Letnik II.
Naročnina za celo leto: 10 Lir; m pol leta: 5 Lir; posamezna številka 20 stotink; za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina 1. t. ŠL naj se pošiljajo na naslov: „Novice*, Trieste. Via Torre bianca 21. !V n.
Slovenski popolari“
Pogovor, ki ga ni kilo. - Čudne reči. - Nekoliko zanimivih vprašani.
Gonja, ki jo vodita goriško in tržaška' glasilo goriške «krščanisko-•socialne» struje proti organizaciji «E-dinost» v Trstu, ni več dostojna. Kar sta ti dve glasili že napisali proti voditeljem te organizacije, kateri mi pravimo narodna, oni pa nacionalistična, ni več v skladu z dostajjnostjo poštenih ljudi. Posebno tržaško glasilo goriških «krščanskih socialcev» (Mali list) se je v tem oziru s svojim pisanjem izločilo iz družbe časnikarjev, katerim je kaj do postenja. Mi smo pisatelje tega lista ponovno zasačili na laži, pri kateri vztrajajo, vedoč, da ne govore resnice, Sem spadajo tudi pravljice o milijonih in tisočakih, ki se kar stekajo v žep vseh,... ki ne trobijo v rog z g. Ščekom in njegovo družbo...
Razumljivo je, da iso se začeli tudi Lahi zanimati za to gonjo in nič čudnega ni, če se krohotaj o* naši medsebojni borbi, ki ne dokazuje ravno prevelike cmikanoisti enega dela na-sih političnih moz. tukajšnji «Piccolo» je že večkrat poročal svojim čitateljem o razvoju te gonje, zadnjič pa je priobčil kar razgovor «z ugledno osebo iz slovenskega «popolar-skega» tabora». («Popolari» je ime italijanske stranke, s katero so baje goriški «krščanski socialci» boljši prijatelji kot z nami.)
Spričo velikega vtiska, ki ga je naredila vsebina tega pogovora, je «Goriška straža» izjavila, da nobena «odgovorna» oseba iz njenega tabora ni imela takega pogovora s «Picco-lom». Nam ne pada na um, da bi dvomili o resničnosti izjave goriškega lista, kateremu vkljub vsemu bolj verjamemo kot Piccolu, ugotoviti hočemo tukaj le, da smo pričakovali, da bedo «odgovorni» možje «krščanskosocialne» stranke zanikali ne-le pogovor kot tak, temveč tudi njegovo vsebino. Kajti zdi se nam, da je «Piccolo» s svojim izmišljenim pogovorom katerega sam doslej ni zanikal (morda ni tega od njega nihče zahteval...), marsikako zadel.
«Piccolo» n. pr. pravi:
1.) da mu je ona ugledna oseba iz slovenskega «popolarskega tabora» opisala slovenske narodnjake kot nepopustljive može, ki se hočejo boriti do skrajnosti z italijansko vlado, dočim so oni, krščanski socialci, za prijateljsko in sporazumno delo z Habjani.
«Piccolo» n. pr. pravi:
2.	) da mu je ona ista ugledna oseba dejala, da hočejo narodnjaki rešiti naše šolsko vprašanje z ustanavljanjem zasebnih ljudskih in srednjih šol s pomcičjo kapitalov, ki jim jih dajajoi banke (!) (ä? gospodje pri Malem listu?...), dočim smatrajo oni, krščanski-socialci, da je mogoče doseči za nas ne samo ljudske šole, temveč celo... univerze, če se zvežemo s «papolari» in drugimi italijanskimi strankami.
«Piccolo» končno pravit
3.	) da ne ve, do kam so šle gotove obljube italijanskih istrank, da ni izključeno, da je kdo' obljubil slovenskim «popolarom» tako gorostasne reči (res pregorestasne, da bi jim resen človek po vseh dosedanjih izkušnjah mogel verjeti... U. «Novic»), da pa smatra, da ni italijanske stranke, ki bi si odrekla, ko pride na vlado, programu čim hitrejše duševne sto-pitve (raznaroditve) tujerodnih manjšin z italijanskim narodom... Mi se v tem oziru povsem strinjamo s «Pic-colom».
Spričo1 tako gorostasnih izjav, ki, čeravno niša bile izrečene, imajo gotovo podlago v dosedanjem delovanju naših... «pepolarov», je po našem skromnem mnenju absolutno potrebna malo — bolj obširna izjava, nego je bila ona v «Goriški straži», kajti slovenske ljudstvo ima pravico vedeti, kam ga vodijo njegetvi voditelji. Ker se ti voditelji itak vedno sklicujejo na voljo ljudstva, bi se nam ne zdelo neprimerno!, če bi vprašali slovensko ljudstvo, ali je pripravljeno iiti med laške «ppipolare»...
Ponižno1 prosimo za odgovor.
Novice iz vsega sveta
Pijane divje gosi
Te dni je bilo blizu ameriškega mesta Springfielda ujetih okrog 300 divjih gosi na jesenskem potovanju proti toplemu jugu. Gosi so bile nekoliko «v rožicah», da so se opotekale ter niso mogle odleteti, ko so se jim približali ljudje. Ta čuden pojav pijanih gosi se je pojasnil tako-le: Neki možak, ki je na skrivaj kuhal žganje - javno je namreč to v Ameriki prepovedano — je zmetal večjo količino brozge v neko jezero. Gosi so se napile te brozge in se «opijanile», ker je bila brozga premočna za njih želodčke.
Ponesrečeno novoletno čestitka
Nekemu kardinalu je prinesel njegov sluga vsako jutro dve prižgani sveči pred postelj. Zjutraj novoletnega dne pa je ob taki priliki sluga čestital: «Eminenca, prinašam vam posvetno, luč, toda želim iz dna srca, da vam Bog dodeli enkrat večno luč! Kardinal se mu je zahvalil in mu podaril cekin. Pred vratini je srečal sluga tovariša, ki je kardinalu vsako jutro peči kuril ter mu zaupal svojo srečo. Kurjač vstopi in čestita:
• Eminenca, jaz vam pripravljam posvetni ogenj, želim pa iz vsega srca, da vam Bog pripravi večni ogenj.» — Ali je tudi on dobil cekin, o tem zgodovina molči.
3000 let stara bolha
Bivši glavni inspektor državnih iz-kopin v Egiptu, Artur Weagal, je poročal v London o novih arheoloških iz-kopinah, ki jih je našel zadnja leta.
Med drugim je našel tudi krasno vazo iz slonove kosti. V tej vazi je bila neka gosta tekočina, podobna raztopljenemu maslu. Kairski arheologi so pozneje ugotovili, da je vaza stara najmanj 3000 let, O tekočini šo bili mnenja, da je cirinovo olje. Ko so si ogledal; tos tekočino natančneje, so našli v njej dobro ohranjeno — bolho. Tudi o bolhi so se strokovnjaki izrazili, da je stara nad 3000 let.
T tir ki se ženi,!©
Turškemu parlamentu je bil te dni predložen načrt zakona o uvedbi davka na samce. V smislu tega načrta mora plačevati vsak turški državljan moškega spola, ki je star nad 25 let iti ki še ni oženjen, letno najmanj ipo. 25 turških funtov davka, ako znašajo njegovi dohodki najmanj 1000 suntov. Davek raste progresivno z dohodki in znaša največ 50 funtov. Oženjeni turški državljani brez otrok, ki so prekoračili 25. leto starosti, so tudi podvrženi posebnemu davku. Novi zakon, stopi š 1. marca tega leta v veljavo.
Brzojavka v esperantu
Esperanto je umeten jezik, sestavljen iz poglavitnih živih jezikov, -tako da.se ga vsak lahko v najkrajšem času nauči. Predlagalo se je že večkrat, da bi .ge ta jezik učil v vseh šolah in proglasil za uradni jezik v mednarodnem občevanju. Kakor čitamo, je sedaj švicarska poštna uprava z novim letom 1925. proglasila esperanto za brzojavni jezik v mednarodnem prometu.
Ahmed Zogu, sedanji in Fan Noli, prejšnji albanski ministrski predsednik, ki je zbežal po revoluciji v Italijo,
VolkoviSin divji prašiči pri Kočevju
V kočevskih gozdovih so se v zadnjih letih volkovi in divji prašiči silno pomnožili in so postali prava nadloga za tamkajšnje prebivalstvo. Volkovi so raztrgali že lepo število ovac in koz, divji prašiči pa povzročajo kmetovalcem veliko škodo na polju, zlasti na njivah, kjer je sajen krompir ali pa koruza.
Papež navdušen za šport
Te dni je prvič v cerkveni zgodovini sprejel papež v avdijenci amerikanskega bokserja Jonny Dundeeja. Dundee je italijanskega pokolenja in katoličan. Pri razgovoru z amerikanskim bokserjem je izjavil papež, da je v mladih letih ljubil boksanje in da smatra še danes boksanje za najboljši šport, ki lahko oplemeni in razvije značaj mladega človeka.
Zime ne bo vec?
Dunajski meteorologični zavod je na neko vprašanje, ali je pričakovati letos še hudega mraza, odgovoril z naslednjo prognozo:	«.Prerokovanje je sicer ne-
hvaležen posel, z vsemi pridržki pa pa vendar smemo trditi, da letos prave zime ne bo več. Letni čas — solnčni žarki v naraščajočih dneh so vedno gor-kejši je že preveč napredoval. Morebiti bo še tuintam pritisnil mraz, izrazite zime pa ne bo več». —- Bomo videli.
Zaslužena kazen
Blizu Podkloštra na Koroškem je nedavno brezvesten zapeljivec sunil v Žilo zapeljano deklico, ki je bila noseča. Zločinca so izsledili in zaprli. Dne 5. t. m. je šla sodna komisija iz Beljaka z zločincem na kraj zločina, da dožene vse podrobnosti, ker trupla nesrečne deklice še niso našli. Ko je šla komisija črez most, je skočil zločinec na glavo v globoko reko ter se na skalnatem, dnu ubil. Usoda je hotela, da umre na istem mestu in na isti način kakor njegova žrtev.
Bivši glavar v ječi
V «Novicah» od 17. januarja 1924. smo objavili pod gornjim naslovom notico, v kateri se je poročalo, da je bil bivši okrajni glavar v Kopru, gospod Poley, zaprt zaradi ponarejenia uradnih listin in'da je potem v družbi z nekim trgovcem faliral za svoto .800.000 lir.
Kakor smo pozneje ugotovili, informacije našega tedanjega dopisnika niso bile točne. Vsled tega lojalno obžalujemo, da se je, vsled netočnih informacij, katerim smo v dobri . veri nasedli, gospodu Poleyu storila krivica.
Psroii pijančevanju
Tirolska deželna vlada je predložila deželnemu zboru zakonski načrt proti pijančevanju. Zakon določa, da se osebam, ki so bile dvakrat zaradi pijanosti kaznovane, prepove za eno leto obisk gostilen in točilnic. Za izvršitev ukaza so odgovorni tudi gostilničarji.
Holantta bialjita - častna Mforiia
Senat univerze v Levdnu je imenoval povodom tridesetletnice obstoja tega vseučilišča kraljico Viljemino za častno doktorico pravoslovja. Svečana promocija bo dne 9.. februarja v cerkvi sv. Petra v Leydnu,
Kakor se vidi, so Španci z doktorskimi častmi bolj darežljivi kot v Italiji. Naš min. predsednik namreč vkljub napovedim, še vedno ni doktor. Morda s časom...
Našim društvom
spričo novih policijskih odredb.
Po vsej državi gre vest, da je ministrski predsednik Mussolini zbornici predložil načrt za društveni zakon. «Končno vendarle» bo vzkliknil sleherni član naših društve, saj je vsakemu otroku že znano, da Italija še do danes nima društvenega zakona. Toda presenečenje se mora umakniti razočaranju, ko človek izve za vsebino tega načrta. Ne gre namreč za zakon, k( bi urejeval položaj in delovanje društev, temveč za čisto navadne policijske odredbe. Novi zakon je v prvi vrsti naperjen proti tajnim organizacijam, zlasti proti prostozidarskim ložam, kajti te so trn v peti fašistom in fašistovski vladi. Ker pa predobro vemo, da se vsak zakon z všo svojo strogostjo [Uporablja najprej_ proti — našim društvom, moramo raču-■nati tudi s tem, da se bo uveljavil tudi napram našim društvom, ki sicer niso tajna in na katere gotovo niti od daleč niso mislili oni, ki so pripravili ta zakonski načrt. Toda večletna izkušnja nas je učila, da vse, kar je «dobrega», je namenjeno tudi proti nam.
Kaj pravi novi društveni zakon?
Sicer ne prinaša novi društveni zakon nič novega za naša društva. Daje samo zakonito lice temu, kar se je do sedaj nezakonito praktično vedno zahtevalo od naših društev in proti ^čemur smo tudi mi ponovno pisali.
Prvi odstavek pravi: Društva, pravne osebe in zavodi, ki. so se ustanovili in ki delujejo v Italiji, morajo predložiti varnostni oblasti dokumente o ustanovitvi, pravila in poslovnike, imenik odbornikov in članov ter vsakršno pojasnilo o svojem društvu in delovanju, kadar bi to zahtevala varnostna oblast radi reda ali javne varnosti.
To so, kakor rečeno, oblasti že ponovno zahtevale od naših društev, dasi niso bile v to upravičene, in v zadnjem času se je ta praksa celo poostrila. Nove pa so odredbe, kdo in kako naj ugodi zahtevam oblasti.
To dolžnost imajo vsi oni, ki imajo vodilno mesto ali zastopstvo društev, bodisi v osrednjem sedežu ali v kra-jevnem sedežu. Zahtevam oblasti se mora ugoditi tekom dveh dni. Radi tega pozivamo vsa naša društva, naj imajo pripravljena pravila (z overovljenim italijanskim prevodom) in z navedbo odloka, s katerim je potrdila oblast obstoj društva na podlagi predloženih pravil. Društva, ki so se ustanovila po odpravi-avstrijskega društvenega zakona, naj pripravijo pravila in zapisnik o ustanovnem občnem zboru, ki naj bo podpisan od vseh tedaj prisotnih članov. Tudi pravila naj podpišejo vsi. člani.
Kazni za «upornike»
Kdor ne ugodi namreč zahtevam varnostne ‘oblasti, se, kaznuje z zaporom (arresto.) najmanj treh mesecev- in z globo od 2000 do 6000 lir. Kdor bi dal vede napačne ali nepopolne podatke, se kaznuje z zaporom (reclusione) naj-rnani enega leta in z globo od 5000 do 30.000 Hr. Razun tega se izključi od javnih služb za dobo petih let. V slučaju, da se niso dala zahtevana pojasnila, ali da so bila napačna ali nepopolna, sme prefekftura razpustiti društvo. Mislimo, da te kazni ne pridejo za naša društva v poštev, kajti mi nimamo ničesar, kar bi morali prikrivati in se ne bojimo javnosti
Druga točka ne pride za nas praktično v poštev. Prepoveduje namreč državnim, pokrajinskim in občinskim funkcijonar-jem, uradnikom in uslužbencem sodelovanje tudi kot članom v tajnih društvih. Takih društev mi nimamo. Nimamo pa tudi skoro nobenega takega funkcijo-narja, uradnika in uslužbenca več. Tisti peščici pa, ki jo še imamo, so pa že itak z raznimi pretnjami in grožnjami prepovedali sodelovanje tudi v javnih društvih radi tega, ker so naša.
Kedaj stopi zakon v veljavo?
Zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v uradnem listu. Ker je to lahko že danes ali jutri, pozivamo vsa društva, da si pravočasno preskrbijo vse potrebne dokumente.
ŠiriteNOVICE
JlS»	. .	. ;ii«^ $1 »..Äfe« ^ISr	• v;
^ -	/ .n p-vi c i-:-	..........;	■
TEDENSKI PREGLED
Italija
V Italiji se razvija vedno bolj boj med 'vlado! in opozicijoi. Mussolini se je s svojim zadnjim govorom postavil proti vsem ostalim strankam v Italiji, sedaj se vse stranke postavljajo proti njemu in njegovi stranki. Voditeljem opozicije isio se pridružili sedaj še trije ugledni politiki, ki se smatrajo za najuglednejše v Italiji. So to
Glclitti, Orlando in Salandra.
Prvi je bil doslej nasproti Mussolinijevi vladi skoraj nevtralen, druga dva pa nista skrivala svojih simpatij do fašizma. Eden izmed njiju je celo nekoč obžaloval, da mu leta ne doveli jo, da bi vstopil v fašist cvske — naskočne oddelke.
Če se torej taki možje sedaj obraćaju proti fašizmu, pomeni da se pc;d krinko fašizma godijot reči, ki niso združljive z ugledom, katerega uživajo po svojem dosedanjem delu ti možje.
Mussolinijeva vlada ima torej sedaj
tri opozicije:
dve v zbornici in eno izven nje, Prvo opcizicijo v zbornici voldijo komunisti, kateri se v nasprotju z ostalimi izrecno opozicionalnimi strankami udeležujejo parlamentarnega dela.
Vodstvo druge opozicije, takozvane «ustavne», je sedaj prevzel Giolittii v družbi Orlanda in Salandra.
Tretjo opozicijo, ki je najhujša, ker razpolaga z najbolj' zmožnimi voditelji, med temi senator Albertini in drugi, in z največjimi in najbolj uglednimi listi («Corriere della Sera», il «Monde», «Avanti» itd.), vodijo voditelji največjih italijanskih strank, pepel arov, socialistov, demokratov i. t. d.
Le-ti so razkrinkali fašistevski režim do dna. Njihovo delo se je začelo z umorom Matteottija in se nadaljuje še dandanes z največjoi vneme in z istim ciljem: proč z Mussolinijevo diktaturo in vrnitev ustavnih svoboščin ter morale v politično in državno življenje.
Takoj pc umoru Matteottija so zapustili v znak ogorčenja in protesta parlament in so ustanovili svoj lastni parlament.
Fašisti jim pravijo
«eventinci»
(po hribčku Aventinu v Rimu),- češ da so se umaknili na hrib, kakor nekdaj plebejci v rimskih časih. Pustili isc| Mussolinija s svojo večino, katere ne priznavajo, ker je bila izvoljena na znan način, samega, naj dela, kar hoče. Vse prizadevanje Mussolinija, da bi jih pripravil do tega, da se «spustijo z Aventina», je hlini zastonj. Končno se je zatekel k odkritim grožnjam, katere isc! imele za posledico požige in nemire po vseh mestih Italije in izredne ukrepe proti časopisju, društvom in političnim organizacijam, ki niso1 fašiste v-ske. Toda ves teror ne pomaga nič, in vrste nasprotnikov fašizma se množijo vedno bolj: pridružili so se, evc[, opoziciji sedaj še zadnji stebri Mussolinijeve vlade izven fašistoviške strane, liberalci Giolitti, Orlando in Salandra...
Boj se bo vršil v vprašanju novega volilnega reda.
Mussolini je — kakor znano — predložil kot zadnje sredstvo za svojo rešitev nov volilni red, proti kateremu bodo nastopile vse tri omenjene opozicije, ne toliko zaradi volilnega reda samega, kolikor radi tega, ker nočejo dovoliti, da bi se volitve sploh vršile, dokler je Mussolini na vladi. Lanjske volitve so jih izučile,., Najprej je treba ljudstvu zajamčiti prostost, da sploh lahko voli, kakor hoče, potem še-le volitve!
Jasnoj je, da se bo Mussolini branil proti opoziciji z zobmi in s kremplji, toda tudi opozicija ne bol stala križem rok in bo razkrinkavala fašistovski režim dotlej, dokler ga ne naredi nemogočega pred italijanskim ljudstvom in pred svetom sploh. —
Novi volilni red, ki je bil predložen zbornici v odobritev, predvideva — kakor smo že poročali — enoimen-ske voline okraje, to je: vsak volilni okraj izvoli samo po enega poslanca. Stranka, ki je slučajno dobila par glasov več kot druge, dobi poslanca, vse ostale stranke, ki lahka predstavljajo vleč kot tri četrtine prebivalstva v volilnem, okraju, pa — nobenega! Število vseh poslancev bi znašalo 560 in ne več 535 kakor doslej. Ker je vseh pokrajin v Italiji 75, bi bilo število poslancev odmerjeno posameznim pokrajinam tako, da bi prišel na vsakih 70.000 prebivalcev po en poslanec. Izjemo dela le zadrska pokrajina, ki šteje le 18.255 prebivalcev. Vsaka pokrajina bo razdeljena v toliko volilnih okrajev, kolikor znaša število poslančev, ki sc/ odmerjeni. Tržaška pokrajina bi imela torej 4, istrska 4, videmska 14 vclilnh okrajev, reška in zadrska pa svaka po enega.
Nova taktika.
Medtem ko se pripravlja hud boj, ki isie bo osredotočil na vprašanje ncivega volilnega reda, se po deželi nadaljuje nova taktika Mussilinijeve vlade. Posledice te taktike občutimcl tudi v naši deželi, ki je zadnji teden stavljena pod pravo fašistovsko kontrolo. Mobilizirana fašistovska milica je zbrana v večjih oddelkih po raznih krajih naše dežele in izvršuje že dejanski naročeno ji «nadzorstvo», ki se izraža v preiskavah in plenjenju raznih, po slovenskih krajih — slovenskih knjig.
Jugoslavija
V Jugoslaviji se govori samo o Radiču in njegovi razpuščeni stranki. Veliko presenečenje je vzbudila vest, da je zagrebški sudbeni stol sklenil, da se lahko aretirani Radičevi tovariši izpuste začasno na evobodo, ker ni proti njim dovoljnega obtežilnega materiala. Sklep bo- bržkcine preklican, ker sodišče ni še dobilo vsega obtežilnega materijala.
Obrambo Radiča in tovarišev je prevzel bivši minister vnanjih stvari odvetnik dr. Trumbič. Radič je pošiljal iz zapora Trumbiču in svojim zaupnikom pisma potom nekega podkupljenega jetničarja, katerega pa je nekega dne zasačila straža, ko je ravno nosil novo Radičevo pismo. Jetničar, neki Zupan, je bil takoj aretiran. Radič se v zaporu počuti prav dobro: pije, igra tamburico in piše. Sprva ni hotel odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika, sedaj pa je začel edgevarjati. V kratkem se obljublja objava vsega obtežilnega materijala. Medtem je madžarska vlada zanikala, da bi bila «klepala kak dogovor z Radičem.
Aretacija Radiča ni povzročila ni-kakih nemirov po deželi. Kakšno stališče bo njegova razpuščena stranka zavzela nasprot predstoje-čim volitvam, ni še znano.
Rusija
Največra preglavica sovjetske vlade.
Največje, preglavico dela ruski sovjetski vladi poleg spora med Zi-novjevim in Trockim — kmetsko vpraisanje, Boljševiški listi se pritožujejo' nad naraščajočim nezadovoljstvom kmetskega ljudstva, ki je še daleč od komunizma, kateri ni mogel in ne more rešiti kmetskega vprašanja. Zinclvjev je dejal nedavno na ženskem komunističnem kongresu v Moskvi: «Kmetsko vprašanje je za nas nevarnejše nego1 100 Kolčakoiv, 100 Vranglov in 100 Chamberlainov'» (angleški minister vnanjih stvari).
In res: ruski kmet in vsak kmet hoče biti gospodar svoje zemlje, komunizem pa zanika zasebno lastnino; hoče biti gospodar svoje družine in svojih otrok, komunizem pa mu tudi to zanika; hoče miru, da zamere delati, komunizem pa zahteva cd njega krvavo revolucijo, hoče znižanje davkciV, komunizem pa mu nalaga oddajo vsega, kar nujno ne rabi.
Kmetsko vprašanje je najbolj kočljivo vprašanje nove Rusije, ki ga bo morala rešiti, če ga bo betela rešiti, v nekomunističnem zmislu.
Znani boljševiški ideolog Buharin je dejal koncem decembra na zborovanju propagandistov mclskovske organizacije c kmetskem vprašanju: «V osmem letu naše revolucije in naše diktature vidimo jasno vso ogromnost tega vprašanja. Še-le sedaj je vstalo to vprašanjen v svoji ogromni
veličini pred nami. «Buharin je priporočal vrnitev k Leninovi taktiki glede kmetskega vprašanja in je vzkliknil tudi te-le besede, ki so zelo značilne tudi za način komunistične agitacije med našim ljudstvom:
Komunistična načela je treba včasih skriti tudi v žep, če plašijo kmeta, ki ga je treba zelo previdno voditi za seboj,»
Naši kmetje so opozorjeni.
DNEVNE NOVICE
Morda bo vendar-le kaj?
Pred časom je poslanec Wilfan vložil interpelacijo na vlado zaradi razmer na železnici v vipavski in baški dolini, Ker se razmere na železnici v vipavski in baški dolini niso spremenile na boljše kljub izrecnim obljubam vlade, se je naš poslanec dr. Wilfan ponovno obrnil na vlado z nujno zahtevo, da se izdajo takoj primerni ukrepi za zboljšanje položaja.. Poslanec dr. Wilfan je prejel sledeči odgovor z datumom od 6. ja-j nuarja 1025:
«Gospod poslanec!
V	odgovor na Vašo ponovno zahtevo, ki ste mi jo predložili, mi je čast Vam zagotoviti, da se dela vse mogoče, da bi se poslala tržaškemu železniškemu ravnateljstvu čim večja množina praznih vagonov. Tudi prevažanje lesu s postaj na vipavski železnici, ki se tako toplo priporoča, se bo torej vršilo z zaželjeno naglico.
S prisrčnimi pozdravi
Panunzio 1. r,»
Banca Adriatica v konkurzu
Kakor smo zadnjič na kratko javili, se je dne 8. t. m. začel pri tukajšnjem trgovinskem in pomorskem sodišču prvi narok za prisilno poravnavo med upniki in dolžniki zavoda Banca Adriatica. Že takoj v četrtek se je videlo, da žele odgovorni upravni svetniki Vso stvar zavleči. Od tukajšnjih upravnih svetnikov je bila edino-le skupina Feiner pripravljena prevzeti likvidacijo po 40%, toda pod pogojem, da ostali bivši upravni svetniki prispevajo, s 3 milijoni lir. Ostali upravni svetniki pa niso pokazali za to nikake volje, tako da ni moglo v četrtek priti do nikake zadovoljive ponudbe.
V	petek, 9, t. m., so se nato nadaljevala pogajanja. Upniki so dokazali skrajno požrtvovalnost in so izjavili, da so pripravljeni pristati na poravnavo na podlagi 40%, toda od strani upravnih svetnikov ni bilo mogoče doseči nikake sprejemljive ponudbe. Ker se je zdelo naravnost nepojmljivo, da se odgovorni upravni svetniki niso kar cele tri mesece, odkar se je začelo poravnalno postopanje, mogli zediniti za kak sprejemljiv predlog, ki naj bi rešil zavod poloma in nje še večje sramote, se je obravnava ponovno odgodila, toda zopet zastonj.
Ko še v pondeljek ni prišel od upravnih svetnikov neben upoštevanja vreden predlog in' je poravnalni upravitelj odvetnik dr. Benedetti izjavil, da izven prvotne' ...20% poravnave ni nobene druge ponudbe s strani upravnega sveta, ;e tudi zastopnikom številnih upnikov pošla iftak skrajna potrpežljivost in odvetniki dr, Abram, dr. Agneletto in dr. Pretner so v imenu večje skupine upnikov zahtevali, naj se odpre nad banko — konkurzno postopanje, da se tako izsili izplačanje vsega, kar zmore ta zavod s hišo in z drugim premoženjem vred Ta zahteva je bila sprejeta z odobravanjem vseh prisotnih upnikov, ki so soglasno odklonili... 20% poravnavo. S tem je odprta pot sodni i, da gre v svojem postopanju proti krivcem poloma do dna.
Vedenje odgovornega upravnega sveta je vzbudilo v javnosti splošno ogorčenje. Nekateri zahtevajo, naj sodišče takoj zapleni imetje vseh upravnikov, kakor 'e to storilo pri Feinerju, ki se je zato. pokazal... bolj popustljiv.
Za konkurznega komisarja je imenovan sodnik Virgilio Fiorenta, za upravitelja konkurzne mase (premoženje banke) odvetnik dr. Nicolo Benedetti, za njegovega namestnika dr. Negri. Prvi sestanek upnikov se bo vršil dne 3. februarja t. 1. na tukajšnjem trgovinskem in pomorskem sodišču v sobi št, 15. Rok za priglasitev terjatev izteče 31, marca t. 1.
Kako se bodo stvari nadalje razvijale, bomo poročali.
„Gospodarski Vestnik“
je stopil z zadno številko že v tretje leto svojega obstoja. List, ki je glasilo Slov. kmetijskega društva in Slov. če-
belarske zadruge v Gorici ter Tržaške kmet. družbe in Zadružne zveze v Trstu, je — lahko rečemo — naše najbcljše gospodarsko glasilo, na katero bi moral biti naročen vsak slovenski gospodar.
List bo izhajal tudi nadalje mesečno v dosedanji obliki na 20 straneh, ker pogajanja za združitev obeh naših gospodarskih listov (Goriška krščansko-socijalna struja izdaja svoj posebni «Gospodarski list»»...) v en velik list, niso uspela. Je pač naša usoda taka, da se rajši cepimo v sto šibkih delov, kakor da bi složno in z združenimi močmi ustvarili kaj močnejšega, kar bi okrepilo našo odpornost in postavilo slovenski narod v Italiji na častnejše mesto, nego ga zavzema sedaj.
Uredništvo «Gosp. vestnika» obljublja, da se bo v tem letu vsebina še bolj izpopolnila, čeravno to v današnjih dneh ni lahek posel. «Število slovenskega izobraženstva — piše uredništvo upravičeno — je v naših pokrajinah na sploh jako malo, a še bolj pičlo je število onih naših razumnikov, ki pišejo v liste. Zato pa morajo oni, ki imajo dobro voljo in plemenit namen, pomagati ljudstvu, ga učiti o napredku gospodarstva drugod, seznanjati ga z novimi gospodarskimi načeli, dajati mu praktičnih nasvetov za gospodarsko udejstvovanje, toliko več žrtvovati, Z zadoščenjem poudarjamo, da se je posrečilo zbrati v krog sotrudnikov našega lista lepo četo raznih naših strokovnjakov in tudi takih, 'ki sicer niso naše krvi, a ki živijo med našim ljudstvom, kateremu hočejo pomagati s svojim znanjem.
Zato smo uverjeni, da bo list v bodoče še popolnejši, kakor v preteklem letu. Poročal bo o vseh zadevah, ki se nanašajo na naše gospodarsko udejstvovanje, v prvi vrsti pa o predmetih, ki morajo živo zanimati našega poljedelca, posebno pa živinorejca. Izražene želje od strani naročnikov bomo upoštevali. Vabimo vse, da nam svoje misli glede vsebine lista redno sporočajo. Tako se bo list lažje spopolnjeval in bo pisan v smislu potreb naročnikov. Brez takega sodelovanja pa je listova naloga težavnejša.
Prva letošn a številka «Gospodarskega vestnika» je izšla s to-le zanimivo vsebino:
1) Uvodna beseda ob novem letu. — Splošna gospodarska vprašanja: 2) Gorkič Fr.: Glavni predpisi o delitvi skupnih zemljišč (dalje). — Zadružništvo: 3) Zadružna zveza v Trstu: Tretji zadružni tečaj; 4) Kozman Avg.: Omejeno in neomejeno jamstvo pri zadrugah. — Živi-norej : 5) Dr. Aldrighetti Faust - Gorkič Fr.:	Razmere v živinozdravniškem
okrožju goriške okolice; 6) Ing, Podgornik Ant.: Ob skotitvi pujskov; 7) -ip-: Splošna pravila o plemenitvi; 8) -ar: Oskrba kokoši - jajčaric. — Mlekarstvo: 9) Ing. Podgornik Ant.: Ravnanje s siriščnikom, namenjenim za dobivanje sirišča; 10) Vlečljivo mleko. -- Čebelarstvo: 11) Vodopivec Janko: Pridobivanje voska. — Kletarstvo: 12) Ušaj Just: O rujavenju vina. — Sadjarstvo: 13) Dr, Vallig Peter - Gorkič Fr.: Sa-djereja na Goriškem; 14) *** Črvivo sadje. — Vrtnarstvo: 15) G. F.: Ali naj sadimo paradižnike? — Splošno kmetijstvo: 16) Dr. T.: Cepljenje murv. — Davki in pristojbine: 17) Zadružna zveza v Trstu: Davki in zadruge. — Obrtni in kmetijski pouk: 18) Tance Avgust: Obrtno-nadaljevalna šola v Nabrežini. — Gospodarski koledar: 19) *** Januar. — Poročila: 20) M. F.: Ustanovitev zadr. mlekarne v Ligu. — Vprašanja in odgovori: 1. Kako popravimo ciknjeno črnino? 2. Kako se odmerja davek na živino? 3. Ali ;e dopuščena raba simo-dolskih bikov? 4. Kdo je dolžan izdajati družinske liste? 5. Kje dobim mladega mrjasca? — 22) Gospodarski drobiž; t Jerkič Anton; Listnica uredništva m uprave. — Izhaja mesečno. Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka po 1 liro. Uredništvo in uprava se naha jata v Gorici, Via S. Giovanni št. 6, I na dvorišču.
NOVICE 15. januarja 1925.
Stran III.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
Dr. Anton Gregorčič
Danes ko je slovenski šoli odzvonilo, jo hoče Gregorčič nadomestiti s — knjigo. V mlajših letih se je zavedal, da se ne smemo zanašati na vlado na Dunaju, ki bi nam bila rajši vzela kot dala, danes, ko so razmere še hujše, ve, da je naša rešitev le v samopomoči.
Zlatomašniku dr. Antonu Gregorčiču naše najiskrenejše čestitke.
IZ GORICE.
Nov furlanski prefekt.
Včeraj zvečer je prispel iz Pavije v Videm novi furlanski prefekt comm. Umberto Ricci, da nastopi svojo novo službo. Comm. Umberto Ricci je bil svojedobno uradnik v ministrstvu za notranje zadeve, v poslednjem času je bil prefekt v Paviji.
Nov sedež «Trgovsko obrtne zbornice»,
Goriška, trgovsko-obrtna zbornica se je preselila iz svojih dosedanjih prosto-rovv Via Codelli štev. 11 v novona-jete prostore na Korzu Viktorja Emanuela III. št. 17-11.
Davčni seznami.
Na goriškem magistratu so bili do 15. t. m. na vpogled davčni seznami gled'
premičnega bogastva. Oni, katerim so bili davki na premično bogastvo previsoko odmerjeni, kar lahko razvidijo iz davčnih seznamov, lahko vložijo rekurz do 15. aprila t. L, ako so bili njihovi dohodki previsoko cenjeni ali pa več ne obstojajo, ian do 15. julija t. L, ako so vpisi v seznamu pomotni ali pa večkrat izvršeni.
Dramatično društvo v Gorici
naznanja, da se že napovedana predstava «Pohujšanje v dolini šentflorjanski», v soboto 17. in v nedeljo 18. t. m., rad; tehničnih potežkoč ne more vršiti. Namesto «Pohujšama» se pa uprizori velezabavna burka v treh dejanjih «Nebesa na zemlji», ki je dosegla že dvakrat popoln uspeh, tako da je*bila in je splošna želja občinstva, da se igra ponovi.
Premog v Brdih.
V Zadružno zvezo v Gorici je prinesel neki posestnik iz Snežainega kose premoga, na katerega je naletel, ko je ko-
V nedeljo, dne 11. t. m., se je vršila na goriškem Travniku v cerkvi sv. Ignacija velika svečanost:	dr. Anion Gregorčič je
obhajal zlato mašo. Številna slovenska množica, ki je hotela prisostvovati zlati daritvi slovenskega duhovnika v goriškem mestu, je bila živa priča, da si je zlato-mašnik v 50 ietih svojega duhovnikovanja pač znal pridobiti častno mesto v očeh našega naroda, tudi med tistimi, ki v političnem delovanju zastopajo drugačno mnenje od njegovega.
Dr, Anton Gregorčič se je rodil 9. januarja 1852. na Vršnem pod Krnom, v župniji, ki je dala Slovencem tudi Simona Gregorčiča. Ljudsko šolo in gimnazijo je dokončal v Gorici, kjer je tudi vstopil v bogoslovje in bil 10. januarja 1875. posvečen v duhovnika. Leta 1879. je postal na dunajskem vseučilišču doktor bogoslovja. Po izpopolnitvi svojih študijev v Nemčiji se je vrnil 1. 1880. v Gorico kot profesor bogoslovja.
I oda dr. Anton Gregorčič se je kmalu posvetil političnemu in kulturnemu delu.
Kmalu ga vidimo kot ^predsednika «Slovenskega bralnega in podpornega društva», odbornika «Goriške ljudske posojilnice, kot predsednika C. M. podružnice in kot — u-redmka «Soče»,, ki je postala že 1. 1876. skupno glasilo združenih političnih društev	na katerega je naletel, ko je
«Gorica» in «Soča» pod imenom «Sloga». v^svojem vinogradu, ležečem ob L. 1890. je bi! že predsednik «Sloge». Toda kot pristaš starejše generacije slovenskih duhovnikov in kot nasprotnik poostrenih bojev v domačem taboru je kmalu prišel v navzkrižje z drugo strujo v duhovniških vrštah,* ki mu je vzela «Sočo» in jo dala v urejevanje — dr. Antonu Mahniču.
Dr. Gregorčič je vsled tega skupno z Andrejem Gaberščekom ustanovil «Novo Sočo».
Po katoliškem shodu 1. 1894., ko se je na Goriškem zopet začel kulturni boj med dvema novima strankama: katoliškim pol. društvom «Sloga» in novo narodno-na-predno stranko, je nehalo njegovo sodelovanje z Gabrškovo skupino.
Povojni razvoj predvojne goriške Slovenske ljudske stranke je bil tak, da so dr. Gregorčiča zopet skušali potisniti v ozadje njegovi ožji somišljeniki, ki so se zbrali pod imenom krščanskih socialcev in ustanovili kot protiutež njegovi Goriški «Matici» — goriško «Mohorjevo» družbo...
Nočemo se spuščati v podrobnejšo razpravo o političnem delovanju nedeljskega slavljenca, s katerega političnim' prepričanjem se morda Vsi povsem ne strinjajo, ki pa je tekom 50 zadnjih let izvršil za Slovenstvo na Goriškem kulturno delo, za katero mu gre hvaležnost vsega slovenskega naroda. Glavno skrb je dr. Anton Gregorčič vedno posvečal slovenskemu šolstvu i kot politik i kot mnogoletni deželni odbornik i kot državni poslanec. «Šolski dom», «Novi dom», «Mali dom», «Simon Gregorčičev dom», to je vse — njegovo delo.
doma. Par dni prej je bila aretirana v Gorici, na kar so jo po par dneh spustili spet na svobodo. Nesrečna ženska je bilo zelo vdana pijači, ki jo je najbrže tudi pogubila.
IZ IVANJEGAGRADA PRI KOMNU
Preteklo nedeljo smo imeli pri nas predavanje. Obiskal nas je zastopnik tržaške «Prosvete» ter nam v poljudnih besedah obrazložil naloge in važnost prosvetnega društva' v vasi. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, kajti prisostvovali so mu možje in žene, fantje in dekleta. Hvaležni smo društvu «Prosveta», da pošilja med nas požrtvovalne predavatelje, ki nam pojasnjujejo važna prosvetna in gospodarska vprašanja. Mi, kar nas je mladih, hočemo stopati po onih poteh, katere so nam kazali starejši ter z vso vnemo delovati v našem prosvetnem društvu, ki hoče in mora živeti ter nadaljevati svoje preko-ristno delo v prid naši mladini, naši vasi in narodni celokupnosti.
IZ KOMNA
Pri nas smo imeli zelo uspeli Silvestrov večer. Zahvala za uspeh gre v prvi vrsti našim pridnim dekletom, ki so skrbno nabirale prostovoljne prispevke, prodajale srečke in razglednice in sploh skrbele, da se je razpoloženje ohranilo ves čas na višku. Iskrena zahvala gre tudi družinama Volur in Cotič za prekrasne darove za srečkanje. Po zadnjih zdihljajih starega leta smo vsi ginjeni zrli v mlado deklico Marico Godnič, katera nam je prav lepo voščila vse najboljše v 1. 1925. Naš vrli tamburaški zbor pod vodstvom požrtvovalnega zborovodje g. Josipa Čebule je izvršil dobro prevzeto nalogo. Prireditev ni bila preveč živahna, a kljub temu smo se razšli zadovoljni. Omeniti moramo tudi simpatičen čin tukajšnjih kr. orožnikov, ki so darovali 22 lir svoje plače zavodu za uboge v Komnu,
(Prip. ur. - Dopisa o Miklavževi prireditvi doslej nismo prejeli. G. dopisnik
«Dopisnik» pravi najprej, da je v naši vasi precej cvetoče (pa ne po njegovi zaslugi!) društvo s čitalnico, da pa so v čitalnici le taki časopisi, ki «drže na kapitalistično stran»; da je bilo nekoč pri sestanku sklenjeno, da se naroči «Mali list», da pa je predsednik po svoji glavi naročil «Novice».
Dotičnoga dopisnika opozarjam, da sploh ni bilo sestanka, na katerem bi se bilo govorilo o kakem «Malem listu». Pač pa je bilo sklenjeno že pri drugi številki «Novic», da se društvo naroči, na ta list. Ni nam žal, da smo to sklenili.
Ne vem, če misli dopisnik, ko gobezda o kapitalističnih listih, na «Novice». Če ima v mislih «Novice», naj ve, da mi vsi take «kapitalistične» liste, kakor so, «Novice», čitamo in bomo še naprej prav radi čitali. «Novice» niso, odkar izhajajo, še nikoli pisal.e proti kmetskemu ljudstvu in za kapitaliste. Pač pa so vedno dvigale ponos in zavest slovenskega ljudstva in nastopale proti razkolnikom in strankarjem, katere zastopa «Mali list», ki širi med nami z nelepim obrekovanjem sovraštvo in nezaupanje in nam jemlje vsako veselje do dela. Gospod «dopisnik «Malega lista», ali veš, ko priporočaš ta list, da bi se naši pokojni cerkveni velikCmi škoijc Dobrila, Glavina, Šterk in drugi (v imenu katerih pravi da piše) obrniti, v grobu, ko bi čitali, kakšne zavratnosti je zmožno malolistarsko pero?... In tak list nam hočeš vsiliti?! Mi v Kazljah nočemo strank, zato tudi nočemo listov, ki hočejo pri nas vpeljati strankarske boje.
Dopisnik «Malega lista» piše tudi, da bi društveni predsednik hotel, da bi se Čitalnica preložila bliže njega «v prostor, ki nima ne poda, ne oken, ne vrat, in vse to na društvene stroške». Ta gospod «dopisnik» je res čuden možak. Ali ne sliši, ali ne vidi, ali pa ga... sploh ni! Kajti drugače bi bil lahko slišal in videl društvene odbornike, kako so pregledovali za nakup ne enega, temveč
na, nam oprosti, ce ne objavljamo v da-|kar tri prost0re s podom, vrati in okni
našnji številki naknadnega poročila: stvar je že itak precej zastarela in prostor nam primanjkuje. Vsem darovalcem sporočamo prisrčno zahvalo organizatorjev Miklavževega večera).
IZ VRABIČ
Na sv. Štefana dan (26. 12. pr. 1.) sem
,,0.-	e -“i	ir ji- P°'j se precej pozno v noči vračal domov no
toku Birsa v Snezatnem. V nedeljo sc je : cesti Griže- Vrabče. Nekoliko pred va-podal g. mz, Rustja z nekaterimi sve- sj0 vidim dva fanta, ki korakata iz mu znanci na lice mesta m je naročil v Vrabič proti meni, za njima pa druge s vrh o izsledovanja nadal.no kepale. Po štiri, ki teko za prvima. Radoveden, kaj preizkušnji sodec obeta biti premog-pre- je, Se skrijem tik ceste. Ko so bili prvi ce; dobre kakovosti.	kakih dvajset korakov daleč od zad-
17 KOTSKFGA M'h. pričnejo zadnji štirje prva dva s r« J v, ,	.	«VSO silo obsipati s kamenjem ter dr-
Čuden človek je E Pojavmk iz Smar- veti za njima. Bila bi se jima slaba pred-tnega pn Kojskem. Javil se je pri kara- la, ko bi ne bila imela dobrih nog, kajti binerjih v Kojskem, kjer jim je natvezel, kamenje je letelo brez preneha, kot da je bil napaden od zidarja R. Goloba ; kroglje. Ko so tako drveli mimo mene, m kmeta J. Vendramina. Pravil je, da , sem spoznal, da so bili je bil 8 krat zaboden z nožem in v
LISTEK
Tridesetletnica Podgrajske posojilnice
(Zadržali smo ta dopis, ki smo ga dobili že pred tedni do danes zaradi pomanjkanja prostora. Čeravno ga objavljamo z zamudo, se nam zdi še vedno aktualen.)
Dne 27. novembra 1924. je preteklo 30 let obstoja Podgrajske posojilnice. Pred ustanovitvijo posojilnice je v naši okolici bdo zelo razvito oderuštvo. Bilo je par magnatov-bogatinov, ki so bili pravi vampirji in pijavke našega kmet. ljudstva. Gor e onemu, ki je bil primoran iskati pri njih denarne pomoči. Plačeval je 15, 20 in celo 30% obresti, poleg tega še v naravi in s svojim delom. Bila je prava robota. Te grozne razmere, ki šo pritiskale na kmečko ljudstvo, so bolele tedanje rodoljube, ljubitelje naroda in prijatelje trpina-kmeta. Bili so to po-
dokaz za to je pokazal suknjič, ki je bil zares preluknjan na osmih mestih, Ker pa ni imel na telesu niti najmanjše rane, se je to zdelo karabinerjem malce bolj čudno.. Zato so poizvedovali bolj natančno in izvedeli so, da je bilo ravno nasprotno. Pojavnik je namreč ona dva fanta napadel in ranil. Sedaj sedi v zaporu.
Truplo utopljenke.
V kanalu, ki napaja električne turbine pri Tržiču, so zagledali delavci truplo utopljenke, ki je plavalo na povirju pred ograjo. Po sodnem ogledu je ono truplo prepeljano v mrtvašnico. Ugotovilo se je, da je utopljenka 40-letna Klara Bizjak nekje z Goriškega
sebno^ blagopoko ni dekan msgr. Ant. Rogač, pok, Slavoj Jenko, Ant. Stem-berger, dr. Šebesta, Stanič, Waišelj, £yslayy. Debenjak, Požar, Makarovič. Razmišljali so in pretresavali vso stvar ter končno spoznali, da tu ni druge rešitve nego ustanovitev posojilnice in hianilnice v Podgradu. In šii so na delo.
,In uspeh? Dne 14. avgusta 1894, se je pripravljalni ozir. prvi ustanovni občni zbor v Podgradu. Udeležile se ga je 20 mož. Na tem občnem zboru je bilo izvoljeno prvo starešinstvo: predsednik: msgr. Anton Rogač, dekan v Hrušici; podpredsednik dr. Šebesta, zdravnik v Podgradu in odborniki: gg. Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu, Ante Stemberger, kapelan v Podgradu, Anton Stanič, kmet v Podgradu, št. 48. V prvo nadzorstvo so bili izvol,eni: predsednik: g, Waiselj, nadučitelj v Hrušici; ipodpredsednik g. Franc Byšlavy, župnik na Munah; in člani nadzorstva gg. Anton Požar, kape-lan na Pregarjah, Ivan Makarovič, nadučitelj v Jelšanah in Štefan Debenjak, nadučitelj v Materiji. — Ta dan so bila odposlana pravila in zapisnik o ustano-
napadalci štirje fantje iz Griž, napadenca pa iz bližnje vasi onstran Raše.
Dovolj smo pred par leti povešali oči, ko je bila večina naših fantov in mož po nedolžnem zaprta. Raditega nočemo, da se še kaj takega dogaja v bližini naše vasi! Dovolj nas imajo na piki.
IZ KAZELJ.
V «Malem listu» čveka nekdo o našem društvu in o njegovem predsedniku. Ker dotični «dopisnik» bržkone niti ne ve, kako se imenuje naše društvo, mu povem, da se imenuje «Dneva žar» in ker prav gotovo ne ve, kaj se v društvu godi (to dovolj jasno dokazuje njegov dopis!), mu bom povedal tudi to, da si bo v prihodnje lahko prihranil nepotrebno čvekanje.
vitvi posojilnice za registracijo pri trgov-skem-pomorskem sodišču v Trstu. Čez tri mesece so bila pravila potrjena in vpisana pri sodišču in 27. novembra je začela posojilnica poslovati s tem, da je bilo vplačanih 9 deležev po 10 fl. Poslovala je v podgrajskem farovžu pri g. Ant. Stembergerju ter pridobivala vedno več članov. Redno poslovanje pa je začelo z novim letom 1895. Zaključek za I. poslovno leto 1895. izkazuje Posojilnica sledeče številke: Članov 240 z 244 deleži v vrednosti 2383 fl; denarni promet 123.735.08 fl; hranilnih vlog 30.226.37 fl.; danih posojil: 38.189.95 fl.; pasivnih posojil 5150 fl — čisti dobiček je znašal 278.89 fl.
la zaključek govori jasno, kako koristna in potrebna je bila ustanovitev posojilnice. — Blagajnik je bil pok. Slavoj Jenko, tajnik pa g. Ante Stemberger. Za dve leti je promet v posojilnici tako narastel, da je morala Poso-jijnica vzeti enega uradnika. Posojilnica je napredovala vedno bolj in bolj. Z naraščanjem števila članov je naraščal tudi ugled zavoda. Že v osmem letu de-
(skozi katera so celo pokukali, da bi videli, ali jih čaka spodaj gospod «dopisnik», a ga ni bilo...)
Sicer pa nas ta napad v «Malem listu» ni presenetil:	kakšen list takšni do-
pisniki. -— Predsednik pevskega društva «Dneva žar».
IZ SEŽANE
Odbor Gasilnega društva naznanja cenjenemu občinstvu, da se uprizori dne 1. in 2. februarja t. 1. zanimiva Lev .Tolstojeva drama «Moč teme». Začetek pravočasno objavi. Prosijo se vsa bližnja društva, da iste dneve ne prirejajo veselic.
,	IZ ZAGORJA NA PIVKI
Prejšnji teden smo obhajali poslovilni večer neprostovoljnega odhoda našega 'nadučitelja g. Keniča. Velika družba nas je bilo zbranih na ta večer okoli našega prijatelja, toda ni bil večer veselja, pač pa trpkosti.
G. Keniča ne bomo tako kmalu pozabili. Bil je dolgo vrsto let v našem Zagorju, zelo priljubljen v šoli kakor tudi izven nje. Sodeloval je z vso vnemo pri gasilhem društvu, pri mlekarni, pri knjižnici; izbiral je fante v pevski zbor, sedaj pa je moral po ukazu naših gospodarjev zapustiti kraje, ki so mu bili tako dragi. Želimo mu enakih prijateljev in več sreče na njegovem novem mestu!
Ob priliki poslovilnega večera • se je nabralo L 105 za Šolsko društvo. Čast sedanjemu nadučitelju g. Sosiču in g.čni Dulki Čopič!
Sl noročen no „N0UICE“ ?
lovanja, t. j. 1. 1902., se je sklenilo zidati «Narodni dom». Načrt je napravil g. Franc Žužek, inženir v Ljubljani, zgradbo pa je prevzel g. Josip Samsa, stavbenik v Bistrici. «Narodni dom» je bil dovršen 1. 1904. Koncem avgusta, 1. 1905. se je vršila slovesna blagoslovitev in otvoritev «Narodnega doma» ob veliki udeležbi ljudstva in mnogih odličnih gostov, med njimi tudi pok. poslanec prof. Mandič. Popoldne je bila ljudska veselica, pri kateri so sodelovali tudi ljubljanski gled. igralci (g. Danilo). V novem «Narodnem domu» se je nastanila posojilnica, Čitalnica, pevsko in tamburaško društvo «Gorska vila», Gospodarska zadruga in hotel z lepo, primerno dvorano.
Zatem pa so prišli za Posojilnico težki dnevi krize. Bila je to nevarna kriza, da, najbolj nevarna, kar jih je bilo, ko je šlo takorekoč za obstoj posojilnice. Le bistroumnosti in nesebičnemu požrtvovanju odbora, zlasti pa gospodov msgna. Rogača, Husa in dr. Bileka se je zahvaliti, da je posojilnica šla srečno preko te kalvarije in vstala
IZ PODGRADA
Nedavno smo poslali v «Novice» dopis o bivšem g. kapelanu, ki ni pustil pri nas dobrega slovesa. Urednik «Novic» je iz dopisa črtal vse ostrejše besede in je le na kratko omenil, kar smo pisali. Toda tudi tak zelo olepšani dopis se ne zdi primeren «Malemu listu», ki pravi, da je bil prejšnji g. kapelan «pobožen in vesten duhovnik, ki se jć zelo žrtvoval v svojem poklicu», tako da se je... «celo naučil našega jezika». Gospodje pri «Malem listu» naj se rajši pošteno vprašajo, ali je «primerno» njihovo pisanje, ki se nam že studi, in naj le puste svoje nauke na naslov Pod-grajčanov, ki vedo že sami, kaj je «primerno» in kaj ni. — Podgrajčan.
IZ KUBEDA V ISTRI
Mi Kubejčani imamo majhno, a čedno cerkev; v cerkvi so orgle, orglarja pa — ni. Dobro bi bilo, da se kdo loti tudi teh zapuščenih orgel. Kmetje sami se jih ne moremo lotiti, ker orgle pač niso... njiva.
IZ DEKANOV
Tukajšnji italijanski učitelj dela z vso paro za otvoritev italijanskega otroškega vrtca. Starišem obljubljajo vse dobrote tega sveta. Stariši, pamet in — usmiljenje do vaših otrok! Saj smo prestali še hujše dneve, pa bi sedaj za kos oblekce prodali svoje otroke-
IZ ŠKEDNJA Drobne novice.
Še nam je v spominu božična prireditev naših otrok in Silvestrovo naše mladine pri Sv. Ani. Marsikateri izmed udeležencev (bilo nas je nad 1000) je na tihem, marsikateri tudi na glas «požegnal» naš «slavni» odbor gospodarskega društva, ki je oddal našo dvorano ljudem, privandranim od vseh vetrov, dočim moramo mi domačini romati iz vasi v druge kraje, ako hočemo kaj prirediti. Slavni odbor naj bi že enkrat nehal na tak način poniževati sebe in vso vas. Dvorana je bila postavljena z našimi žulji in mi bi morali imeti prvi pravico do nje, dasi nimamo nič proti temu, da jo rabijo tudi drugi.
— Pravijo, da je poslanec Banelli kupil Piccinijevo vilo v Skednju. Ne vemo, koliko je dal za njo, par stotisočakov pa je bržkone vendar-le šlo. — Kdor zmore in zna, ima dva... pravi pregovor.
— Za praznike so šli pri nas pastirci na skedenj. Slovenski pevci so dali rajši prostora pastorom.	Kdor	zaničuje
se sam...
IZ HERPELJ-KOZINE.
V nedeljo, 18. januarja t. L, se vrši točno ob 19. uri važen sestanek S.rK. «Jadran» - Herpelje-Kozina, katerega se morajo udeležiti brezpogojnov si člani in članice. Sestanek se bo vršil v gostilniških prostorih pri Šiškoviču. — Odbor.
IZ BOLJUNCA
Pred kratkim so «Novice» prinesle našo pritožbo, da nam gospod občinski komisar pošilja razglase in vsa druga naznanila v samo italijanskem jeziku in da jih mi vsled tega ne razumemo. Na to našo pritožbo je gospod komisar baje odgovoril, da je prepovedano posluževati se tudi slovenskega jezika. Toda glej čudo! — Pred kratkim si je gosp. komisar kupil novo korijero. Za čigav denar ne vemo, mislimo pa da za svoj lastni, ker je ogromna večina prebivalstva te občine proti temu, da bi županstvo na račun občine vršilo to službo. Zato se tudi, izvzemši par izjem, nihče noče posluževati te vožnje in vsi hodijo rajši peš, kot da bi svoj težko pri-služeni denar tako lahkomiselno zaprav-
! Ijali, Ko je gospod komisar sprevidel, da mu «šeft» ne nese, je lepo napisal in podpisal primeren razglas, seveda tudi v slovenskem jeziku, s katerim nas vabi, naj se korijere poslužujemo in mu tako pripomoremo kriti stroške. Ko gre za denar, tedaj ni prepovedana raba slovenskega jezika... Res ste pameten, gospod komisar, ali pa smatrate nas za preveč neumne, da bi ne razumeli vaših namenov,
— Nedavno sta obiskali' našo vas pevsko društvo «Kolo» iz Trsta in pevsko društvo «Slavec» iz Ricmanj. Ob prepevanju lepih zborov je kmalu minulo popoldne. Nekaj pa nas je vendar bolelo. Sramota namreč, da se tudi mi ne moremo ponašati s pevskim zborom, kakor smo se nekdaj. — Če zmorejo Ricmanje nad 50 pevcev in pevk, bi se pri nas lahko dobilo še več dobrih moči. Mladina, na delo!
IZ DOLINE
Postopanje oblastnikov v naši občini je kaj čudno, res «paševsko», kakor so se «Novice» že večkrat izrazile. — Ob začetku novega leta je namreč občinski komisar v zadnjem hipu odpovedal vsem obrtnikom pogodbe za plačevanje užit-ninskega davka in zahteval od njih, da morajo skleniti nove pogodbe za mnogo višje zneske. Vsi obrtniki so se temu uprli in izjavili, da vztrajajo pri prejšnjih pogodbah, ali pa naj se užitninski davek iztirjuje od njih sproti brez pogodbe. To pa ni bilo po volji gospodu komisarju, še manj pa družbi, kateri je občina poverila iztirjevanje davka, ker bi pač v tem slučaju morala računati z večjimi stroški za plačevanje osobja za nadziranje obrtnikov. Da se tem stroškom izognejo, so si ti gospodje izmislili primerno sredstvo. Zagrozili so obrtnikom, da jim bodo odvzeli obrtne koncesije, če ne podpišejo pogodb za plačevanje užitnirie. In obrtniki so se vdali v strahu za svoja obrtna dovoljenja. Način postopanja gospoda komisarja in uradnika ter nadzornika društva za iztirjevanje užitnine je protizakonit. —• Mi proti takemu postopanju odločno protestiramo in prosimo pristojna oblastva, naj zadevo preiščejo in popravijo krivico, ki nam je bila prizadeta. — Obrtnik.
sedaj za njimi smejejo... Vse občinstvo se zgraža nad tako nesramnostjo. Čudim se, da imajo ti fantje toliko poguma v naši svetantonski cerkvi! Kot gosti iz druge fare bi se morali vsaj človeško, ako že ne kristjansko, obnašati.
V dokaz skrajne podivjanosti teh nespodobnih fantalinovnaj opišem še ta dogodek, Na Božič zvečer so se vračale iz Pobegov nekatere svetantonske ženske. Med potjo so srečale skupino pobalinov, ki so jih začeli nadlegovati, tako da so se morale zateči pod okrilje starejših, ki so se kar čudili, da je sedanje društveno življenje moglo toliko izkvariti njihovo mladino.
Starši, glejte tudi na svojo odraslo mladino, kaj dela in razmišljajte, kako bi se dala vrniti na našo staro in vedno moderno pot — dostojnosti in enakih prednosti naših starih —, sicer ne veup kje naj taka mladina konča,
IZ MAREZIG.
Občinski zastop v Marezigah — razpuščen. - Vas zastražena po fašistovskih oddelkih.
Kako je bil izvoljen občinski zastop v Marezigah- smo že poročali. Naši vo-lilci ali sploh niso volili, ali pa so bili njihovi glasovi na čudežen način «obr-n.eni».^ lako je prišlo do dosedanjega občinskega zastopa s fašistovsko — večino in s fašistovskim županom. Toliko večina kolikor župan so vsi domači «fašisti».
Ta občinski zastop je imel torej te dni sejo, katere se je udeležil celo tajnik koprskega fašja odvetnik Petris. Zakaj je prišel tudi on, ki sploh ni občinski zastopnik, je postalo kmalu jasno. Čim je bila seja otvorjena, naj odobrijo občinski dolg, ki ga je naprtil občini bivši občinski komisar g, Padovan, Večina občinskih zastopnikov, med njimi tudi takozvani «fašisti», je takoj izjavila, da absolutno ne priznava tega nepotrebnega dolga. Tedaj pa je vstal tajnik koprskega fašja, ki je pozval prisotne naj
Moderna j
glasujejo za predlog in naj ne «delajo neumnosti». Toda zastonj. Prisotni odborniki oni izvoljeni od Slovencev in oni imenovani od fašistov — so odločno izjavili, da ne bodo priznali dolga, o katerem ne vedo, v kakšne namene je bil najet in da bodo rajši v znak protesta izstopili iz občinskega zastopa. Spričo take odločnosti je zopet vstal odvetnik Petris in dejal med drugim približno tako-le: Ne čudim se slovenskim zastopnikom, da ne priznavajo prejšnjega dolga, čudim se pa vam fašistom, da skupno z njimi podajate demisijo in da nočete priznavati dolga, ki so ga napravili vaši tovariš: fašisti. Zapomnite si, da vas ni izvolilo ljudstvo za svoje zastopnike, ampak, smo vas mi spravili v občinski zastop. Ostanite torej v občinskem zastopu in odobrite predlog!» Toda ves njegov govor je bil zastonj. Občinski zastopniki so zapustili občinsko dvorano.
Vsled odstopa večine občinskega zastopa je pričakovati vsak hip imenovanja novega občinskega komisarja.
IZ DOLINE.
Kdor išče najde!
Pri nas imamo že par let nekega italijanskega učitelja, ki hoče še vedno biti strah in trepet ubogemu ljudstvu. S svojo žilavko se je že večkrat odlikoval. Kaj prav za prav išče učitelj med fanti, ne razumemo. On ima svoje delo v šoli. Za red po vasi pa naj skrbe orožniki!
* * *
Vaše prorokovanje se je uresničilo. S «karjolo», ki jo je kupil naš «veleza-služni» g. komisar so rabili potniki minuli petek iz Doline do Trsta celih 6 ur. Nazaj grede pa so srečno priromali do Sv. Ane, na to pa je bilo treba peš. V torek je uboga «karjola» štrbunknila pod krogljami v Škrbčevo dvorišče. Tam čaka zopet vstajenja. Šofer je pa zbežal! Uboga občina, kam te vodijo «veleza-služni» možje!
v Illinoisu
IZ SV. ANTONA
Božič - polnočnica. Vsi Svetantončani, kakor tudi drugi, veliki in mali, odrasli in otroci, stari in mladi, pričakujejo nestrpno tega dne in polnočno mašo, ko je cerkev bolj ko sicer okrašena in razsvetljena in ko tudi pevci ob spremlje-vanju orgelj pojejo bolj ubrano in svečano. Vse je nenavadno prazniško razpoloženo, kar se lepo ujema s slovesnostjo dneva. Ob polnočnici je bila, kakor druga leta, tudi letos polna cerkev ljudi. Res, polna do zadnjega kotička. Vse je bilo kakor nekdaj in to ravno nas je užalostilo tem bolj, ker je posledica pokvarjenosti naše mladine naše bodoče nade.
Stojim pri letošnji polnočnici v cerkvi v prazničnem razpoloženju. Za menoj deloma stoji, deloma kleči mladina obojega spola, pomešana med seboj. Pogovarjajo se glasno, potem tiho. Opazujem jih in jih opozorim, da s svojim obnašanjem motijo pobožnost vseh. Kar zaslišim:	«Zakaj me ščipaš..., me boli...,
daj mi mir... potem grohot in zopet isto. Pride «of.er». Vsi gredo eden za drugim na «ofer». Zopet dolgotrajni krohot in smeh. Iščem, kje je razlog za to in zapazim, da se pomika počasi v vrsti med drugimi tudi par lepo oblečenih mladenk, ki se pobožno približujejo glavnemu oltarju, da poljubijo - križ. Uboga dekleta ne vedo, da so jim nekateri pobalini odzadaj odpeli jopiče in da se zato
V Ameriki grade novo moderno jetnišnico, ki bo po svoji notranjosti prej podobna hotelu, nego jetnišnici. Inženjer, ki je prevzel tehnično vodstvo te zgradbe, opisuje bodočo jetnišnico tako-le: Vsak jetnik bo imel mesto dosedanje celice brez razsvetljave, zraka in solnčne svetlobe stanovanje z oknom na dvorišče in z odprtino za ventilacijo nad vrati. V sobi ho umivalnik, centralna kurjava, električna razsvetljava, postelja, miza in stol. Zgradba jetnišnice bo zavzemala ploskev, ki znaša okrog 89 ha. Dva in pol ha gradbenega prostora bo ograjeno s cementno steno, visoko 33 čevljev in dolgo en četrt milje. V ograjenem prostoru bo 8 okroglih poslopij z ječami, velika skupna dvorana za 2000 oseb, bolnica, šola in posebno poslopje za pisarne. 90% gradbenega dela so izvršili jetniki sami. Samo železne konstrukcije so napravili v tovarnah. Vsako poslopje ima 248 celic. Prostor za stražo je sredi poslopja in zvezan potom podzemnega hodnika z dvoriščem. Vrata celic so steklena in preprežena z železnimi mrežami, tako da lahko stražnik dan in noč opazuje, kaj se godi v celicah.
Druga posebnost te moderne jetnišnice je razdelitev njenih jetnikov na štiri kategorije, in sicer po moralnih lastnostih in značaju. V to svrho je razdeljen zavod na štiri strogo izolirane oddelke. Če se jetnik lepo vede in je uprava tudi sicer informirana o njem kot o moralno vsaj ne popolnoma pokvarjenem elementu, ga prevedejo v višjo kategorijo, kjer ima večje udobnosti. Na enak način je razdeljena tudi prehrana. Vsak jetnik pride takoj prvi dan pred posebno komisijo, ki preišče njegove nravstvene in fizične lastnosti, da ga potem na podlagi točnega pregleda pošlje v odgovarjajoči oddelek.
k novemu življenju. Mnogo se je zahvaliti tudi pok. dr. Kreku, presv. škofu dr. Karlinu, pokoj, ravnatelju «Zadružne Zveze» v Ljubljani, Ivanu Travnu in ravnatelju «Gospodarske zadruge», g. Jovanu, ki so v teh težkih dneh šli posojilnici na roko ter jo rešili in s tem rešili tudi naše ljudstvo. Doživela pa je še en kritičen dan v istem letu 1912. Avstrija je napovedala delno mobilizacijo proti Srbiji radi Bosne. Ljudstvo je vsled strahu pred vojsko nahrumelo, da dviga svoje vloge. Tedaj je sedanji g. dekan v Jelšanah Hušo ljudi pregovoril in pomiril glede nevarnosti denarja. Leta 1914. je izbruhnila strahovita svetovna vojna. Moratorij je preprečil dviganje hran. vlog. Posojilnica pa je začela preskrbovati ljudem živeža ter postavila tako temelj aprovizaciji. Dne 19, marca 1915. pa je zadel posojilnico hud udarec. Ne'iprosna smrt je ugrabila njenega predsednika in ustanovitelja, dekana msgra. Rogača, neutrudnega in požrtvovalnega dobrotnika naroda. Načelstvo je za. n im prevzel g. dekan Mihael Hušo, ki je ostal njen načelnik do da-
našnjega dne. Priznati mu moramo res skrb in požrtvovalnost.
Med vojno, ko je bila obilica denarja, so hranilne vloge zelo narasle, tako da je mogla posojilnica plačati ves svoj dolg pri «Zadružni Zvezi» v Ljubljani ter po-leg tega naložiti ves denar, ki je preostaja!, Čas po vojni je prinesel, kakor vsem zadrugam, tudi naši posojilnici stagnacijo zaradi nezamenjanega denarja onstran meje. Delovala je kl ub temu, sprejemala hran. vloge ter dajala tudi mala posojila. S tem je ohranila kredit lin dobro ime pri ljudstvu. Letos pa ji je bil zamenjan tudi ta denar in tako more ob svo:i tridesetletnici zopet redno in lepo delovati. To je kratek obris delovanja Podgrajske posojilnice, delovanja skozi 30 let, ki so bila pravzaprav huda in kritična leta, pa jih je po zaslugi izvrstnega vodstva premagala. Kdor pregleda in premisli to delovanje od začetka do danes, kdor ve kako velikega kulturnega in gospodarskega pomena so naše zadruge, zlasti posojilnice, more presoditi delo, to ogromno delo, ki so ga storili ustanovi-
telji Podgrajske posojilnice, in ceniti njihove zasluge.
S ponosom gledajo danes lahko še njeni živečli ustanovitelji na svoje delo, ki je bilo polno truda in nesebičnosti, da to delo, ta trud ni ostal prazen, marveč je obrodil begat sad v korist našemu ljudstvu. Ta zavest, da so storili ljudstvu /in narodu neizmerno dobroto, im bodi v zadoščenje! Žal, da nekateri od ustanoviteljev, predvsem msg. R.agač in Slavoj Jenko že počivajo v hladnem grobu. Njim bo ostalo naše ljudstvo vedno hvaležno ter bodo njihova imena zapisana z zlatimi črkami v knjigi zaslug za naš nared. Slava njihovemu spominu! Vam pa, ki še živite, ki lahko vidite sadove svojega dela, nesebičnosti!, svoje ljubezni do našega ljudstva, vam izreka naše ljudstvo, naš narod, svojo najlepšo zahvalo. Bog Vam povrni! Dolžnost je naša še posebno, da se s hvaležnostjo spomnimo tudi sinov bratskega češkega naroda: dr. Šebesta, Ryšlavya in dr. Bileka, ki so res na bratski način pokazali ljubezen do nas, priskočili na polnoč s svojim umom, nasvetom, de-
lom in trudom. Enako zasluži vse priznanje sedanji načelnik1 g. Mihael Hušo, dekan v Jelšanah, za svoje 16 letno neumorno delovan e pri posojilnici, in gdč. Cilka Gobec, ki opravlja kar najbolj vestno že dolgo vrsto let tajniške posle.
Ponosno stoji še danes stavba «Narodnega doma», letos popravljena in dasi je oropana svojega napisa «Narodni dom», vendar ve vsakdo izmed nas, da je to naš dom, dom, ki je sezidan s trudom in delom onih, ki so limeli vso ljubezen do svojega naroda in ljudstva. To jim je najlepši spomenik njihovega dela! Želimo, da bi posojilnica kar najlepše napredovala in se še bolj povzdignila v korist in blagor našega ljudstva!
Da proslavi svojo tridesetletnico, je pri svoji spominski seji sklenila, da daruje za knjižnico v Podgradu L 500.—; za «Šolsko društvo» L 150. - ; za «Dijaško Matico» L 150.	; za slov. Alojze-
vešče v Gorici L 150.—; za. nagrobni spomnik pok. notarja Toma Šorlija, ki je bil tudi član nadzorstva in pozneje načelstva, L 150. Lepše pač ni mogla proslaviti svojega jubileja!
Izredni istrski pokrajinski’ . o omenjenem ukazu-zakonu smo Odbor	že pisali. Danes se hočemo še do-
je na svoji zadnji seji na predlog dež. ftäkniti krakanja odb. kom. Sbisa zavrnil sklep občin- ali velja omenjeni kr, ukaz-zakon v
novih pokrajinah?
Novi kr. ukaz-zakon velja za vse nove laške pokrajine in ne 'glede na to, ako obstoji poleg njega še kak drug zakoniti predpis. Za bivšo go-riško-gradiščansko deželo in one dele Kranjske, ki so prišli glasom mirovnih pogodb pod Italijo, je ostal še v veljavi avstrijski okvirni zakon od 7. 6. 1883 drž. zak. št. 94 o delitvi skupno uživane zemlje kakor tudi oba deželna zakona od 21. marca 1913, št. 20 deželnega zakonika za Goriško in Gradiščansko ter od 26. oktobra 1887, št. 1 deželnega zakonika iz leta 1888. za Kranjsko z
skega sveta občine Herpelje-Kozina, da sc prenese sedež občine v Klanec, ker da ima Klanec man; prebivalcev kot Kozina, da je Kozina bliže železnici, da ima poštni urad in orožniško postajo in da je dovolj pomembno letovišče.
Za mir v deželi...
Oblsstva so odredila več preiskav v mestu in po deželi in so razpustila več društev, ki jih imajo-na sumu, da so v zvezi z opozicijo, med njimi tudi eno športno društvo. Predvčerajšnjim je bila zaprta kavarna «Edera», včeraj kavarna
Union», ker da se- tam shajajo prevratni elementi.
Pušelc’ mora bit’ samo — črn ? . . .
Zgodilo se je v Budanjah na Vipavskem. Bil je dan nabora, dan fantovskega veselja in obenem fantovske žalosti. Naši fantje so od nekdaj hodili k naboru z rožo v gumbići in za klubu-kem in ozaljšani s trakovi, darovi dekliških rok. Nihče se ni nad tem spod-tikal, nihče ni fantom zameril, da kažejo vsaj na zunaj veselje, ko jim je v srcu žalost. «PušeTc pa mora bit’ zelen al' plav...» ali pa — rdeč: vse eno, na fantovski dan pride vsaka barva prav.
A za budan’ske fante to ni veljalo. Nekdo jih je ogledovali od spredaj in od zadaj, gledal je «pušelce» in trakove in se od strahu skoraj zvrnil v nezavest... Kako bi ne? Premislite, ljudje Božji: med raznimi barvami je zagledal tudi enega rdečega,---o!, potem zopet enega belega------oo! potem morda
žoltega in zelenega in končno, — — ooo!!!... tudi enega modrega!?
Kaj takega je res nezaslišano! Povedal je o grozni ugotovitvi orožnikom, le-ti podprefektu, le-ta prefektu in ta zadnji samemu	ministru notranjih
stvari g. Mussoliniju. G. Mussolini, ki ljubi samo črno barvo, pa je tako-le ukazal: da mora budanjski župan preč, ker se je upal spremiti fante, okrašene s strašno barvanimi trakovi, k naboru in ker si je revež morda v splošnem veselju še sam zataknil kak trak za klobuk...
In tako bo domovina rešena pred bu-damskimi «iredentisti», v Budanjah pa debi stolček kak komisarček, ki ljubi le črnino.
S tem edinim namenom je bila bržkone tudi organizirana ta nova «iredentistična afera»,
;.i :	„ - ,	v ; ...	i': ,
dotičnimi odredbami, vse to samo v toliko, v kolikor niso ti starejši predpisi v nasprotju z novim kr. ukazom-zakonom, Ta nasprotja pa obstojajo, in ravno najbolj v določbah, ki urejujejo materialno' stran vprašanja/ V tem oziru velja novi kr. ukaz-zakon tudi za bivšo Goriško-Gradiščansko in Kranjsko. Kar se pa tiče Trsta z okolico in Istre, kjer ni bil izdan še noben tozadevni deželni zakon in ni veljaven niti državni okvirni zakoati od 7. 6. 1883, št. 94 drž. zak., velja v polnem obsegu edino le novi kr. ukaz-zakon.
Drugič priobčimo z ozirom na ta novi kr. ukaz-zakon še par pripomb o sodelovanju naših občin pri tej preuredbi, o emfitevzi in o solastnini ter priposestvovanju.
Gospodarske novice
Kuri se z bukovimi drvmi, žaganjem in le malo brinja vmes. Ako se kuri s kakim strohnelim lesom, ne bo meso dobro dišalo.
Mesene klobase se kade navadno le po dva do tri dni.
Naš zadnji poziv
zaradi plačanja zaostale lanjske naročnine je veljal, seveda, le tistim, ki naročnine niso poravnali. Le-tem smo z današnjim dnem ustavili list; začeli jim Sa bomo zopet pošiljati, čim poravnajo naročnino.
Z novim letom smo poslali list tudi več njim, katere so nam priporočili njihovi znanci in prijatelji. Če ga kdo od teh ne namerava obdržati, naj ga vrne, ker bomo vpisali med naročnike vse, ki ga obdrže.
Nekateri naših naročnikov ne dobivajo redno lista; prosimo jih, da nam vse nerednosti sporočijo. Če enkrat prihodnjič zopet priložimo listu položnice, naj se tisti, ki so že plačali, ne razburjajo, temveč naj položnico shranijo za prihodnjič,- ali pa naj jo dajo kakemu znancu, da pošlje naročnino za list. Širite «Novice»!
Pravne novice
PARKLJEVKA IN SLINOVKA.
Kdo ne pozna te kužne bc/lezni, ki je prizadela živinorejcem v zadnjih letih že toliko škode? Zdaj se pojavi tu, zdaj tam. Nikdar ni govedo1 pred njo varno. Tudi zdaj je razširjena ta bolezen po raznih krajih, ol čemur nam pričajo razni varnostni ukrepi javne oblasti. Proti parkljevki in sli-novki bi se bilo mcigoče uspešno braniti le, ako bi lahko cepili živina pravočasno s cepivom, ki bi se dalo praktično in splošno' uporabljati, Ker pa še nimamo takšnega in tudi ne nikakega drugega uspešnega sredstva, je treba, da storimo vse, kar je v naših mačeh, da nam bolezen ne pride v hlev. Zato ne dopustite, da bi se tuja živina ustavljala na vašem zemljišču, še manj pa na vašem gospodarskem dvorišču ali celo v vašem hlevu. Tujim ljudem, prekupčevalcem z živino in njihovim posredovalcem ne dovolite vstopa v hlev. Ko se vrnete iz živinskega sejma ali od kje drugod, odkoder lahko zanesete to bolezen v lasten hlev, ne hodite v hlev, dokler se niste preoblekli in preobuli. Razkužujte po-gc.stc.ma hleve, posebno staje, gnoj-nične jarke, hodnike in jasli z apnenim beležem ali apnenim mlekom. Tudi; ne puščajte v hlev psov in pe-rutnine. Kadar zapazite znake parkljevke in slinovke na svoji živini, prijavite to takoj pristojni oblasti in izvršujte vse odredbe in živinozdrav-nikova naročila, ki sol le v vašo gospodarsko korist, natančno in vestno.
TEMPERATURA V VINSKI KLETI,
Temperatura zelo vpliva na pro-speh vina. Mraz sicer pretrese in sčisti novo vino, vendar pa bi trajno prehladna klet ne bila; ugodna za vinol. Da vino- lahko zori in dozori, ne sme biti v kleti premrzlo ali pretoplo. Najprimernejša temperatura je za vinsko klet med 5 in 15° C. Nižja ali višja temperatura (pod 5° in nad 15° C) lahko neugodno vpliva na dobroto, čistost in ohranitev vina.
SPRAVITE TURŠČIČNA STEBLA IZ NJIV!
Pri nas je še precej razširjena nič kaj lepa navada, da se pustijo' tur-
Materin grob
Jeseni smo pokopali mater. Več ne vem, ali je bil jasen dan ali meglen ali če je deževalo. Šel sem za pogrebci kakor v sanjah, in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je bilo morda v resnici čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako in kdaj, nato smo stali kraj globoke črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli; kakor iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove, besed nisem razumel. Na debelih vrveh ^ so spuščali rakev v jamo; oboje, rakev in jama, se mi je zdelo preveliko in prečrno za mojo mater, ki je bila drobna kakor otrok. Ko je župnik odmolil — ali pa I morda že prej, ne vem več — so vsi j krog mene pobirali rumeno prst ter so [ jo metali na rakev; tudi jaz sem se sklo-vse polno raznega plevelnega semena, j nil, da bi pobral pest prsti kakor vsi ki se je s posetvi;o zaneslo na njive, drugi; ali skoraj mi je izpodrsnilo, da bi
Posebno med deteljnim semenom je bilo zelo mnogokrat pomešano seme deteljne predenice. Mesto detelje, se je na posejani njivi pojavila in razrastla na vse strani, v veliko presenečenje posestnikovo, najhujša zajedalka detelje — de-teljna predenica, katere marsikdo morda še dandanes ni spravil popolnoma iz njiv.
Tudi danes moramo pri nakupovanju semen dobro paziti, da se ne opeharimo. Čim drobnejše je kako seme, tem lažje se mu primeša druga ničvredna semena, ne da bi to pri nakupu mogli takoj in s prostim očesom zapaziti. Zato pa se godijo največje sleparije s travnimi, deteljnimi in nekaterimi zelenjavnimi semeni.
Najbolje je, ako lahko vsa potrebna semena doma pridelamo in jih nam ni treba nakupovati drugod. Če pa smo prisiljeni si nabaviti seme, nabavimo si
bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel pod pazduho. Nato so si pogrebci slekli črne suknje, zgrabili so za lopate in so metali v jamo prst v težkih, velikih kopicah: spočetka je zamolklo bobnelo; kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le še pritajeno vzdihovanje in ihtenje. Jama je bila polna, grmadila se je gomila, zmerom širja in višja, ogromna, pretežka za mojo mater.
Kako smo šli s pokopališča, tudi več ne vem. Nenadoma smo sedeli v krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, nekateri veseli; jaz sem jih gledal in sem jih komaj poznal, moje misli so bile kakor mrtve, v črno jamo zakopane.
Teden dni pozneje sem se odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče; prišel sem do vrat, pa sem se vrnil. Kakor strah je bilo v meni — kakor tisti strah, ki obide vernega člo^ veka, preden stopi v samotno svetišče,
le zajamčena, pristna ali prava, čista pred Boga, sodnika svojega. Malodušen in kaljiva semena. Takšna semena pa [ sem bil in slab, nisem si upal, da bi od-je mogoče dobiti predvsem le potom j pri vrata v blagoslovljeni hram, kjer je kmetijskih društev ali pri priznano so-j pod težko gomilo spala svetnica-muče-lidnih trgovinah s semeni.	niča.
Pet let sem ostal v tujini. Črez. pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem
ZA SETEV LUCERNE
Lucerna je zelo cenjena krmska rastlina. Ako jo krmimo mlečnim kravam v zadostni množini, ugodno vpliva na mlečnost. Tudi nam daje skoraj celo poletje zelo dobro zeleno krmo.
Da pa bo donašala lucerna čim boljši in obilnejši pridelek, jo je treba sejati v zemljo, ki je bila o pravem času dovolj globoko zorana. Čim bolj globoko je zemlja preorana, tem bolj globoko prodrejo in se razrastejo lucejnine kore-n ne in poiščejo rastlinske redilne snovi. Tudi v slučaju suše dobiva lucerna dovolj vlage iz zemlje po svojih močnih in globoko segajočih koreninah. Kdor misli sejati spomladi lucerno, naj torej že zdaj kolikor mogoče globoko preorje njivo, ki jo je odločil za setev lucerne, ludi če spravi z bolj globokim oranjem mrtvo zemljo ali mrtvico na vrh, naj ga to prav nič ne plašič Mraz, zmrzal, mokrota in zrak že napravijo tudi iz mrtvice rodovitno zemljo, prej ko bo čas sejati lucerne. Za bolj globoko, kakor tudi za navadno oranje je najboljši Sack-ov plug, ki se lahko dobi potom kmetijskega društva v Gorici ali Trstu.
PREKAJEVANJE SVINJSKEGA MESA.
Škaf, v katerega misliš deti nasoljeno meso, naj bo snažen. Na dno potresi
grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem se ozrl prestrašen. Tuj kraj je bil krog mene, kakor da ga še nikoli nisem videl. Križi, križci, beli in črni kameni, ob zidu vrbe in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomile, peščene steze — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, na desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, po-
PRTPOMRF H VT? ttv a '7TT -7 a r/r» G-A K * “'-‘“i	puanjiu iui meso, naj Do snažen, IN a dno potresi
PKlBaMBE H KR. UKAZU-ZAKO- scicna stebla (palice) več ali manj pest soli, primešaj malo solitra, par zrn U O PREUREDBI OBČINSKIH časa na njivah štrleti v zrak, mesto	^—-1-
PRAVIC,
I.
Kr. ukaz-zakon od 22. maja 1924, st. 751 o preuredbi občinskih pravic fusi civili) v kraljestvu ima; namen ugotoviti in likvidirati pravice na skupno uživani zemlji, da se poveča v smislu narodno-gcispodarskih načel njena produktivnost in s tem zboljša gospodarsko stanje ljudstva. Skupno od več upravičencev uživanai zemlja se zanemarja iz človeku prirojenega samoljublja, ker vsak dela (v kolikor ne gre za idealne dobrine) je toliko, kolikor mu delo basne v lastno korist. Vse moderne države in vlade so se vsled tega, od nekdaj trudile, da bi skupno uživa,no zemljo pravično razdelile med upravičene, s tem dale veselja do oibdelolvanja in zboljšanja zemlje ter na ta način povečale njeno produktivnost in ljudsko davčno moč.
da bi se takoj po pobranem pridelku porezala, pclvezala v snope in spravila domov pod streho.
Na njivah puščena turščična stebla se premočijo, začnejc plesniti in gniti. Ako jih to zimo ni treba rabiti vsled dobrega lanskega senenega pridelka za krmljenje, se pa lahko tciliko bolj uporabijo za nasteljanje živini. Nastelja iz zrezanega turšči-čnega steblovja dobro popije gnojnico in napravi dober gnoj.
BODI OPREZEN PRI NABAVI SEMEN!
Pri nabavi semen je treba biti zelo oprezen in previden. Koliko od njih je kupilo; posebno v prvih povojnih letih, prav nič vredna semena od brezvestnih in nepoznanih trgovcev! Če bi bili kupili le staro, nekaljivo, vendar pa pristno in čisto seme, bi prišli še dovolj poceni ven, četudi bi ne imeli iz takšnega semena nikakega pridelka. Toda navadno je bilo pomešano med seme,
česna, nekoliko zrn brinja in malo ce lega popra. S tem podrgni posamezne kose mesa, jih tesno vloži v škaf in še dobro potresi s soljo. Navadno se porabita za 40 kg mesa 2 kg soli in nekoliko solitra. Potem ga pokrij z deskami, obteži s kamenjem in prilij toliko prevrete, pa zopet ohlajene slane vode, v katero si dal nekoliko lavorjevih lističev, da stoji čez meso. Po preteku treh tednov odlij slanico, meso pa malo posuši na zraku, da ne bo mokro in ga obesi v dim.
Ako je meso preslano, potem vlij nanj, ko si odstranil slanico, mrzlo vodo in ga pusti v njej par ur. Nato odlij vodo in obesi meso.
Kadi ga tri do osem dni v ne prevročem dimu. Rebra, jezik ali kaki drugi majhni kosi so dobri v treh dneh. Pleča, cele gnjati rabijo šest do osem dni; ako se pa po malem kuri, še več časa. Kuri se dvakrat na dan, zjutraj in opoldne. Ako pa deneš zjutraj srednje debel štor na ogenj in vsuješ nanj žganja, bo zadostovalo za ves dan. Zvečer pa odpri dimnico, da se meso čez noč ohladi.
„Novice“ ■ zastonj!
V zadnji številki «Novic» so čitatelji lahko brali razpis natečaja za pošiljanje naročnin za list.
Kako torej lahko dobiš «Novice» vse leto zastonj?
Takc-le: V Tvoji vasi je n. pr, 20 naročnikov «Novic» (starih ali novih, to je vse eno). Izmed teh 20 so nekateri naročnino že plačali, drugi "a še ne. Pojdi torej k tistim, ki še niso plačali (recimo, da jih je 10), zberi od vsakega po 10 lir in jih nesi na pošto ter pošlji upravništvu «Novic» potom položnice (če jo imaš) ali nakaznice, (Ne pozabi sporočiti uprav-ništvu, od koga si vse nabral in poslal naročnino!)
Ko upravništvo dobi tako od tebe 10 naročnin, Ti bo sporočilo, da boš Ti dobival vse leto list zastonj,
KAJ, ČE ZBEREŠ VEČ KOT 10 NAROČNIN?
Če si nabral v vasi ali pri svojih znancih 10 naročnin (vse eno, ali od starih ali novih naročnikov), glej da jih nabereš vsaj še 10, skupaj torej 20, kajti za vsakih nadaljnjih 10 naročnin (čez prvih 10), Ti pošlje upravništvo «Novic» deset lir v denarju.
Naročnina za «Novice» je tako nizka, da se lahko vsak naroči na list. Četrt cigarete na dan manj, četrt kozarca vina na dan manj, in lahko imaš vsak teden v hiši list, v katerem boš našel zabave in pouka. Kdo bi ne žrtvoval tako malenkost sedaj, ko je postalo čitanje ljudstvu potrebno, kakor vsakdanji kruh?
zdravil. Jaz pa sem mislil, kadar mi je 'bilo hudo v tujini:
«Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si hodil, da te ni bilo tako dolgo? Čakala s.em te in nisem mogla spati, celih pet samotnih let!.,. Pa bi šel naravnost do njenega groba in bi pritisnil lice na rosno . travo, da bi slišal natanko n en mehki glas in da bi občutil topli dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej, kadar sva bila čisto sama; in bila bi sestra in brat, obadva oči uprte proti vzhodu, da b'i ugledala nebeško zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena...»
Tako sem mislil.
Glasu od nikoder. Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bom slišal.
Hodil sem med križi, kameni in gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. Napol gluhi starec, ki sem ga izpraševal, je z zaspanimi očmi ogledoval •mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k cerkovniku.
«Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili s pogrebom, še krono sem Vam dal!»	I
Cerkovnik je pomislil.
«Rekel bi, da je v levem kotu... če ni morda v desnem... star sem...»
Kam bi se napotil, koga bi vprašal?
V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so bili morda celo pogrebci.
«Kje je grob, ki ga iščem?»
«Toliko je grobov zadnje čase, ljudje pomirajo kakor ob kugi... kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal?»
Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom.
Treba je iskati med samotnimi grobovi, med tistimi, ki si jih dolgo ni do-teknila zvesta roka. Bog se usmili, ko-
Za zabavo in smeh
PREMETENEC.
Poleti v najhujši vročini je nesel Jože iz svojega vinograda čutaro vina. .Med potjo je baš srečal Toneta, ki je od strašne žeje že kar omagoval. Tone se je vzradostil, ko je videl Jožeta z vinom, toda kako dobiti od njega požirek, mu je delalo preglavice.
«Strašna . vročina,» je tožil Tone, «tako sem žejen, da bi na mah izpraznil tvojo čutaro.»
«Tako veliko posodo?» je nejeverno zmajal z glavo Jože.
«Če ne izpraznim cele, mi lahko rečeš osel,» je pogumno povzel Tone.
Jože, radoveden, bo li res izpil vse vino, mu je dal čutaro.
Tone nastavi, pije in pije, a ko Je posoda na polovico prazna, se oddahne, obriše brke ter reče:	«Jože, sedaj šem si žejo
ugasil in mi lahko rečeš osel,»
OTROČJA.
Šestletna ,Zorica in petletna Nadica se pogovarjata o bodočnosti.
«Ko bom velika, bom učiteljica,» pravi Zorica.
«Kadar bom jaz zrasla, bom mamica in bom imela mnogo otrok,» pristavi Nadica.
«In ko bodo tvoji otroci prišli k meni v šolo,» nadaljuje Zorica, «jih bom pošteno pretepla.»
«Ti si kruta,» odgovori Nadica in prične bridko plakati, «kaj so ti pa moji otroci storili?»
Odgovorni urednik : Janko Rnnrič.
UuNionsko kreditna banka
Telefona: 5-1C; 22-38
Podružnica u Trstu: Via XXX Ottobre ll
BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A
Telefona : 5-18; 22-98
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, I Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
_____60,000.000 dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---—------------------ varnostne pušice (SAFES) ----------------——
Blagajna je odprta od 972 do 12-50 in od 14l/2 do 16 ure.
Cevljarnica Forcessin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TRST • Via Giuseppe Caprin Slev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST
Kdor iš£e obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo 1
In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
Javna zahvala
Na povabilo svojega nečaka bivšega nadučitelja v Ricmanjih Silvestra Cerut in željo Ricmanjcev sem se udeležil dne 3. t. m. poslovilno-zabavnega večera, ki mu ga je pevsko društvo «Slavec» priredilo za odhodnico, ko se je moral izgubivši službo tukaj izseliti v Jugoslavijo, kjer je dobil službo na Uncu pri Rakeku.
Štejem si v prijetno dolžnost se javno zahvaliti vrlim Ricmanjfcem za toliko čast, ki so jo oni večer izkazovali mojemu nečaku, kateremu sem tudi krušni _	oče. Vedel sem sicer, da jim je bil ves
bko samotnih grobov! Polovica pokopa- jas svojega službovanja pri njih priljub-lišča same puste gomile, brez spomina, Ijen, a tolike naklonjenosti nisem priča-brez križa in kamena. Še križi so polom- koval. Ganilo me je zlasti, ko sem videl Rameni stoje pošev, besede so za- zbrano v društveni gostilni malodane
bledele. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izruvan in zarjavel na gomili? «Svod nepozabljeni, na vekomaj ljubljeni materi...» Gomilo je bil porasel visok plevel, križ leži v njem —kod hodiš, ti zvesti sin? Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede in prilival potočnicam s solzami!...
Tam ob samotnem domu njenem sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova,
Zda' hodim na to svojo sveto božjo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse moči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe .in blagoslov, da mi kmalu zasije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljen'u.	Iv. Cankar.
Razno
Sveto leto in draginja.
«Sveto leto» je prineslo Italiji velik val draginje. Kakor poročajo iz Rima,
• se je življenje tamkaj že sedaj podražilo za 30 do 40 odstotkov. Seveda bo procent pozneje še večji.
Lak za železo
narediš, če pogretemu asfaltu priliješ toliko petroleja, da zmes tenko teče.
Kako preženeš molje?
Najboljše sredstvo, da preženeš molje, je terpentinovo olje. Skrinjo, v kateri hranimo tkanino, treba namazati s ter-pentinovim oljem. Tkanino zavij v robec, ki je tudi poškropljen s terpentinovim oljem, in jo pokrij z enakim robcem.
Malta za vlažne stene.
Dobro in trdno malto za vlažne stene j dobiš, ako zmešaš en del gašenega apna, j dva dela cementa in šest do dvanajst delov peska.
Tobačna tovarna v Puli
Te dni so sprejeli v novotovorjeno tobačno tovarno prvih sto delavk. V i kratkem najamejo še petdeset delavcev. | Polagoma nameravajo obrat znatno razširiti. To naj bi bilo Puljčanom nadomestilo za odvzeti arsenal in pa druge državne zavode.
Vinska letina na Goriškem
Trgatev na Goriškem je dala letos sledeče količine vina: Brici so pridelali 28 tisoč hi vina, Vipavci 80.450, Goričani 2.800, Kraševci pa, 11.670 hi. Kras je rodil boljše od lani, ostali kraji pa zaostajajo za zadnjo letino za približno 20 tisoč hi.
Zlat drobiž v Rusiji prično kovati po poročilih iz Moskve sedaj po novem letu takoj v Petrogradu. Baje se bo koval istočasno tudi srebrni in bakreni denar.
celo vas.
Zahvaljujem se Vam, . predragi Ric-manjci, še enkrat za čast in naklon'enost, ki ste jo izkazovali mojemu varovancu in nečaku ter Vas zagotavljam, da Vas bodem ohranil vedno v prijetnem spominu!
Bog Vas živi!
Ivan Novel,
Prade pri Kopru.
Cene valut v Trstu
100. — dinarjev . . .lir 100. — čehoslov. kron 100. — avstrij kron . . 100. — francos. frankov . 100. — Švicar, frankov . 1	—	angleški funt . .
1	— dolar ............
dne 15. t. m.
39—do 39 40
71 80 0.0335 128.25 463 — 114.90 24.—
72 60 0.0345 129 -467 — 115:25 24.35
Najlepši žepni koledar je ŠTOKOV
OEDEZ
♦ v 4* v 4' v 4'	v v v v v v v v	^
Posestnike
bukovih in hrastovih gozdov, pripravljene žgati oglje v prihodnjih mesecih išče Kmetijsko Trgovsko Društvo Trieste, via Raffineria 4, katero preskrbi delavce in vreče.
Kupim
brač I. rabljen in v dobrem stanju. Ponudbe na naslov Josip Jamšek, krojač Flavije p. Žavlje (Zaule)
IMurice
in preprodajalke zaslužijo lahko Lir 10— do 15.— dnevno, obrnivši se na Kmetijsko - Trgovsko Drušfvo — Tiieste via Raffineria 4.
IVAN KRŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. . CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1
Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga
FRANC NAROBE
TRST
Via Cmemale IS. Podiužnica via Valmauro 19 ima vedno najboljše blago. Postrežba točna. Cene nizke.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča : Fr. Narobe
♦ “Z* v v v	• J* »J*	v »J* v v •> •> v	%• v v v	+
■ mr IZŠEL je
jVEDEZj
■ nalprikladneji žepni koledar m ZA LETO 1325 S
a	B
a Dobit/a se v knjigarni J. STOKA ■
® T1RST — VIA MILANO 37. m
Najstarejši slaven, denarni zavod
Vela zaloga vlnajgaoja io larjev
Jakob Perhauc
ustanovljena leta 1878
Trst. via S. T. Xydias 6, Telet. 2-36
VEDNO V ZALOGI in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. LASTNI IZDELKI: šumeča vina, kakor šampanjec, šumeči istrski refošk „Lacrima Cristi“ in druga. SPECIALITETA: Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor tudi pristni malinovec in drugo
□ □ □ □	□□ □ □	□ □□□
mi!
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca štv. 19,1. n.
♦♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
♦♦♦♦
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in prazn. je urad zaprt
Telefon štv. 25-47.
Spomnite se dijaške matice !
•>
BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Gommercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno Sveže Dre* herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- <• <• 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4‘ 4- 4- 4- 4- 4-11 <• •> 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- v 4- 4- 4- v ❖ v
□-------------------------
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
MILO-GODINA
m>~ NEPREKOSU1VO
Izdeluje dobroznana domača tvrdka
J.LGodinn.TrstTcicÄVfs
□
a
□
□
□
□
□
□
□
□