Lelo X
Naročnina za Ljubljanico
Pokrajino: letno lOOllr (za inozemstvo 110 Ur), za Lir < le^» M lir, za */< leta 2S hr, meaetao # Ur- T®-
TRGOVSKI LIST
Številka
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. —
Časopis za trgovino,Industrijo. prt ““ “
nlci v Ljubljani St. 11.953
nicaJ>
zvon
Lir
u, , d nos
št. % n ]x>
Izhaja V8ak tBrek
in peteh
Liubhana, petek 7. januarja 1944
Preis - Cena i t '80
spo-izsta-1943 nesti repi, pija* nčnf t. po
pijai i pri-
a se-
dprla
ošaiij
a mo-, zasa-»dikj [3. sc lerce-
?, z*i
;. Se-ia se
rav-
i poučuje lejev, izanii cijsk'
stro i, da višati m z» tono, '• To ae M-zvili.
vaški
vaški
anki-
) o(l-del-daljej sed-dobij :up»i 1944. Lnicoi
krat-le li-klad-i ritje
Naredba o spremembi zakona o taksah
■n pristojbinah ter taksnega in pristojbinskega pravilnika
Službeni list št. 2 je objavil naslednjo naredbo:
Na podlagi čl. 1. uaredbe o upravljanju Ljubljanske .pokrajine l dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/86 iz 1943, — odrejam:
§ 1. — V členu 5., t. 6., odst. 8. zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923, Uradni list št. 368/113 iz 1923, se dodajejo za besedami »zaradi pridobitve šol skega spričevala« besede »in zaradi oprostitve vpisnine«.
§ 2. — V členu 1., t. 24. taksne ga in pristojbinskega pravilnika z dne 6. novembra 1923, Uradni lisi st. 376/116 iz 1923, se dodajejo za besedami »za pridobitev šolskega spričevala« besede »in za oprostitev vpisnine«.
§ 3. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave. Ljubljana dne 31. decembra 1943. P rezident pokrajinske uprave: Div. gen. Rupnik
§ 3. — Samostojna monopolna uprava v Ljubljani in »Prevod« določita sporazumno vse potrebno glede prevzema in izvrševanja velike prodaje v § 1. navedenih monopolnih predmetov.
§ 4. — Sedanji zakupniki velikih prodaj sold in vžigalic morajo
napraviti s Samostojno monopolno upravo obračun glede prevzetih količin blaga ter preostale zaloge izročiti »Prevodu«.
§ 5. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Premogovna stiska Švice
Naredba	o
tiskanih	poštni
v promet
:
!
a.-
N aredba o izvrševanju lova na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«
Člen 1. — Izvrševanje lova se lovskim upravičencem s takojšnjo veljavnostjo zopet dovoljuje.
Glede izvrševanja lova so izvzeta ozemlja, ki so bila proglašena za zaprta.
Cleu 2. — Lov smejo izvrševati, ob pridržku preklica kadar koli, samo tisti lovski upravičenci, ki imajo po 25. novembru 1943 izdano dovoljenje za nošenje lovskega orožja.
Clen 3. — Prošnje, da se izda dovoljenje za nošenje lovskega orožja, je vložiti pri pristojnem prefektu.
Odločitev prefekta je neizpodbitna.
Trst dne 26. novembra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Dospelost taks
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša:
V času od 1. do 15. januarja
1944 zapadejo v plačilo naslednje takse:
1. Letna taksa za stalne reklame,
2. taksa za tekoče račune in
3. letna taksa za biljarde.
V času od 1. do 31. januarja 1944:
1- Dopolnilna prenosna taksa in
1944 ta^sa 28 podetje
V času od 1. januarja do 15. februarja 1944 pa:
Letna taksa za trošarinska skladišča za viino in žganje
Preskrba prebivalstva s kuhinjsko in živinsko soljo ter z vžigalicami
Šef pokrajinske uprave p rezident div. gen. Rupnik je izdal Naslednjo naredbo:
§ 1. — Preskrbo prebivalstva Ljubljanske pokrajine s kuhinjsko ^ živalsko soljo ter z vžigalicami lzvršuje začasno Samostojna mo-noPolna uprava Ljubljansko pokrajine.
§ 2. — Veliko prodajo kuhinj-ske in živinske soli ter vžigalic v Ljubljanski pokrajini prevzame Prehranjevalna zavod (»Prevod«) v Ljubljani.
Na podlagi odstavka 2. § 48. zakona o pošti, telegrafu in telefonu z dne 16. julija 1931 in na podlagi člena 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/86 iz 1943, — odrejam:
Pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani naj da v promet dosedanje poštne znamke s pretiskom, kakor sem ga odobril s svojim odlokom P. T. št. 14.266/43 od 15. decembra 1943.
Dosedanje znamke bodo torej pretiiskane z grbom Ljubljanske pokrajine, t. j. z orlom vojvodine Kranjske in napisom »LJUBLJANSKA POKRAJINA — PROVINZ LA1BACH« oziroma »PROVINZ LAIBACH — LJUBLJANSKA POKRAJINA«.
V promet pridejo naslednje znamke:
1. frankovne znamke z nominalno vrednostjo po lir 0.05, 0.10, 0.15, 0.20, 0.25, 0.30, 0.35, 0.50,
0.75, 1.-, 1.25, 1.75, 2.-, 2.55, 5.—, 10.-, 20.—, 25.-, 50.— in ekspresna frankovna znamka po lir 1,25;
2. letalske znamke z nominalno vrednostjo po lir 0.25, 0.50, 0.75,
1.—, 2.—, 5.—, 10.— in ekspresna letalska znamka po liri 2.—;
3. portovne znamke z nominalno vrednostjo po lir 0.05, 0.10, 0.20,
0.25, 0.30, 0.40, 0.50, 1.— in 2.—.
Poleg teh znamk pridejo v promet tudi dobrodelne znamke, za zimsko pomoč, za sirote, za brezdomce in za Slov. Rdeči križ.
Dobrodelne znamke z označbo »ZIMSKA POMOČ - WINTER-11ILFE« ali »W1NTERH.ILFE -ZIMSKA POMOČ« bodo imele pre-tisk na letalskih znamkah z nominalno vrednostjo po lir 0.25, 0.50, 0.75, 1.—, 2.— in 5.— ter skupnim pribitkom lir 100.—.
Iste znamke z enako nominalno vrednostjo in enakim pribitkom bodo pretisnjene z označbo »SIROTAM — DEN VVA1SEN« ali »DEN VVAISEN - SIROTAM«.
Obe frankovni ekspresni znamki po lir 1.25 in 2.50 bosta označeni za dobrodelni s pretiskom »BREZDOMCEM - DEN OBDACHLO-SEN — BRE/DOMCEM« ter vsaka z vrednostjo pribitka lir 50.—.
Z rdečim križem in označbo enakega pribitka bosta obe znamki pretiskani v korist Slovenskega Rdečega križa.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana dne 28. decembra 1943.
Prezident pokrajinske uprave.
Div. gen. Rupnik
Po svoji naravni lepoti sloveča Švica je z zemeljskimi zakladi zelo slabo obdarjena. To Švica težko občuti zlasti v časih, ko je dovoz iz inozemstva nemogoč. Najbolj zadene švicarsko gospodarstvo pomanjkanje kuriv, ker so ta v modernem gospodarstvu nepogrešljiva. Lastna proizvodnja kuriva je nezadostna in švicarska industrija dobiva danes samo 25 % količin, ki so ji bile na razpolago 1. 1940. Zaradi tega so samo vojna industrija in podjetja, ki delajo za vojsko, v polnem obsegu oskrbljena s kurivom. Potrošnja kuriv je za vsa druga jiodjetja racionirana. Železnice in druga transportna podjetja dobivajo mesečno natančno določene količine. Plinarne dobivajo samo dve tretjini količine, ki so jo potrošile v normalnih listih.
Da bi se mogla kriti potreba na premogu, so začeli v Švici zopet kopati premog v že opuščenih premogovnikih. Uspehi tega prizadevanja pa so zelo slabi. V vseh švicarskih premogovnikih so izkopali v 1. 1941. približno 40.000 ton premoga, 1. 1942. pa 220.000 ton. Pri letni potrošnji 3.5 milijona ton ne krije vsa proizvodnja niti 10 odstotkov potrebe. Švicarski premog pa je poleg tega moker in daje zelo mnogo pepela, da je njegova kurivost zelo majhna. To je bil tudi vzrok, da so v nekaterih premogovnikih zopet opustili nadalj-
nje kopanje premoga. Ljudje se domačega premoga zaradi njegove slabe kakovosti zelo branijo in uvesti se je morala obvezna dolžnost sprejemanja tega premoga. Toda niti s tem ni bilo dosti po-magano in pasivna resistenca ljudi proLi švicarskemu premogu je ostala. Švicarska industrija se je med tem v veliki meri prilagodila na električne kurilne naprave. Ker je poleg tega tudi Nemčija še nadalje dobavljala Švici premog v predvojni višini, so se zaloge švicarskih premogovnikov vedno boli kopičite in premog ni mogel dobiti odjemalcev. Danes je Švica čisto navezana na dovoz premoga iz Nemčije, ker je dovoz iz Francije. Anglije in Nizozemske nemogoč. Zato se gospodarski krogi živo zanimajo za trgovinska pogajanja z Nemčijo, pri katerih bodo igrale premogovne dobave glavno vlogo.
Precej ima Švica železnih rud, manjka pa j,i koksa, da bi lahko proizvajala jeklo. Da bi se to proizvajalo na druge načine, je le malo upanja. Tudi glede vsieh drugih naravnih zakladov je Švica silno revna ter ji primanjkuje kalija, bakra, svinca in drugih kovinskih rud. Tudi upanje, da bi se našla petrolejska ležišča na obran kih alzaškega gorovja, se je izjalovilo. Tako je Švica še nadalje navezana samo na uvoz kuriv in njej potrebnih rud.
Prirastek prebivalstva in prehrana
Število prebivalcev Evrope se je v 19. stoletju, torej v razmeroma kratki dobi 100 let, zvišalo od 175 na 500 milijonov, število prebivalcev vsega sveta pa od 682 na 1792 milijonov, zdaj pa je prebivalstvo sveta drugo milijardo ne samo do-seglo, temveč tudi že preseglo. Zaradi velikega prirastka prebivalstva so bili strokovnjaki v začetku našega stoletja že v skrbeh, kako bo s prehrano, zdaj pa menijo, da bi se moglo prebivalstvo sveta celo potrojiti.
Takrat, ko so bili v skrbeh zaradi velikih prirastkov prebivalstva, pa je začelo naglo padati število rojstev v mnogih evropskih deželah. Najbolj je to število padalo v gospodarsko in kulturno naprednih de/jelah. V Nemčiji je prišlo 1. 1872. na 1000 prebivalcev še 41 novorojencev, do leta 1933. pa se je to število znižalo na 14.7. V tem letu je bilo število novorojencev v Nemčiji prvič pod milijonsko mejo, v šestih letih pa se je število novorojencev spet zvišalo za 456.000 na 1.4 milijona ali za 45°/» več kakor v letu 1933.
Ta razvoj je prekinila vojna, čeprav ne v toliki meri, kakor se je pričakovalo. V Nemčiji je bilo leta 1940. na 1000 prebivalcev še 20 novorojencev, naslednje leto 18, leta 1942. pa še vedno za 8% več kakor L 1933., ko je bilo število rojstev v Nemčiji najnižje.
V Nemčiji in v drugih deželah že dolgo ni več strahu pred pre-obljudenostjo. Nihče si ne dela skrbi, da ne bi bilo dovolj hrane za prirastek prebivalstva. Kruh zraste prej kakor človek in ni treba, da bi v skrbeh za hrano zibelke ostale prazne. Prirastek prebivalstva je povsod tudi porast produktivnosti. Tam, kjer to pravilo ne drži, so gotovo kake napake v gospodarstvu ali pa primanjkuje jiodjetnosti in življenjske moči.
Vodja berlinskega instituta za gospodarska raziskovanja profesor Wagemann je zbral zanimive podatke o obljudenosti in prehrani raznih evropskih dežel. V mnogih deželah se občuti že pri naseljenosti 10 do 30 prebivalcev na kvadratnem kilometru težava s prehrano, drugod pa gosta naseljenost 35 do 40 ljudi na kvadratni kilometer ne dela nobenih skrbi in težav. Če se v deželi pri prirastku prebivalstva primemo dvigne produktivnost kmetijstva, odpadejo težave same po sebi, obenem pa se začne industrializacija, ki daje nov vzgon za intenzivno kmetovanje. Zato se pri dosti večji obljudenosti ni treba bati, da zemlja ne bi mogla prehraniti svojih prebivalcev.
Krušna karta
na Portugalsk
Poravnajte naročnino 1
Tudi nevtralna Portugalska je prišla na vrsto, da racionira najvažnejša živila. Gospodarsko ministrstvo je lani večkrat pozvalo k intenzivnejšemu obdelovanju zemlje, kar je pomenilo, da je stopil v ospredje problem prehrane.
Uvoz živil že 1. 1942. ni zadostoval, lani pa se je še precej skrčil. Samo uvoz riža se je posrečilo zvišati od 474 na 1294 ton, uvoz pšenice pa se je skrčil od 78.960 na 68.600 ton. Koruze so 1. 1942. uvozili 38.760, lani pa 33.560 ton. Ker je bila tudi lanska letina precej slaba, so morali leto 1943. zaključiti z uvedbo krušne karte, pripravljen pa je tudi načrt za raeioniranje mesa, olja, mleka, masla in moke, ki se bo v kratkem začel izvajati.
»Das Reich« navaja, da se je indeks živilskih cen na Portugalskem od septembra 1942. do septembra lani dvignil od 144.2 na 155.7, pri čemer pa je treba upoštevati, da te uradne številke ne izražajo prave podražitve. Ze iz časopisja je razvidno, da se je tudi na Portugalskem razbohotila črna borza, neugnana spremljevalka pomanjkanja.
Portugalska dobiva pšenico iz USA, Argentine in Kanade, koruzo pa iz kolonije Angole. Ti dobavitelji imajo dovolj živil, portugalski uvoz pa se je močno skrčil zaradi pomanjkanja transportnih sredstev in ker bo do konca vojne promieitnih ovir vedno več, je moralo prej ali slej priti do raeioni ranja živeža.
Z uvedbo krušne karte pa je odpravljeno tudi napačno mnenje, ki je predstavljalo Portugalsko za rodovitno, dobro preskrbljeno deželo. Od vseh portugalskih zem-
ljišč je v resnici samo 30% uporabnih za kmetijsko proizvodnjo, 40 °/o je neproduktivnih, ostalih 30 °/o pa pride na gozdove! in pašnike. V kmetijstvu se udejstvuje okrog 46% portugalskega prebivalstva. Ker ni premoga in železa, se industrija ne more uspešno razviti in tako je Portugalska prisiljena, posvetiti vso skrb in ves trud napredku in okrepitvi kmetijske proizvodnje. Bogati so samo pridelki vina, oliv in južnega sadja, vsa ostala kmetijska proizvodnja pa bi morala biti povečana z intenzivnejšim obdelovanjem in pridelovanjem.
Madžarska trgovska podjetja v luči statistike
Po podatkih, ki so bili pridobljeni pri zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo na Madžarskem izvedeno leta 1940., se je v desetletju 1930. do 1940. število madžarskih trgovskih podjetij zvišalo za 56 odstotkov, število uslužbencev takih podjetij pa za 122 odstotkov. Statistika, veljavna za trianonsko Madžarsko, navaja, da je bilo v pričetku desetletja 51.177 trgovskih podjetij in 52.185 uslužbencev, ob koncu desetletja pa 79.185 podjetij in 115.840 uslužbencev. Na prvem mestu je živilska stroka, na katero pride 53.5 odstotka vseli podjetij, 39 odstotkov vseh uslužbencev ter 28.5 odstotka vsega prometa. Na drugem mestu je trgovina s tekstilnim blagom in konfekcijo, na tretjem pa trgovina z živino ter trgovina s kovinami in kovinskimi izdelki. V presledkih sledijo potem lesna, galanterijska in papirna trgovina. Na zadnjem mestu so podjetja, ki trgujejo z izdelki iz usnja ter s kemikalijami.
Preskrba Dunaja z živili
»Da« Reich« primerja preskrbo Dunaja z živežem med prvo in drugo svetovno vojno. V jeseni 1. 1918. so veljali za dvomilijonsko mesto Dunaj naslednji živilski obroki: na teden 125 g mesa, 40 g masti, 1260 g kruha, 250 g moke in po kg krompirja. Nad 14 let stari prebivalci niso dobivali nvle ka, obroki za bolnike, dojenčke in matere pa so bili zelo pičli. Težki delavci so imeli krušni dodatek SM5 g in so dobivali na teden 2205 gramov kruha. Za mast je veljala slaba vojna margarina in kruh je bil slabši od tedna do tedna.
Zdaj v petem vojnem letu p« dobivajo Dunajčani na teden po 2425 g kruha za normalne potrošnike, po 2775 g za mladino, po ;i825 g za težke ter po 4825 g za najtežje delavce. Normalni potrošniki dobijo še enkrat toliko mesa kakor L 1.918., težki delavci po 600 g, najtežji delavci pa po 850 g na teden. Obrok masti je za normalne potrošnike petkrat, za naj-
Plačevanje
uslužbenskega davka
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglasa:
Vsi delodajalcu, ki zaposlujejo povprečno nad 20 uslužbencev, morajo plačevati uslužbenski davek mesečno iin ga s predpisanim seznamom odvajati do 15. prihod njega meseca davčni upravi.
lstotako morajo mesečno plače vati uslužbenski davek tudi državne iin samoupravne institucije in osebe ter podjetja, iti so načeloma zavezane družbenemu davku, četudi so ga trajno ali začasno oproščene.
Vsi delodajalci, ki morajo mesečno plačevati uslužbenski davek, morajo do 25. t. m. to pismeno javiti davčni upravi.
Ostali delodajalci pa morajo pla-revati uslužbenski davek četri-letno in ga s predpisanim seznamom odvajati davčni upravi do 15. aprila za 1. četrtletje, do 15.
težje delavce pa celo štirinajst-Zd četrtletje, do 15. ok-
krat večji kakor 1. 1918. Normalni potrošniki dobivajo zdaj dnevno asm in ko mleka, na teden pa 225 g sladkorja ter še 90 g na nakaznico za marmelado, dočim so dobivali 1. 1918. na teden samo 190 g. Te denski obrok krompirja je 2.5 kg, obrok testenin pa 250 g.
Upoštevati je treba tudi to, da so se nekdaj cene neprestano dvigale, dočim so zdaj le malo spre-m^tnjene.
Srbski proračun
Proračun srbske vlade je znašal za lansko leto 8.48, za letošnje leto pa 9.68 milijarde dinarjev. Najvažnejši izdatki državne uprave so naslednji: finančno ministrstvo 127 (lani 110) milijonov, ministrstvo za gradbe 159 (Jani 154) milijonov, gospodarsko ministrstvo pa •MK) (lani 280) milijonov. Davčni dohodki bodo znašali 3.07 (lani 2.84) milijarde1, dohodki carine 1.93 (lani 1.27) milijarde, mono-polski dohodki pa 2.5 (lani 2.7) milijarde.
Oljarstvo v Banatu
Spomladi 1. 1942. je bila v Banatu ustanovljena delniška družba »Oleum«, ki ima svoj sedež v Pančevu. Njena naloga je pospeševanje kulture oljnatih rastlin v Banatu. Ze 1. 1942. so se močno po- j večali nasadi sončnic in ker ni bilo na razpolago prostorov za sušenje in spravljanje oljnatih rastlin, je družba doslej zgradila in uredila že 10 sušilnic in 14 skladišč. Lani je imela družba 1.2 milijona dinarjev čistega dobička.
tobra za 111. in do 15. januarja za IV. četrtletje.
Uslužbenski davek mora delodajalec odtegniti ob vsakem izplačilu plač ali mezd in ga mora h ra niti do odvoda davčni upravi.
Samskim nameščencem, ločenim, vdovcem brez otrok, vsem v starosti od 30 do 60 let morajo službocfajalci poleg uslužbenskega davka odtegovati in odvajati tudi samski davek po tabeli, ako presegajo prejemki 950 Lir mesečno.
Samoupravne doklade se ne plačujejo na sledeče uslužbenčeve prejemke: brez otrok do vključno 1596.— Lir mesečno, ali 387.60 Lir tedensko, z 1 otrokom do vključno 1615.— Lir mesečno ali 392.35 Lir tedensko, z 2 otrokoma do vključno
1634.— Lir mesečno ali 397.10 Lir tedensko, s 3 otroci do vključno 1653.— Lir mesečno ali 401.85 Lir tedensko, § 4 otroci do vključno 1672.— Lir mesečno ali 406.60 Lir tedensko, s 5 otroci do vključno itiUl.— Lir mesečno ali 411.34 Lir tedensko, s 6 otroci do vključno 1710.— Lir mesečuo ali 416.10 Lir na teden.
Uslužbenski davek na gori navedene prejemke znaša mesečno Lir 86.64, tedensko pa 21.66, ter je prost samoupravnih doklad. Ako pa so prejemki višji in se plačuje na iste več kot 86.64 Lir mesečno ali 21.66 Lir tedensko davka, tvori presežek osnovo za odmero samoupravne doklade.
N. pr. Za uslužbenca brez otrok znaša mesečna plača 1720 Lir, uslužbenski davek znaša na ta znesek Lir 101.08 manj 86.64, ostane 14.40 Lir, kateri znesek je podvržen samoupravni dokladi.
Dokler ne bo znan odstotek samoupravnih doklad, se plačujejo iste po lanskoletni višini, ki znaša 165 °/o.
Pri prejemkih preko 20.000 Lir letno, se plačuje še mestna socialna davščina po dosedanji tabeli.
Prispevek za obrambni in bed-nostni sklad se plačuje po dosedanji izmeri.
Davčnih knjižic letos ni treba predlagati davčni upravi v pregled, pač pa naj jih hranijo delodajalci za pregled po finančni kontroli.
Pripomočki za izračunanje in tiskovine za odvod davka se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto. Vodnikov trg 5, v sobi 7 II. nadstr.
Trgovinski register
Sprememb« in dodatki;
»Karton«, družba z o. z., Ljubljana. Vpiše se poslovodkinja Bartol Justina, roj. Walter, trgovčeva soproga v Ljubljani. Poslovodje zastopajo ‘družbo samostojno.
Denarništvo in zavarovalstvo
švedska zunanja trgovina
V švedskem gospodarstvu se močno občuti zmanjšanje izvoza staničnine. V primerjavi z letom 1942. ise je lani ta izvoz zmanjšal za 17°/o in nekatere tovarne so skrčile svoje obrate. Močno se je skrčil tudi izvoz lesnih izdelkov. Od povprečja prejšnjih let se je lani znižal za 37%. Največji trgovinski partner Švedske je bila lani Nemčija, ki je bila udeležena pri uvozu z 51°/o, pri izvozu pa s 43%. Delež čezmorskih dežel je bil pri izvozu 8%, pri uvoza pa 15%.
Izplačevanje vlog v bivši Poštni hranilnici v Beogradu
Poštna hranilnica v Ljubljani je pričela z dnem 3. 1. 1944 po prejeti odobritvi (šefa pokrajinske uprave v Ljubljani izplačevati na svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice v Beogradu, ki imajo svoje bivališče ozir. sedež v Ljubljanski pokrajini in so svoje vloge prijavili v l. 1941., mesečno po Din 500.— ozir. Lir 190.—. Prijave vlagateljev za izplačilo se sprejemajo vsak poslovni dan od 8. do 12. ure na blagajni zavoda.
Kreditno zadružništvo na štajerskem
Zvena rajfajznovk na Štajerskem je priredila v zadnjih tednih lanskega leta 10 okrožnih zborovanj. Na teh zborovanjih je nad 400 delegatov zastopalo 260 kreditnih zadrug, zborovanj pa se je udeležilo tudi mnogo kmetov in obrtnikov, ki kažejo veliko zanimanje za zadružništvo. S 1. januarjem 1944 je prevzela štajerska zveza rajfajznovk tudi vse posle štajerske kmečke blagajne, ki je bila kot kreditna zadruga ustanovljena 1. 1901. v Gradcu. Hranilne vloge te kreditne zadruge so do konca lanskega leta dosegle skoraj 7 milijonov mark.
Cement in strešno lepenko
dobavi po izjemni ceni tudi v vagonskih pošiljkah
tvrdka
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino v Ljubljani
Velikanski vojni dobički ismeriških delniških družb
Dobički ameriških delniških družb izkazujejo, kakor jei izjavil ameriški trgovinski minister, še nikdar dosežene rekorde. Ze v letu 1942. so izračunali presežke delniških družb na 23 milijard dolarjev. V letu 1943. so se ti dobički povečali še za 11 odstotkov. V zvezi s tem opozarja revija >New R>epublic< na velikanske dobičke, ki so jih zaradi vojnih razmer dosegla ameriška podjetja za oskrbo in železniška podjetja. Revija piše, da so člani družbe American Uas Association, ki kontrolira 173 obratov z več ko 10 milijardami dolarjev kapitala, dosegli dvojne, a tudi trikrat tako velike dobičke. Železnice, ki so priključene komisiji za ameriški transportni promet, so povečale svoj čisti dobiček od 515 milijonov dolarjev v l. 1942. na 1.030 milijonov dolarjev v 1. 1943., pa čeprav so svoje rezerve povečale za 51 odstotkov. Pri tem gre za podjetja, ki bi se morala kot oskrbovalna jiodjetja zadovoljiti s skromnim dobičkom. Ti primeri jasno kažejo, kako se je dobičkarstvo razpaslo po vseh Združenih državah Sev. Amerike in kako se vse-podi samo za čim večjim dobičkom.
Generalni svet Francoske banke je določil brutodividendo za drugo polovico 1. 1943. na 160 frankov, kar ustreza netodividendi 112 frankov.
Iz zadružnega registra
Pri Gostilničarski nabavljalni zadrugi za Ljubljansko pokrajino
v Ljubljani se izbriše pooblašče nec Peteln Anton, vpiše pa pooblaščenec Hafner Anton, poslovodja v Ljubljani, Rimska c. 2.
Pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani se izbriše zbog smrti član upravnega odbora Martinčič Avgust, vpiše pa se član upravnega odbora Mašič Pavel, železniški inšpektor v Ljubljani.
izbriše se Kmetijska živinorejska zadruga »Ekonom« v likvidaciji — zaradi končane likvidacije.
žito za cigarete
»Neues Wiener TagbtatU poroča, da je hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano dovolilo naslednjo blagovno zamenjavo za kmetijsko proizvodnjo, ki spada pod državni nakupni monopol. Ko je oddana določena količina, dobijo pridelovalci za presežke žita, fižola, krompirja, mleka, surovega masla in svinjske masti poleg določene cene še cigarete ali ustrezajoče količine tobaka. Po 200 cigaret se dobi za 100 kg žita, za 50 kg fižola, za 400 kg krompirja, za 100 Litrov mleka, za 5 kg masla ali za 4 kg svinjske masti. Za govejo živino, ki ima nad 350 kg žive teže, dobi kmet še usnje za par čevljev, za živino, ki ima nad 500 kg žive teže, pa usnje za dva para čevljev.
Zmanjšana proizvodnja
sladkorja na Slovaškem
Zaradi slabega pridelka repe se je proizvodnja sladkorja na Slovaškem zmanjšala od 520.000 na okrog 420.000 metrskih stotov. Ker je v skladiščih še precej sladkorja iz prejšnjih let, se zaradi tega obrok sladkorja ne bo zmanjšal. Mesečni obrok za osebo ostane kakor doslej v glavnem mestu 1 kg, v ostalih krajih pa 0.75 kg. Za ra-c ioni rani sladkor ostanejo stare cene, pod ra žil pa se bo sladkor za industrijsko uporabo.
.L
Gospodarske vesti"
Na
po)
5
Važna lesna konferenca bo leW- Inc proti koncu januarja na Dunaju. Ko«; let iereuce se bodo udeležili gozdarji. Ur, lesni strokovnjaki in tesni inženirji, dei ki se bavijo s proučevanjem lesa ter pq* izkoriščanjem lesa v sedanji vojni. dnevnem redu so referati o lesneB gospodarstvu Nemčije v petem let| a vojne, o lesnem gospodarstvu Mal 12 žarske in zasedenih pokrajin, o ogljf am o uporabi lesnih odpadkov, o trajni sti lesa ter o raznih vprašanjih gledt boljšega izkoriščanja lesa.	F
Državno trošarino na vino je hrvafi ska vlada zvišala na 800 kun, za nat mizno vino na 1200 kun za hektoliter Za peneča vina se je zvišala trošarini na 20 kun za liter.
Skladiščne pristojbine so bile ni glavni carinarnici v Zagrebu zvišani na 1 kuno za prvi dan, na 8 kun zida drugi do četrti dan, na 16 kun za n;ij.- h daljnjih 9 dni in na 32 kun za naj. slednje dni za vsakih 100 kg blaga.
V Madžarskem uradnem listu je \is '° šla naredba, s katero se transferni* moratorij za inozemske dolgove polža daljša do 22. decembra 1944. Za letu da dni se je nadalje podaljšala veljavnost naredbe, po kateri se morejo v zlati* dogovorjena plačila izvršiti v pengili.jz& Manjša madžarska komisija je od-;0^ l>otovala na Švedsko, kjer bo obiska- Ti ta vodilne lea predelujoče obrate.! us Upoznala se bo tudi z izdelovanjem ■ umetnega lesa. Lastnik neke vodilne madžarske vinske veletrgovine je od j 1" potoval v Stockholm, da se dogovoilNi glede izvoza večje količine madžai'- ki skih kvalitetnih vin.
Na Bolgarskem so pri vasi Kurili,j111 odkrili nov vrelec s temperaturo 313111 stopinj, v globini 120 metrov pa ima m vrelec 120 stopinj C temperature. Vi vsakem litru vode je 24.5g mineral- >: nih soli, dočim imajo sofijski min (J * ralni vrelci samo 0.25 g soli.	‘€
Med romunsko in finsko vlado ;c bil sklenjen dogovor, po katerem b4 n dobavila Romunija Finski 2000 vago-nov pšenice. Prve pošiljke pšenice M>: že odšle na Finsko.	,	I'
Ker je bila v Romuniji trošarina naj b sladkor ukinjena, so se mogli pocenit-; ^ tudi likerji. Tudi mestne klavnice so : znatno znižale pristojbino za klanje! ■* ter se je zato meso pocenilo.
Iz Romunije poročajo o dobrem* v velikem pridelku cikorije. Na 1 joh'1] s se je pridelalo 10 do 11 tisoč kg ci-j |< korije.	5
O romunsko - turških gospodarskih1 pogajanjih se porota, da je Romunija izjavila svojo pripravljenost, da pove- 1 ča svoje petrolejske dobave Turčiji. c. Poskrbljeno je tudi, da se bo trans-; | port petroleja gladko razvijal. Končnol se poroča, da se bo določilo novo raz- ‘ merje med lejem in turško liro. n Tobačna tovarna v Izmiru, ki so jot (. začeli zidati v 1. 1938., je sedaj do-gotovi jena. Tovarna bo zaposlovala I 1000 delavcev.	'
Brazilija je morala uvesti natančno j kontrolo nad vsemi zalogami kavčuka.; , Izvajanje te kontrole bo nadziral odbor za izvedbo dogovora o dobavah • kavčuka USA, kar dokazuje, da tu nel / bodo odločevali interesi Brazilije, tem i ; več interesi USA.
p c* i m e t
• O M • A l
GLKRAUŠKA M
in 21
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72.
IGNVOK
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 7	*	BLEIWEISOVA24
NADROBNO	*	MA	DEBELO
P r i poroča se
♦
V. A. JANEŠ
n a
delikatesna trgovi
Ljubljana, Ulica 3. maja
Fiir das Konsortium »Trgovski liste als Verlag
Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pleas — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar - Fttr die Druckerei »Merkurc A. O. Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.