnega zbora, kateremu predsednik je obče znani, domoljubni gospod Ivan Filipovič, posebne listke (očitovalnice), s katerimi vabi in prosi hrvatske ljudske učitelje, da podpišejo vsoto, katero se zavežejo vplačati v petletnih obrokih za napravo „Hrvatskega učiteljskega doma". Dalje se prosijo, da pobirajo i prostovoljne doneske pri prijateljih in domoljubih ter jih pošiljajo v ta namen društvenemu blagajniku gosp. An t. Irgoliču (Pivarska ulica br. 14 v Zagrebu).
Ideja „Hrvatskega učiteljskega doma" je krasna in plemenita ter vredna, da jo podpira vsak zavedni hrvatski učitelj. Delo je pričeto, in ako vsi složno in požrtvovalno v to svrho delujejo, ni dvombe, da bodo ustvarili poslopje, katero bode na diko in čast hrvatskemu ljudskemu učiteljstvu. „V to ime Bog pomozi!" kličemo i mi slovenski učitelji, ker nas od srca veseli napredek učiteljstva bodi si katerega koli naroda, a še posebno po rodu in krvi nam sorodnih bratov Hrvatov.
Kajiševstvo.
— Krščansko katoliški nauk. Tiskan brez premene kakor 1881. 1. Velja zvezan v platnenem hrbtu 25 kr. Na Dunaji v c. kr. založbi šolskih knjig. Želeti bi bilo, da bi se ta knjiga ne bila natisnila „brez premene". Prav bi bilo, da bi se bile vsaj odpravile mnoge slovnične napake.
—	Zgodbe sv. pisma stare In nove zaveze. Za katoliške ljudske šole. S 50 podob-šinami in 1 zemljevidom. Po nemško spisal dr. J. Schuster, posloven^ Anton Lesar, duhoven Ljubljanske škofije. Tiskane brez premene kakor 1881. 1. Veljajo v platnenem hrbtu 50 kr. Na Dunaji v c. kr. založbi šolskih knjig 1884. 1. Tudi ta knjiga je polna jezikovnih pogreškov, ki bi 'e bili morali pred natisom popraviti. Treba bi bilo, da bi se posebno knjige o verouku v jeziku popravile, vsaj toliko popravile, da bi ne motile učencev, ki se uče pravilnega jezika.
—	Knjige družbe sv. Mohora v Celovci za 1885. 1. so: 1. Življenje Marije in sv. Jožefu, III. snopič; 2. Cecilija, II. del; 3. Občna zgodovina, X. snopič; 4. Slovenski pravnik, II. snopič; 5. Miklova Zala, slovenskih večernic 38. zvezek; 6. Koledar za 1885. 1.
—	Vse te knjige so zares prav lep dar, ki ga vrla družba deli svojim udom. Družba sv. Mohora je najobširneja na vsem Slovenskem. Po poročilu je letos vpisanih 557 dosmrtnih in 27.945 letnih, vkup 28.502 družnikov; to je največje število udov, kar jih je kdaj imela ta častna družba. Akoravno družbine knjige večini udov sploh ugajajo, vender bi bilo tudi želeti, da bi se tudi bolj ozirala na vzgojo naše mladine, kakor nekdaj Slomšekove „Drobtinice" i. t. d.
—	Politična in kulturna Zgodovina štajerskih Slovencev. Spisal in založil Ivan La-pajne, meščanske šole ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem. Cena vezanemu iztisu 1 gold. 20 kr. V Ljubljani. Natisnil J. Rudolf Milic 1884. To knjigo je pisatelj poklonil v znamenje visokega spoštovanja preč. gospodu Davorinu Trstenjaku, župniku v Starem Trgu pri Slovenjem Gradci, slavnemu slovenskemu domoljubu, veleučenemu slovenskemu pisatelju, jezikoslovcu in zgodovinarju. Obširna ta knjiga ima 309 strani in obsega v daljnih razpravah „stari vek", „srednji vek", „novi vek", „zgodovino mest in trgov" i. dr. Ta „zgodovina" bode prav dobro ustrezala učiteljem (posebno na Štajerskem) pri zgodovinskem pouku v šoli. Priporočamo jo tedaj prav živo vsem učiteljem in vsem domoljubom, ki jih zanimiva zgodovina Slovencev.
—	Narodna biblioteka, 12. snopič. Spisi Andrejčkovega Jožeta. I. Črtice iz življenja na kmetih. Komur so znani spretni spisi Andrejčkovega Jožeta, bode veselo pozdravil to vrlo podjetje gospoda založnika.
—	Jezičnik. Knjiga Slovenska v XVIII. veku. Spisal J. Marn. XXII. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1884. 8°, 82. — Te za slovensko književnost jako znamenite knjige je nekaj zvezkov posebej a 60 kr., po pošti 65 kr., na prodaj v Katoliški Bukvami.
—	„Popotnik", list za šolo in dom, ima v 24. štev. to-le gradivo: Vabilo na naročbo.
—	„Popotnik" „Tovarišu" k petindvajsetletnici.*) — Versko-nravna vzgoja. (Konec.) — Kako je delati učitelju na to, da otroci šolo redno obiskujejo. — Zajec. Učna slika, sestavljena na podlogi Drugega Berila, štev. 96. — Slovanska poglavja. VII. Beseda v jaslicah. — Narodno blago.
—	Književna poročila. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Z letošnjim letom nastopi „Popotnik" VI. tečaj. Vsem slovenskim učiteljem in sploh domoljubom ta jedroviti list živo priporočamo.
5 o p i g L
S Krasa, v dan 23. dec. 1884. 1. »Edinost«, Tržaški list, prinesel je v svoji 89. št. t. 1. dopis s podpisom »Vanderček«, kjer se neki krašk učitelj (!) zadevlje ob to, da bi se razširile nekoje šole po puščobnem in golem našem Krasu. Britko potoži, da se je jednorazrednica v Lokvi razširila v dvorazrednico ter bolestno klikne: »Kam pridemo!« (češ, zmerom večji šolski davki bodo trli ubozega našega kmeta!...).
Izprva sem mislil »duhovitemu« našemu filantropu odgovoriti: a ko sem izvedel, kedo se skriva za slovečim pseudognomom »Vanderček«, pustil sem vse v nemar, ker povedati moram odkritosrčno, da ne cenim visoko našega »Vanderčka«, ki, neimejoč učiteljske omike, prišel je vender mej učitelje in tu napravil svojo srečo, gotovo večjo, nego li jo je imel takrat, ko je diurnistoval pri nečem nadeželnem beležniku. Vender »Vanderčkovo« velemodro besedičenje ni ostalo brez odziva. Goriška »Soča« se mu je v nečem dopisu »S Krasa« od 9. t. m. odzvala tako-le: »Dopisnik »Vanderček« je imel dovolj drznosti, da je javno izrekel svoje mnenje
„Tovariš" se za to presrčno voščilo svojemu sotrudniku, vrlemu „Popotniku" lepo zahvaljuje.
Uredn.
proti vpeljavi novih, kakor tudi za odpravo uže obstoječih večrazrednic na ljudskih šolah. Nj e-govi kolegi mu ne bodo nič kaj hvaležni za tako novo idejo, kajti obrnena je, če tudi ne proti napredku duševnemu, pa vsaj proti napredku t. j. pomnoževanju ljudskih večrazrednic. Dobro pa je vender, da tak glas pride od učiteljske strani, saj drugi kaj tacega ziniti ne bi bili »kompetentni«, kakor je nekdo ob svojem času pisal i. t. d.«
Tako tedaj pravi »Sočin« dopisnik. Gospodu »Vanderčku« bi jaz svetoval, naj vpri-liodnje za-se hrani »svojo modrost«, ter naj ne greši tako drzno na potrpežljivost svojih kolegov. Če pa je v istini tak človekoljub, kakor se kaže, naj nam spriča to v dejanji !
Z Itake pri Krškem. Na Dolenjskem po navadi ne hodijo otroci redno v šolo. Pri nas je pa vse polno šolskih otrok. Naša dvorazrednica ima že nekaj let veliko čez 300 otrok, in to šolo obiskajočih. Šolski izbi ste pa jako majhni. Zato je učiteljstvo neprenehoma prosilo, da se šola razširi. Občina in krajni šolski svet se pa kar nista hotela gibati, še c. k. okrajni šolski svet je bil počasen. Zdaj bode vender stvar v tek prišla, kajti 22. preteč, m. je bil od c. kr. okrajnega šolskega sveta ogled (komisijon) radi razširjenja naše šole. Bog daj kaj uspeha!
Iz Ljubljane. Minister za bogočastje in uk je deželnemu šolskemu nadzorniku gospodu Jakobu Smoleju odločil službo pri deželnem šolskem svetu na Kranjskem z uradnim sedežem v Ljubljani, ter mu izročil nadzor nad vsemi ljudskimi in srednjimi šolami.
—	Društvo sv. Cirila in Metoda v podporo slovenskemu šolstvu bode se ustanovilo v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. 28. preteč, m. bilo je posvetovanje nekaterih rodoljubov, ki so vsi spoznali nujno potrebo, da se slovensko šolstvo energičneje, ko doslej, zlasti podpira tam, kjer se vzlic v zakonu izrečeni narodni ravnopravnosti slovenski deci celo prvi pouk v tujščini sili. Posvetovalo se je potem o načelih in načinu, po katerem bo društvo delovalo. Konečno se je izvolil osnovalni odbor, kateri ima sestaviti pravila ter jih predložiti vladi v po-trjenje. V odbor so bili izbrani g g. L. Svetec, dr. Vošnjak, J. Murnik, prof. Toma Zupan in I. Hribar. Iz dna srca pozdravljamo to važno novico vsi slovenski učitelji; a želeli bi, da bi se to prekoristno društvo z enakim že obstoječim društvom z »Narodno Šolo« porazumelo in nekako zedinilo, kajti treba bode jačinih in združenih moči zoper navale tujih šolskih društev. Bog daj srečo!
—	Namestu prof. Leop. pl. Gariboldi-ja, ki ima zaradi bolezni dopust, bode v Kočevskem okraji zač. šole nadzoroval gosp. Val. Ambruž, profesor na spodnji gimnaziji v Kočevji.
—	Presvetli cesar podaril je šolski občini v Dragatušu 300 gld. za zgradbo šolskega poslopja.
—	Novemu knezu in škofu dr. Misiji poklonilo se je mej drugimi društvi tudi društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam, potem tudi profesorji srednjih šol in učiteljišč, ter učitelji in učiteljice mestnih ljudskih šol.
—	Imenik šolskih oblastev, ljudskih šol, učiteljev in učiteljic na Kranjskem je v rokopisu gotov in je bil s koncem preteč, leta sklenjen, ter se bode tiskal.
—	Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« bode imel 8. t. m. pop. ob 2 sejo, h kateri uljudno vabi	predsedništvo.
Iz državnega zbora. Šolski odbor izročil je 10. preteč, m. načrt postave, glede uravnanja troškov za pouk v verouku subkomiteju, obstoječemu iz poslancev Beer, Czerkawski in Jireček.
—	»Ljudsko knjižnico« snopič po 8 kr. s poštnino vred bode izdajala Leon-ova tiskarna v Mariboru za naš priprosti narod. Na mesec prideta po dva po štiri tiskane pole obsegajoča snopiča na svetlo. Naročnina za vse leto je 1 gld. 70 kr., za pol leta 90 kr., a za četrt leta 48 kr. Ako bode delo dobro, bode nam gotovo tudi dobro došlo.
—	Krasne Poezije S. Gregorčičeve so izišle v Ljubljani v drugem pomnoženem natisu, založila pl. Kleinmayer in Bamberg. Cena broširanemu iztisu je 1 gld., krasno vezanemu pa 2 gld. Pozneje bodemo morda kaj več govorili o teh zanimljivih poezijah.
—	»Dolenjske Novice«. Prvi list tega novega časopisa je že na svetlem in ima prav zanimljivo vsebino: Vsakemu nekaj! V raznih predelih: »Kaj je novega v Novem Mestu«; »Naj-
boljši nauki za kmeta«; »Trtna uš na Dolenjskem«; »Našim rokodelcem«; »Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu«; »Kaj je novega po širokem svetu« ; »Nam se piše« (dopisi); »Gospodarske stvari: Nauki za gospodinje, Poljedelstvo«; »Domače vesti«; »Razne vesti«; »Smešnice«; »Uganke«; »Letina« in »O vremenu« podajejo se važne vesti in tehtni nauki. List izhaja 1. 'n 15. dan vsacega meseca ter velja za celo leto 1 g 1 d., za pol leta 50 kr. NaroCn.uo in dopise vzprejema J. Krajec v Novem mestu.
—	Lira in cvetje, zbirka liričnih poezij, balad in dram, ter delo »Ljudmila in Privina« ali pokristjanjenje koroških Slovanov — pride kmalu na svetlo. Delo je spisal g. Fr. Zakrajšek v Gorici; založila in izdala Ivan Dolinar in Avgust Bremic v Trstu. Cena knjigi je 55 kr. z vračunjeno poštnino. Naročnina naj se blagovoli poslati gosp. pisatelju v Gorici, Via Cocevia 22, ali pa na uredništvo »Jurija s pušo«, Feiriera, Trst.
—	Ljudsko šolstvo na Štajerskem. Ob konci avgusta 1883. 1. bilo je na Štajerskem 761 javnih ljudskih šol, 20 ekspositur, 6 ekskurendo postaj, 42 zasebnih in 7 tovarniških šol. Od 761 javnih šol bilo je 420 večrazrednih, 341 jednorazrednih, 29 deških, 23 dekliških in 709 mešanih. Na 651 šolah poučevalo seje celi dan, na 110 pa samo pol dneva. Po jeziku, v katerem se poučuje, bilo je 526 nemških, 160 slovenskih in 75 mešanih šol, v katerih se je torej poučevalo v obeh deželskih jezikih. Otrok v d6bi ali starosti za šolo je bilo 164.258; 452 so jih izbrisali kot nesposobnih za šolanje. Vpisali so torej 159.706 otrok; obiskovalo šolo pa je v resnici le 151.380, torej je brez šolskega pouka ostalo 8326, t. j. 5*3^ proti 5'6^ od leta 1882. Poučevalo je na ljudskih šolah poleg 3 ravnateljev 399 nadučiteljev, 546 učiteljev, 320 podučiteljev in 72 pomočnih učiteljev, dalje 5 nadučiteljic, 45 učiteljic, 242 podučiteljic in 18 pomočnih učiteljic, vkup 1650 oseb. Vse so postavno za poučevanje sposobljene, razven 39. Za poučevanje deklic v ročnih delih skrbelo se je na 414 šolah, za kar je bilo nastavljenih 285 učiteljic za ročna dela. Stroški za to učiteljsko osobje so znašali, in sicer redne plače: 946.740 gld., starostne priklade: 63.260 gld., podpore: 1080 gld., za učiteljske okrajne knjižnice: 630 gld., za učiteljske konferencije: 3230 gld. in raznih potroškov: 2660 gld., vkup 1,017.600 gld.
—	Šolstvo na Tirolskem. Tirolci podpisujejo prošnjo na državni zbor, naj bi se šolska postava prenaredila tako, da bi otroci hodili le šest let vsak dan v šolo, potem pa do šestnajstega leta v nedeljsko šolo. Tudi prosijo, naj bi se učiteljski pripravniki vzgojevali v krščanskem duhu, da bi bili potem verni in pobožni učitelji. Prav tako!
Razpis učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na enorazrednici v Ihanu s 450 gld. letne plače in s stanovanjem. Prošnje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kamenik do 31. t. m. — V Postojinskem okraji: učiteljske službo vPostojini, vTrnji in vVrbovem s 450 gld. letne plače; do konec jan. t. 1. c. kr. šolskemu svetu v Postojini. — Na enorazrednici v Toplem Rebru s 400 gld. letne plače in s stanovanjem; do 10. t. m. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Novem Mestu.
Vabilo na n&roifeo
„Učiteljskega Tovariša" za 1885.1.
V poslednjem listu štiriindvajsetega tečaja vabili smo slovensko učiteljstvo in rodoljube na naročbo našega lista, kateri praznuje danes svoj petindvajseti rojstveni god. Prijatelji, domoljubi, darujte mu vezilo z obilnim, prav obilnim naročevanjem, ter podpirajte naš trud umstveno in tvarno. Delajmo neugnano za omiko in blagor našemu milemu narodu! „Učiteljski Tovariš" stane vse leto 3 gld., a pol leta 1 gld. 50 kr. Naročnina, prosimo, naj se nemudoma pošilja založništvu (ne uredništvu).
Uredništvo in založništvo.
Listnica npravništva: Gosp. R. Š. v M.: Vzprejeli 6 gld. kot naročnino za 1. 1884. in 1885. Druga polovica iz 1. 1883. z 1 gld. 50 kr. še neporavnana. — Gosp. J. Š. v T.: Druga polovica 1. 1884. še neporavnana.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik J. R. Milic.
TT/^Tqp-rJT T C? TT T
R I 5
-j*--:-
List za šolo in dom.
Petindvajseto leto.
Odgovorni urednik:
nadučitelj in voditelj z zlatim križem s krono za zasluge na I. mestni 5 razredni deški ljudski šoli, ud c. k. deželnega šolskega sveta in c. k. izprašo-valne komisije za občne ljudsko in meščanske šole v Ljubljani.
--o----
V Ljubljani.
Natisnil in založil Rudolf Milic.
Učiteljski
List za šolo in dom.
Petindvajseto leto.
Odgovorni urednik:
nadučitelj in voditelj z zlatim križem s krono za zasluge na I. mestni 5 razredni deški ljudski šoli, ud c. k. deželnega šolskega svčta in c. k. izpraše-valne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani.

V I^ubljani.
Natisnil in založil Rudolf Milic.









.


I. Vzgoja ia pouk.
Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli — na str. 7., 22., 37., 57., 71., 86.
Kako naj se v ljudski šoli občuje s šolskimi otroci, ki imajo naravne napake — na str. 17.
Pripovedke iz zgodovine avstrijskih vladarjev — na str. 26.
Nekaj iz zemljepisja — na str. 28.
Ženska ročna dela za deklice — na str. 29.
Iz šole za šolo — na str. 60., 73., 88., 103., 120., 136., 153., 168., 185.
Vzrejajte ljudstvo — na str. 65.
Spisje v ljudski šoli — na str. 97.
„Tretje Berilo" v enorazrednici — na str. 113.
Otročji vrt — na str. 129.
Šolski vrti — na str. 130.
Dvojna naloga ljudske šole — na str. 145.
Prvi poldnevnik in čas za ves svet — na str. 151., 184, 216.
Kesnicoljubje — na str. 177.
Jezik — na str. 178.
V katerem obsegu je v zdanjih ljudskih šolah uvesti realni pouk — na str. 193., 211.
Ljudski učitelj in sadjarstvo — na str. 199. Čitanje v ljudski šoli — na str. 209., 226. Človek v pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi zdravje
—	na str. 219., 232., 247., 264., 283., 317., 330., 347., 361.
Zdravstvo v šoli — na str. 241., 359., 381. Načela pri uku v realijah — na str. 257., 281. Uzorni šolski vrt — na str. 262. O javnih preizkušnjah in darilih v ljudskej šoli
—	na str. 278., 302., 315., 329.
Kako se napravljajo šolski vrti — na str. 282. Kako naj se učitelj v svojem poklici nadalje izobražuje — na str. 292., 308., 324., 338., 354., 370.
V katerem obsegu je uvesti na čveterorazrednicah
realni pouk — na str. 298. Ljudska šola in obrtnija — na str. 344. Nova delitev lokov in kotov — na str. 345. O vnanji obliki naše „Prve Računice" — na str. 363. Podrobni učni črteži za pouk v realijah — na str. 376.
II. Šolski Z!
Zakon, o katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. dec. 1874. 1., št. 37., in z dne 26. okt. 1875. 1., št. 27. — na. str. 31.
Ukaz o zaviranji nalezljivih bolezni v šolah. (Oznanilo c. kr. dež. šol. sveta za Goriško in Gradiško) — na str. 63.
Ukaz gosp. ministra za bogočastje in uk z 10. ap. t.l.,št.l985(učni tečaji za mladino) — na str. 159.
Ukaz o blagonravji učiteljev — na str. 190.
oni in nkazi.
Ukaz gosp. ministra za bogočastje in uk z 22. jun. t. 1., št. 1857., kateri prenareja §. 18. šolskega in učnega reda z 20. avg. 1870. 1. (o odpustnem spričevalu) — na str. 224. Ukaz gosp. ministra za bogočastje in uk s 23. jul. t. 1., št. 11853 (o kvadrirani pisalni tvarini)
—	na str. 271.
Ukrep c. kr. dež. šol. sveta (s 5. jun. t. 1., štev. 325.), kateri učiteljstvu prepoveduje, da bi se udeleževali strankarskih političnih bojev
—	na str. 287.
III. Iinjiževstvo
„Ljubljanski Zvon" — na str. 45., 126., 158., -
285., 319. „Slovan" — na str. 45.
„Ljudska knjižnica" — na str. 45., 126., 140.,
188., 201., 221., 253., 266., 319., 349. „Pobožni vzdihi" — na str. 45. „Imenik šolskih oblastev, učiteljev in učiteljic na
Kranjskem" — na str. 64., 80. „Popotnik" — na str. 94., 141.
in šolska učila.
„Matica Slovenska" — na str. 126.
„Družba sv. Mohora" — na str. 126.
„Vrtec" — na str. 126., 319.
„Kres" — na str. 126., 158., 188., 285., 319.
„Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli"
— na str. 126. „Gragja za istoriju Dubrovačke pedagogije" — na str. 126.
„Jurčičevi spisi" — na str. 140., 349.
„Mali hrvatski deklamator" — na str. 140.
„Oče naš" — na str. 187.
„Spisi Krištofa Šmida" — na str. 187.
„Narodna biblioteka" — na str. 187., 221., 319.
„Milovanka" — na str. 188.
„Sveta brata Ciril in Metod" — na str. 188.
„Slovenske šolske knjige, ki so po ukazu ministra za bogočastje in uk s 27. maja 1885. 1., št. 9448. v najnovejšem imeniku razglašene in dopuščene za rabo pri poučevanji — na str. 200.
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi — na str. 201.
Aritmetika za učilišča — na str. 221.
„Šaljivi Slovenec" — na str. 221.
„Pjevanka" — na str. 221.
Tisočletnica Metodova — na str. 253.
„Mladini" — na str. 253. „Kranjska mesta" — na str. 253. „Metodika prostoručnega črtanja" — na str. 253. „Katalog des k. k. Schulbücher-Verlags in Wien"
— na str. 253. „Izgledi bogoljubnih otrok" — na str. 266. „Die Kärtner Slovenen" — na str. 266. „Latinska slovnica" (in druge odobrene nove šolske knjige) — na str. 285. Missa pro defunctis — na str. 304. „Novomeško okrajno glavarstvo" — na str. 319 „Stavbenski slogi" — na str. 349. „Pouk o črtežih" — na str. 349. „Mladega Gašperja življenje in trpljenje" — na str. 349.
„U radu je spas" — na str. 350.
IV. Kazni spisi.
„Tovariš" svojim prijateljem o petindvajsetletnici
—	na str. 1.
Beseda slovenskemu učitelj stvu v novo leto — na str. 2.
Učiteljevo vedenje mej narodom — na str. 2. Knjiga Slovenska v XIX. veku — na str. 5., in
potem razen v 18., v vsakem listu. Črtica v opravilni dokladi ljudskih učiteljev — na str. 30.
Učitelj naj napreduje na podlogi svojega naobra-
ženja — na str. 33., 49. Kako bi si kranjski učitelji materijelno opomogli
—	na str. 41.
Deželna učiteljska konferencija in razstava učil v
Gorici — na str. 75., 92., 104. O odpustu iz ljudske šole na eno - in dvorazred-
nicah na Kranjskem — na str. 81. Dr. Karol Kehr — na str. 106.
Spomenica, katero so slovenski državni poslane, dne 30. januvarija t. 1. izročili naučnemu mi-* nistru — na str. 108.
Pestalozzi — Diesterweg — na str. 124., 139., 156., 170.
Pomen učiteljevega delovanja z narodno - gospodar-stvenega stališča — na str. 161.
Razne stvari — na str. 15., 47., 191.
Počitnice — na str. 225.
Šolska letina — na str. 234., 251., 266., 285., 319.
Šolstvo v Avstriji — na str. 249.
Naznanilo in nov poziv (glede Slomšek - ove nagrade) — na str. 252.
Učiteljska zborovanja v Ljubljani — na str. 273., 290., 305., 321.
Družba sv. Cirila in Metoda — na str. 289., 304.
V novo šolsko leto — na str. 337.
Ohräbrimo se — na str. 353.
V. Važniši dopisi.
Iz Ljubljane — na str. 15., 80., 95., 111., 128., 142., 159., 175., 190., 205., 223.. 271., 287., 335., 351. (novi naučni minister), in potem največ v vsakem listu. Iz Šmarije na Dolenjskem — na str. 95. Iz Krškega okraja na str. 110. Iz Komena v Sežanskem okraji — na str. 127. S Primorskega — na str. 158. Iz Sežane - na str. 173., 221., 332. S Krasa — na str. 188., 202. Z Notranjskega — na str. 204., 270. Iz Ljubljanske okolice — na str. 205., 221., 368. Iz Maribora — na str. 222.
S Prema - na str. 235., 254., 267. Iz Novega Mesta — na str. 236. Iz Kranjskega šolskega okraja — na str. 238. Iz Kočevskega šolskega okraja — na str. 268. Iz Logaškega šolskega okraja — na str. 268. Od Kolpe — na str. 269. Z Dolenjskega — na str. 286., 334. Iz Vipavske doline — na str. 333. Iz Iiameniškega okraja — na str. 350., 364. Iz Horjula — na str. 351.
Razpisi učiteljskih služeb in premene pri učitelj stvu — največ v vsakem listu.