f GLASI LO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ J LETO IV. LJUBLJANA, NOVEMBRA 1963 ŠTEVILKA 11 OB 29. NOVEMBRU — PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE — ČESTITAJO DELOVNEMU KOLEKTIVU TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ: ZVEZA KOMUNISTOV, UPRAVNI ODBOR, SINDIKALNA ORGANIZACIJA, LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE IN ŠE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA Z ŽELJO, DA BI POSVETILI VSE SVOJE MOČI ZA ZVIŠANJE PROIZVODNOSTI IN TAKO PRISPEVALI SVOJ DELEŽ DRUŽBI IN LASTNEMU BLAGOSTANJU. V v ) \ \ Značilnosti našega statuta Od zadnjega dne oktobra ,smo sredi disku ije o tezah za naš statut. Ubrali smo pot postopnega tiskanja zajetnih tez po poglavjih, da bi bil študij gradiva kar se da temeljit in da ne bi vpričo obsežnosti snovi z enkratnim čitanjem prezrli vseh tistih podrobnosti, ki so za našo delovno organizacijo najbolj značilne. Gradivo je komisija označila kot teze za diskusijo. Zato tudi ni uporabljena zunanja oblika, kot jo bo imel statut, temveč so načela smiselno razporejena po zaokroženih poglavjih, a znotraj poglavij razčlenjena na oštevil- čene teze. Tako je dosežena boljša preglednost in sodimo, da bo bravec laže predelal dokaj kleno besedilo in bolj aktivno sodeloval v obravnavi. Za diskusijo so vsa poglavja pomembna. Bilo bi torej napačno, če bi se omejili le na nekatere teze in se ne bi ozrli na vse podrobnosti. Treba je vselej imeti pred očmi celoto, ker bomo samo tako našli odgovor na najpomembnejša vprašanja. Pazljivemu bravcu ne bo ušlo, da je razporeditev tez svojevrstna in da se je komisija držala ogrodja, kot je bilo določeno že aprila letos s sklepom delavskega sveta, da pa so povsod primerno uporabljena določila ustave oziroma smernice, kakor so poudarjene v dosedanjih obravnavah sindikalnih forumov v naši republiki in na siceršnjih posvetih v zveznem in republiškem merilu o statutih delovnih organizacij. Zato si ne lastimo posebne idejne izvirnosti. Marsikaj je naravnost povzeto iz izbranih virov, ker bi ne imelo smisla iskati nove formulacije za stvari, ki so drugje že zelo dobro obdelane, in zavoljo originalnosti sestaviti nekaj, kar bi se oddaljilo od same ustave in bi pomenilo le družbenopolitično neskladje, zaostajanje ali prehitevanje in podobne odklone. Kljub temu menimo, da so teze dovolj svojstvene za našo delovno organizacijo in da je v njih izraženo tisto, kar naj pomeni adekvatno uskladitev naše prakse z ustavo in zagotovitev doslednega izvajanja samoupravljanja, kot sta ga začrtali zvezna in republiška ustava. Teze so pa nedvomno posplošene. ker to terja že samo bistvo slehernega statuta kot temeljnega samoupravnega akta — tako imenovane male ustave. Takšen akt bi se zelo težko gibal v okvirih široke kazuistike — obravnave posameznih značilnih primerov, s katerimi se lahko srečujemo v bogati praksi samoupravljanja v tako veliki delovni skupnosti, kot je naša. Zato bo moral ostati načelen in je prav gotovo komisija pravilno ravnala, ko je ubrala tako pot. To pa seveda ne pomeni, da niso potrebne nobene konkretizacije, in pri čitanju tez bomo prav gotovo kljub strokovnemu posploševanju našli v njih marsikaj, kar jim daje izrazit pečat svojstvenosti, tako da so zares naše. Idejne, družbenopolitične podmene so v tezah močno poudarjene, da se tako zagotovi pravilen razvoj te delovne organizacije. Nekdo utegne reči, da je to odveč, a je glede tega — po našem mnenju — potreben poprejšnji temeljit premislek. Zdi se nam namreč, da je komisija tehtno presojala razloge za in proti. Nedvomno je ocenila, da je prav, če imamo nenehno pred očmi temeljna načela, ki se jih moramo držati, ako naj v redu opravimo svoje družbeno-ekonomsko poslanstvo. In res, če bo s statutom poskrbljeno, da bo sleherni delovni človek v tej delovni organizaciji dosledno upošteval taka načela, tedaj se naše delo ne bo moglo razvijati na način, ki bi nasprotoval razvoju družbene skupnosti in bi ne pomenil nenehnega povečevanja produktivnosti dela, uspešnega izkoriščanja družbenih sredstev in učinkovitega vključevanja v mednarodno delitev dela. V tezah so izrazita zagotovila za enotnost pravic in dolžnosti z ustreznimi odgovornostmi. Pravice in dolžnosti so podrobneje obdelane v vsakem poglavju posebej, tako da ni ostalo le pri deklarativnem poudarku. Tudi odgovornosti so izrečno definirane v vseh izrazitejših manifestacijah. Pri tem pa ni mišljena le posamična disciplinska in materialna odgovornost, temveč tudi širša družbena odgovornost, ki se uresničuje v raznih oblikah, kakor ustreza položaju in funkciji. V tem pogledu utegne biti nekaj kritike spričo večkratne odgovornosti, vendar menimo, da je moč uspešno odgovoriti nanjo prav glede na razne oblike odgovornosti, ki imajo svoje opravičilo v ustavi in v obstoječih zakonih ter so v tezah zajete v vsej njihovi kompleksnosti. Večkrat je poudarjena istovetnost upravljanja in vodenja oziroma enovitost upravljanja in Ogromno zanimanje za to posvetovanje in seveda tudi izbrana tematika in mesto posveta je prisililo organizatorja, da po prijavah organizira tri skupine po sedemdeset udeležencev. Že prva skupina, katere bi se moralo udeležiti le 70 predstavnikov, je štela nad 120 udeležencev. Organizatorju centru in gostitelju Litostroju je uspelo vse lepo urediti. Prvi dan posveta je imel sodelavec centra inž. Slavko Milosavljevič referat z naslovom Pot k povečanju produktivnosti. Naslednji dan pa Mladen Petrovič Delo kadrovske službe na pripravah prehoda na 42-urni tednik. Koreferat je imel Nikola Bogdanovič, psiholog iz Železarne Zenica. Tretji oz. zadnji dan posveta sta imela referate še šef naše kadrovske službe Miro Završnik, ki je seznanil navzoče s pripravami na prehod na 42-urni delovni teden v Litostroju, in šef splošnega sektorja Karel Korošec, ki je seznanil navzoče z rezultati skrajšanega delovnega tedna. izvrševanja, četudi se srečujemo s posebnimi tezami o vodstvenih in strokovnih službah. Že sam pojem služba — po našem mnenju — izključuje kakršnokoli delitev upravljanja in vodenja na dve ločeni kategoriji. Takšna nevarnost je še bolj izključena s podrobnimi navedbami o vlogi in nalogah teh služb. Potemtakem to ne pomeni ponavljanja zastarelih nazorov iz časov administrativnega vodenja gospodarstva, temveč je nekaj kvalitativno novega v skladu z ustavo in s potrebami notranje delitve dela. V tezah o samoupravljanju, o notranjih razmerjih, o razmerjih do družbe in o samoupravnih aktih so marsikatere podrobnosti, ki kažejo, da je komisija dosledno uveljavljala temeljno pravilo o delovnemu človeku kot ustvarjav-cu in upravljavcu, o somouprav-Ijanju delovnih ljudi in o delovni org. kot delu družbene skupnosti. Vprašanje je le, ali je v tezah o funkcionalni sovisnosti in odvisnosti dovolj zagotovljena smotrna decentralizacija upravljanja in ali niso ekonomski principi nekoliko okrnjeni zavoljo pristojnosti organov upravljanja in dvostopenjske ali celo trosto-penjske nadzorstvene pravice. Komisija je v tem pogledu izha- Posvet je bil zelo dobro organiziran, tako da se je delo razvijalo po skupinah in plenarno. Prvi dan so bili glede povečanja produktivnosti sprejeti naslednji sklepi. O temi: PROBLEMI, KI JIH MORA REŠEVATI DRUŽBA (faktorji izven podjetja): — akcija mora iti od delavca navzgor, analiza pa od vrha navzdol; — nosilci nalog morajo biti strokovne skupine; —• doseči je treba kooperacijo institucij za raziskovanje pojavov in rezultatov. Določene študije že obstajajo, treba jih je le vključiti v to akcijo. O temi: PROBLEMI TEHNOLOŠKO TEHNIČNEGA ZNAČAJA: — ukrepe je treba uskladiti z zmanjšanjem ozkih grl v zvezi z delovim časom; — odkrivati in spremljati je treba ozka grla proizvodnega procesa; — odkrivati in analizirati je treba specifičnosti podjetja. jala iz obstoječega stanja in iz enotnosti poslovne politike oziroma zakonitosti odločitev, diskusija pa naj pokaže, kaj mislijo o tem člani delovne skupnosti. Teze o sredstvih so pregledno razčlenjene in so v njih vsebovana temeljna načela delitve po delu. Tu najdemo marsikatero novost, vendar je videti, da so principi notranje delitve zasnovani na dosedanjem načinu. Podrobnosti so prepuščene pravilnikoma o delitvi čistega dohodka oziroma osebnih dohodkov in sodimo, da je tako v skladu z obstoječimi predpisi — tudi s tistimi, ki so bili uveljavljeni že po uveljavitvi nove ustave. Primeren poudarek je dan informacijski dejavnosti, ustvarjanju in kroženju dokumentacije, poslovni tajnosti in podobno. Vidno mesto pa zavzemajo socialne funkcije in je to vsekakor prednost tez, ker gre za pomembno uveljavljanje delovne organizacije kot družbenega organizma. V predlogu komisije najdemo marsikatero načelo, ki bo podrobneje obdelano v posebnih normativnih samoupravnih aktih. Videti je potemtakem, da bomo imeli poleg statuta še nekatere pravilnike, ki ga bodo dopolnjevali. Sodimo, da kaj drugega ni bilo moči pričakovati. Statut kot temeljni samoupravni akt ne more segati v vse tiste podrobnosti, ki jih bomo potrebovali v naši samoupravni praksi. Vendar je za relativno stabilnost tega razvoja dovolj poskrbljeno v samih tezah in je vsebina pravilnikov točno opredeljena. Se pravi, da ni bojazni za preveliko togost in ne nevarnosti naknadnega pačenja oblikovane statutarnosti. -ič O temi: PROBLEMI EKONOMSKEGA ZNAČAJA: — uskladiti je treba predpise s težnjami skrajšanega delovnega časa; — načrtno in sistematično je treba razvijati proces integracije in kooperacije; — usklajevati je treba oskrbovanje s surovinami; — odpravljati je treba nelojalno konkurenco med trgovino in proizvodnjo. O temi: METODOLOGIJA PREHODA NA SKRAJŠAN DELOVNI C AS: — izmenjati je treba stališča do znanstvenih ugotovitev glede priprave dela in organizacije dela in nasploh do potreb raziskovanja; — urejati je treba izmene in začetek dela, tako kot to najbolj ustreza specifičnosti podjetja; — zagotoviti je treba evidenco poslovanja po enotnih pokazateljih in merilih; — precizno je treba ugotoviti stanje, iz katerega smo izhajali. Drugi dan so bili o vprašanju Kadrovska služba in priprava (Nadaljevanje na 2. strani) Komisija za pripravo statuta se je odločila, da bo za celotni kolektiv natisnila teze za statut, o katerih naj bi razpravljali na političnem aktivu pa tudi po ekonomskih enotah in službah. Teze bodo izhajale enkrat tedensko na 8 straneh formata A 4. Prva številka bo izšla v začetku decembra, zadnja pa ob koncu januarja. Publikacije bodo delili vratarji pri izhodu iz tovarne. Želimo, da se kolektiv čimbolj poglobi v objavljeno gradivo in predlaga korekture, ki bi lahko obogatile našo malo ustavo. Posvet o skrajšanem delovnem času CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE VODILNIH KADROV V GOSPODARSTVU SI JE IZBRAL NAŠE PODJETJE ZA MESTO, KJER JE ORGANIZIRAL ZVEZNI POSVET O SKRAJŠANEM DELOVNEM ČASU. PRVOTNO SO NAMERAVALI PRIREDITI POSVET V OKVIRU PETDESET VEČJIH PODJETIJ V JUGOSLAVIJI. Posvet o skrajšanem delovnem času Prvim absolventom TSŠ Leta 1950 je Industrijska kovinarska šola Litostroj dala podjetju prve absolvente. Letos, to je po trinajstih letih, daje Izobraževalni center Litostroj prve absolvente tehniške šole strojne stroke v Ljubljani kot tehnike v podjetje. (Nadaljevanje s 1. strani) prehoda na 42-urni tednik sprejeti tile 'sklepi: — vse delovne organizacije morajo pričeti s pripravami za uvajanje skrajšanega delavnika; — s praktičnim eksperimentiranjem ne more nihče začeti, če nima odobritve pristojne občinske komisije; — brez povečanja produktivnosti, kar mora biti dokazano z elaboratom o skrajšanem delovnem času, ne more biti uveden skrajšani delovni čas. — osebni dohodki se ne smejo zmanjšati; —■ za priprave in izvajanja mora biti določena posebna skupina strokovnjakov; — pred prehodom na skrajšan delovni čas mora kadrovski sektor ugotoviti; — stanje nesreč, — fluktuacijo, — stanje glede sestave kadrov; — delavcem je treba točno pojasniti, kaj se od njih pričakuje Letos je bilo na praksi v Litostroju več kot 150 praktikantov, ki so razen praktičnega dela na delovnih mestih poslušali v izobraževalnem centru podjetja dobro pripravljena predavanja o organizaciji Litostroja, njegovem pomenu v našem gospodarstvu, o delu proizvodnih enot, o higien-sko-tehničnem varstvu, o samoupravljanju itd. Ob zaključku prakse pa so izpolnili vprašalne pole, v katerih so izrazili svoja mnenja in vtise o letošnji praksi ter dali predloge za izboljšanje prakse v bodoče. Vsaka Skupina praktikantov je po formalnem zaključku prakse odšla še na krajši avtobusni izlet ali pa priredila športno tekmovanje. Oglejmo si podrobneje rezultate, ki smo jih dobili z vprašalnimi polami. Te je izpolnilo 109 praktikantov (63 fantov in 46 deklet). Po šolski izobrazbi so bili letošnji praktikanti dijaki in študentje z najrazličnejših šol, od osemletke, administrativne šole, gimnazije, tehniške in ekonomske srednje šole, do posameznih letnikov nekaterih fakultet. Od 109 praktikantov je bilo na praksi le 18 naših štipendistov, 91 pa je bilo takih, ki jih ali štipendirajo druga podjetja in ustanove ali pa sploh nimajo štioendije. Večina praktikantov je bila letos prvič na praksi (81), drugič jih je bilo 22, tretjič in četrtič pa po trije. Največ praktikantov je bilo na praksi v proizvodnih enotah, manj pa v sektorjih. in kakšne ukrepe bodo izvedli tehnični organi; — delavce je treba anketirati o tem, kaj je treba upoštevati v pripravah za skrajšani del. čas; — spremljati izkoriščanje tehničnih zmogljivosti pred skrajšanim delovnim časom in po njem; — v elaboratu je treba prikazati, kako bo izveden skrajšani delovni čas, da ne bo zmanjšanja tehničnih kapacitet (ureditev izmenskega dela); — najti enotna merila za ugotavljanje rentabilnosti in produktivnosti ter primerjati ista obdobja pred skrajšanjem delovnega časa in po njem; — kadrovski sektor mora svoje delo uskladiti z ostalimi službami, da se n. pr. zdravniški pregledi, izobraževanje in podobno prenese v prosti čas. Tretji dan posvetovanja ni bilo sprejetih nobenih sklepov, temveč je naše podjetje dalo na razpolago potrebne podatke, ki jih ima v zvezi s prehodom na skrajšani delovni čas. Milan Vidmar Kakšni so vtisi in mnenja praktikantov o letošnji praksi? »Bila sem zadovoljna z letošnjo prakso. Pridobila sem veliko novega. Če bo mogoče, bom prišla tudi drugo leto sem na prakso.« »Teoretični del prakse je sijajno organiziran. Pri praktičnem delu prakse pa bi omenil, da kažejo nekateri delovodje premalo interesa za izponolnitev praktikanta.« »Moji osebni vtisi so lepi in jih ne bom pozabil. Tovariši so mi pomagali, kolikor je bilo v njihovih močeh. Praksa je bila zelo zanimiva in poučna.« »Praksa je bila zelo poučna. Olajšala mi je študij, ker bom imel boljše predstave za bodoči študij metalurgije.« »Po dveletnem teoretičnem obravnavanju ekonomskih vprašanj na fakulteti sem imel priliko to spoznati tudi v praksi. S te strani je bila letošnja praksa zelo koristna in mi bo pomagala pri nadaljnjem študiju.« »Praksa je potekala v redu in mislim, da sem dobil dovolj osnove za nadaljnje šolanje.« »Delo dobro organizirano, počutje dobro, praksa uspešna. Pridobil sem si nove izkušnje.« »Vsekakor je organizacija dela iz leta v leto boljša. Lahko rečem, da sem se letos počutila najprijetneje in sem z veseljem prihajala na delo.« »Moja letošnja praksa mi je bila izredno všeč. Bila je pestra in zanimiva. Ugajalo mi je, da so me postavili na delovno mesto, kamor sem sama želela.« To je zelo pomemben dogodek za našo izobraževalno ustanovo. Iz prvotne industrijske kovinarske šole se je za potrebe podjetja in na zahtevo vodstva podjetja razvil današnji izobraževalni center, ki pa še nima dokončne organizacijske oblike. Življenje samo, predvsem zahteve proizvodnje nam nenehno narekujejo nove naloge, katerim bomo kos le z gibčnim sistemom in dobro organizacijo. Sedanji prvi absolventi tehniške šole strojne stroke v Ljubljani, ki so pred leti odšli v proizvodnjo kot absolventi industrijske šole, odhajajo danes iz šole že drugič, to pot kot tehniki; nadvse veseli bi bili, ko bi vsaj nekateri izmed njih nekoč še tretjič odhajali od nas, tedaj kot — inženirji. Novim tehnikom priznavamo, da je bila njihova pot do diplome težka, da, celo zelo težka. Poleg rednega dela na svojem delovnem mestu še zelo zahteven študij, to brez dvoma ni bilo lahko delo, temveč je zahtevalo celotnega človeka. Vendar se današnji absolventi morajo zavedati, da je zdaj končan šele prvi del borbe. Pridobiti resnično veljavo današnji diplomi, to je pa njen drugi in nič manj težavni del. Do sedaj ste bili mogoče dobri kvalificirani delavci, biti dober tehnik pa pomeni še precej več. Postati morajo tisti progresivni del kolektiva Litostroj, ki bo voljan premagovati vse težave in ki se bo trudil za napredek in razcvet Litostroja. Morali bodo biti nosilci naprednih idej tako v proizvodnji kakor tudi v ostalem življenju tovarne. Litostroj je nova tovarna, vendar je v njej še mnogo zastarelega. To velja Na naslednic vprašanje: »Navedite pomanjkljivosti in težave, na katere ste naleteli v času letošnje prakse,« je 72 praktikantov odgovorilo, da niso naleteli na nobene težave in pomanjkljivosti. Ostali pa so imeli težave z vključitvijo v delo, niso dobili ustrezne pomoči, ker jim predpostavljeni niso povsem zaupali, ker ponekod medsebojni odnosi niso bili povsem v redu, ker so imeli premalo dela ali neustrezno delo in tako dalje. Kakšne predloge so navedli praktikanti za izboljšani e pr a k' tičnega dela prakse? »Več raznovrstnega dela!« »Več predavanj!« »Za izboljšanje prakse bi morali planirati delo za praktikante.« »Predpostavljeni naj bi pripravili programe dela za praktikante, seveda v skladu z njihovo izobrazbo in sposobnostmi.« predvsem za zastarelo in nazadnjaško miselnost, kateri je vsak napredek tuj. Treba bo pogumno stopiti v boj proti takim nameram. In tu računamo nanje. Pričakujemo, da se našim upom ne bodo izneverili. Pri njihovem delu jim želimo mnogo uspeha in osebne sreče. Razne oblike združevanja naših proizvajalcev predstavljajo primerno bazo za hitrejši in sistematični razvoj sodobnega industrijskega oblikovanja. To se še posebej opazi na različnih velese j emskih prireditvah, ki jih je pri nas precej. Velesejmi nas nikoli ne razočarajo. Na njih je videti vedno kaj novega in zanimivega. Tako tudi letošnji Zagrebški velesejem ni razočaral. Tu si našel vsega pomalem za vse. Ne samo obiskovalcem, temveč tudi tistim, ki so sejem ocenjevali izključno s stališča sodobnega industrijskega oblikovanja, je nudil »Predpostavljeni naj bi zaupali praktikantom več samostojnega dela.« »Predvsem več povezave med praktikanti in vodstvom enote.« »Delovodje bi morali v nekaterih obratih posvetiti več pozornosti praktikantom.« »Praktikantom je treba dati več dela in to točno določeno delo.« »Praktikanti naj bi dobili čim-več dela, da se ne bi dolgočasili.« Našteli smo le najvažnejše predloge. Vsekakor bi bilo potrebno čimprej izdelati delovne programe za praktikante in odpraviti določene pomanjkljivosti, ki so v nekaterih enotah bolj izrazite, v drugih pa manj. O svojih sodelavcih in predpostavljenih so praktikanti podali v snlošnem pozitivna mnenja. Slabšo oceno odnosov pa lahko razberemo iz naslednjih izjav, ki so (Nadaljevanje na 3. strani) Po časopisu se uprava izobraževalnega centra iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali izpolniti nalogo, in sicer predvsem tehniški šoli strojne stroke v Ljubljani, samoupravnim organom podjetja Litostroj, tovarišu Ivanu Kogovšku, glavnemu direktorju Litostroja, kadrovski službi nodjetja, vsem PE podjetja in drugim. sejem nekaj važnih in zanimivih ugotovitev. Ob ogledovanju okrog 80.000 eksponatov, ki jih je razstavilo 1170 domačih in okrog 5000 tujih razstavljalcev, je najbolj očividno dejstvo, da se je težišče sodobnega industrijskega oblikovanja naglo preneslo s predmetov za široko potrošnjo na sredstva za delo in proizvodnjo. Z drugimi besedami — stroji, orodja, aparati in druge priprave so vse pogostejši objekt estetov. In prav v tej sku-oini je bilo opaziti največ novih idej, korenitih novih zamisli in konstrukcij, medtem ko so v oblikovanju blaga za široko potrošnjo ostali v mejah malenkostnih olenšav. Takih primerov bi lahko našteli mnogo, a najbolj očiten je način, kako podjetje Litostroj oblikuje hidravlične stiskalnice za plastične mase tipa HS-106/a s progra-matorjem tehnološkega ciklusa za avtomatsko in polavtomatsko upravljanje. Tu moramo omeniti tudi stiskalnice tipa HS-100 z ročnim upravljanjem. V vsakem detajlu stiskalnice je opaziti prizadevanje, da bi bili ti stroji ne samo visoko produktivni in precizni, temveč tudi lepe zunanjosti. Te stiskalnice so obarvane z zelo prijetno drap barvo za razliko od grobih in težkih barv, s kakršnimi so navadno obarvani stroji. Stiskalnice so popolnoma prekrite z jekleno pločevino. Ohišje je enostavne oblike in je videti kot nekakšna omara. V estetskem pregledu so šli konstruktorji stiskalnice tako daleč, da so celo bati stiskalnice kromirani. Na ta način odstranimo neprijeten odblesk surovega železa. Višek estetske funkcionalnosti pa predstavlja razpored v oblikovanju merilnih instrumentov, ki so vgrajeni v strani stiskalnice. Posebno lepo so sodobno funkcionalno rešeni tudi detajli programatorja, ki je postavljen ob stiskalnici tipa HA/160/a. NEPRIČAKOVANO VELIK OBISK PREDAVANJ Ob obletnici OZN je TK ZMS priredil predavanje o nastanku Organizacije Združenih narodov, o njenem delu in pomenu. Predavala je sekretarka republiškega centra klubov OZN Alenka Bizjak, ki je svoje predavanje obogatila z dvema filmoma. Tega zanimivega predavanja se je udeležilo 136 mladincev, kar je za našo mladinsko organizacijo nad povprečjem. Po zaključnem predavanju je predsednik TK ZMS Litostroj Janko Babič rekel, da se dejavnost klubov OZN bogati z novimi oblikami. Naši praktikanti S sestanka o skrajšanem delovnem času v mali kino dvorani Mnenja praktikantov o letošnji praksi Počitniška praksa v Litostroju postaja iz leta v leto bolj organizirana in vsebinsko bogatejša. Zaradi tega je vedno bolj privlačna za mlade ljudi, ki želijo svoje, predvsem teoretično znanje obogatiti z dragocenimi praktičnimi izkušnjami. Splošno mnenje praktikantov o letošnji praksi v našem podjetju je zelo ugodno, saj menijo, da je letošnja praksa v primerjavi z dosedanjimi najbolje uspela, in sicer tako v organizacijsko-tehničnem kot tudi v vsebinskem pogledu. Pavel Perko Prvi diplomanti TSŠ strojne stroke Večja skrb za industrijsko oblikovanje PREGLED NOVIC Bakhra Nanghal odprla žerjav, kar smo jih sploh kdaj izdelali. Pri gradnji te centrale je bilo dvesto mrtvih. To število V himalajskem pogorju je v začetku novembra indijski premier Nehru odprl enega največjih indijskih hidrosistemov Bakhra Nanghal. Enega največjih objektov predstavlja jez na himalajski reki S ute j. Ta je visok 225 m in je eden najvišjih na svetu. Pri gradnji hidrosistema je sodelovalo okrog 12.000 delavcev in približno 300 inženirjev. Ko bodo vgradili vse generatorje, bo imel ves sistem hidrocentral kapaciteto približno 800.000 kW. Za Bakh- ra Nanghal smo izdelali električni mostni žerjav, ki dvigne skupno 460 ton. To je obenem tudi naš največji električni mostni pa bi bilo vsaj enkrat večje, če ne bi ob neki poplavi reke Su-tej deloval naš žerjav, s katerim so rešili utapljajoče se delavce. Viličarji, mački, žerjavi Dne 28. 10. 1963 je naše podjetje med drugim odpremilo v Sovjetsko zvezo podjetju Mašino-import 20 viličarjev PDv-5v z orodjem in rezervnimi deli. Prvi jugoslovanski kongres medicine dela V nedeljo, dne 10. 11. 1963 se je v dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu začelo pod pokroviteljstvom predsednika republike Jo- Kaj pa stanovanje? Pred dnevi je bil v Litostroju s predstavniki republiškega stanovanjskega sklada pomemben posvet o nadaljnjem finansiranju stanovanjske graditve našega podjetja. Obljubljeno nam je sodelovanje in tako je potreben samo še formalen sklep organov upravljanja. Gostje so si ob tej priložnosti ogledali podjetje in se zanimali za razvoj podjetja. Dne 24. 10. 1963 so predstavniki Litostroja pri Republiškem zavodu za urbanizem izrazili naše želje glede izdaje lokacije za gradnjo hiš. V mesecu novembru pa naj bi bil razpisan nov natečaj za vse tiste, ki bi pri gradnji sodelovali z lastnimi denarnimi prispevki. Mnenja praktikantov o letošnji praksi INadaljevanje z 2. strani) jih dali nekateri praktikanti in praktikantke: »Zdelo se mi je, kakor da sem v oddelku odveč, kakor da se me predpostavljeni izogiba, da ga ne bi kaj vprašal.« »Mnenja so zelo različna. Tu ne mislim kritizirati osebnih napak posameznikov.« »Nekateri sodelavci so bili zelo pozorni, drugi ne.« »Delavci v MO niso bili dostopni, zlasti ne do deklet. Metali so nam pesek in nas polivali z vodo.« Kot vidimo iz teh izjav, ne gre za neke večje probleme, kažejo pa te izjave na nepravilnosti, ki niso v skladu s splošnimi načeli o medsebojnih odnosih. Na vprašanje, ali je sedanji teoretični del prakse ustrezno dopolnilo praktičnemu delu, odgovarja večina praktikantov pritrdilno. V bodoče bi morali v teoretični del prakse vključiti — po mnenju nekaterih — še nekaj aktualnih in zanimivih predavanj. Na vprašanje: »Ali bi želeli priti prihodnje leto spet v Litostroj pa prakso?« odgovarja 90 praktikantov pozitivno, 19 praktikantov pa iz različnih utemeljenih razlogov odgovarja negativno. Po končanem šolanju se namerava zaposliti v našem podjetju 63 praktikantov, 28 je neopredeljenih, 18 pa se ne namerava vključiti v naš kolektiv. Na osnovi navedenih poglavitnih mnenj praktikantov o letošnji praksi lahko zaključimo, da je letošnja praksa dobro uspela in v veliki meri dosegla svoj namen. Seveda smo naleteli še tu in tam na nekatere napake, težave in pomanjkljivosti, ki pa niso imele večjega obsega in jih bo mogoče brez večjih naporov odpraviti. Z razvijanjem sedanjih pozitivnih oblik dela in z odpravo navedenih pomanjkljivosti bo dobila počitniška praksa v našem podjetju res svoj popolni smisel Vlado Pavšek sipa Broza-Tita zasedanje prvega kongresa za medicino dela. Med 800 znanstveniki, zdravniki, biologi in inženirji iz vse Jugoslavije so bili tudi naši zdravniki in šef HTV službe. Vilko Krapež je za kongres pripravil referat z naslovom Neustrezni delovni pogoji — vir raznih poklicnih obolenj in nesreč pri delu. Dne 4. 11. smo poslali HE Globočic! maček 100 ton X 20 metrov v neto teži 16.010 kg. 8. 11. smo odpremili za HE Ya-muno I električni tekalni žerjav s 181,4 m3 in 71.900 kg. Dne 14. 11. pa je odplula naša tovorna ladja Jesenice na Daljni vzhod z deli za HE Yamuno I in ■II v Indiji. Spiralna ohišja in sesalne cevi tehtajo skupaj 190 t in imajo 900 m3 prostornine. Nove značke Podjetje IKOM iz Zagreba nam je poslalo pošiljko lično izdelanih pločevinastih okroglih značk in to za sedaj za delavce, zaposlene v PPB, PK, KS, GRS, MO in IS. Do konca leta bodo poslali iz Zagreba še preostali del pošiljke. Nosili jih bodo vsi Litostroj čani. Člani ODS PE MO so si v Novi Gorici ogledali tovarno Gostol in tovarno pohištva Nove uredbe o zaključnih računih za letošnje leto Hidrosistem Donava-Tisa-Donava Do sedaj je dokončanih na tem velikem gradbišču 36 °/o objektov in okrog 50 %> ostalih del. Do konca tega leta bo za hidrosistem Donava-Tisa-Donava porabljenih skupno 43 milijard dinarjev, za končno izgotovitev pa je treba še 39 milijard dinarjev, računano po cenah iz leta 1961. Če bodo ta ■ sredstva preskrbeli v na- slednjih treh letih, bodo vsa dela na našem največjem hidro-sistemu gotova do konca leta 1966. V 44. številki Uradnega lista SFRJ je izšla Uredba o zaključnem računu gospodarskih organizacij za leto 1963, po kateri morajo gospodarske organizacije, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, predložiti družbenemu knjigovodstvu zaključni račun najpozneje do 31. januarja, industrijska podjetja pa do 15. februarja. Gospodarsko organizacijo, ki neresnično izkaže sredstva v sprejetem zaključnem računu z namenom, da bi si pridobila premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo do 2 milijona dinarjev. Tečaji za učenje tujih jezikov V ponedeljek, 21. oktobra, so pričeli v Izobraževalnem centru Litostroj z delom jezikovni tečaji Za vzor je samo Litostroj Pod tem naslovom je študentski časopis Tribuna v svoji drugi letošnji številki objavil vtise štu- Boljše priprave za skrajšani delovni čas Republiški svet Zveze sindikatov Srbije je na svoji seji dne 23. oktobra ugotovil, da se je v pripravah na skrajšani delovni čas mnogo grešilo in je zato priporočil podjetjem, naj ne vztrajajo pri prenagljenem prehodu v 42-urni eksperimentalni tedenski delovni čas. Svojo aktivnost naj bi sindikati predvsem usmerili v de-tajlnejše priprave za to pomembno spremembo v delovnih kolektivih. V zvezi z gornjimi ugotovitvami je republiška komisija za skrajšani delovni čas v SR Srbiji odobrila 24 beograjskim podjetjem 42-urni eksperimentalni tedenski delovni čas. Toda tudi te priprave so bile tako pomanjkljive, da je nekaj podjetij šele iz tiska izvedelo za to. dentov iz počitniških praks. V sestavku so samo pohvalne besede o sprejemu študentov v Litostroju. Po skupinah ali po oddelkih so jih na teoretičnih sestankih seznanjali s celotno proizvodnjo, pri praktičnem delu pa so lahko spoznali vse oddelke in sektorje podjetja. O praktikantu je inštruktor iz podjetja vodil točko-valno polo, s katero je študent praktikant dobil tudi oceno. s pomočjo magnetofonskih zapisov za angleški, nemški, ruski, francoski iezik. V prvi tečaj se je vpisalo 80 tečajnikov, v drugega, ki se bo začel v novembru, pa se jih je prijavilo 120. Oba tečaja se bosta predvidoma končala do sredine maja 1964. Med testiranjem HTV vodilnih uslužbencev Prvi jugoslovanski uranov rudnik V Gabrovici v jugovzhodni Srbiji je dne 10. novembra predsednik komisije za atomsko energijo Avdo Humo slovesno odprl naš prvi uranov rudnik. V tej 4,2 milijarde kWh na leto Upravni odbor Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva je na eni svojih zadnjih rednih sej sprejel predlog o gradnji 9 novih elektrarn, in sicer 6 hidroelektrarn in treh termoelektrarn. Gre za elektrarne, ki naj bi jih dokončali v letih 1967 in 1968, da bi krile predvideno povečano potrošnjo električne energije. Vse predlagane elektrarne bi v letnem povprečju proizvajale okrog 4,2 milijarde kWh električne energije. zvezi je rekel, da otvoritev tega rudnika predstavlja še en velik uspeh naših ljudi, ki so z lastnimi silami skonstruirali in zgradili zahtevne naprave, saj nihče ni hotel posredovati znanja, ki je nujno potrebno za tovrstno proizvodnjo. Ob koncu je Avdo Humo še dejal, da bodo atomske elektrarne sčasoma nadomestile gradnjo hidro- in termoelektrarn. Prva taka elektrarna naj bi bila zgrajena predvidoma okrog leta 1970. Obiskali so nas Turbine v Kocjančičevi fotografiji Dne 1. oktobra je prišel v Litostroj češki novinar Jurij Bid-ževski. Zanimale so ga podrobnosti o delavskem samoupravljanju in napredek naše tovarne. Dne 9. oktobra nas je obiskal inž. Hristo Brusev iz Bolgarije, ki se je zanimal predvsem za izdelavo Dieslovih motorjev. 14. oktobra je prišla v Litostroj delegacija Kenijske afriške nacionalne unije KANU. Po ogledu tovarne so imeli daljši razgovor z glavnim direktorjem. 22. oktobra si je ogledal tovarno poljski novinar Wieczlav Šind-leer. Zanimali so ga podatki o delavskem samoupravljanju. 26. oktobra nas je obiskal g. Na-rasimhan, predstavnik Mednarodne organizacije dela v Ženevi. Po ogledu tovarne se je pogovarjal s predstavniki podjetja in se zanimal za probleme pri organizaciji dela. Naslednjega dne pa ga je naše podjetje povabilo v Postojnsko jamo in Portorož. 30. oktobra je prišla v^Litostroj delegacija treh vzhodnonemških novinarjev. Zanimale so jih po- drobnosti o naši proizvodnji in delavskem samoupravljanju. 5. novembra nas je obiskal g. V. C. Kennedy. Z našimi inženirji se je pogovarjal o prodaji tehtnic našemu podjetju. 6. novembra je prišel v Litostroj polkovnik Piotr Marcinisyn, urednik poljskega vojaškega časopisa. Po ogledu tovarne se je pogovarjal s predsednikom DS Milanom Vidmarjem. 11. novembra pa si je našo tovarno ogledala delegacija mesta Niš in imela krajši razgovor z generalnim direktorjem. Pomembno naročilo Dne 7. novembra nam je uspelo dobiti od ljubljanske toplarne naročilo za izdelavo celotne čr-palne naprave za to pomembno tovarno. Razen te naprave so nam naročili, da izdelamo še tri žerjave in priprave za transport pepela in žlindre. Vse naročene naprave veljajo skupaj 310 milijonov dinarjev. Dobavni rok za izdelavo je do maja 1964. Po stopinjah zabavnega vrtiljaka Litostrojski sindikat je organiziral v Žužemberku, Zagradcu, Gornjem gradu in pozneje v Mokronogu in Dobrniču kulturno-zabavne prireditve, ki jih je obiskalo nekaj sto Litostrojčanov, njihovih družin in domačinov. Objavljamo reportažo s prvih nastopov v Žužemberku in Zagradcu Sklep, ki ga je sindikalna podružnica sprejela ob pričetku svoje mandatne dobe, da bo komisija za kulturo in prosveto izvršnega odbora sindikata organizirala po nekaterih krajih Dolenjske in Štajerske kulturno-zabavne prireditve, se je 10. novembra uresničil, ko je skupina kakih 30 amaterjev nastopila pred žužemberškim in zagraškim občinstvom, 17. v Gornjem gradu, pozneje pa v Mokronogu in Dobrniču. Za zelo uspele nastope v vseh teh krajih se imamo zahvaliti sposobnim in požrtvovalnim prirediteljem, mladinski organizaciji in predvsem celotnemu ansamblu, ki je voljan sodelovati še naprej. Seveda bi morali biti nastopi redkejši in na še višjem kvalitetnem nivoju. Program je obsegal več kot 30 točk, spored pa je trajal skoraj dve uri. Nastopili smo s sekstetom, triom, folkloro, pevko popevk, recitacijami, plesalci, za oddih med napetim programom pa smo imeli s seboj celo čarovnika. Že med vajami se je pokazala pomembna pomanjkljivost, ki jo bo treba v naslednjih letih rešiti. Prostori, v katerih so nastopajoči vadili, so namreč vse prej kot primerni. Misliti bo treba, če hočemo še naprej razvijati to zvrst kulturno-prosvetne dejavnosti, na bolj urejene prostore. Odziv na prireditvi je bil, zlasti v Zagradcu, ganljiv; čestitke, nageljni in prijateljski stiski rok dokazujejo, kako potrebno je to naše delavsko zaledje kulturnega in drugačnega stika s tovarno. S temi prireditvami smo z vso gotovostjo krepko pripomogli ugledu Litostroja, ne najmanjšo uslugo pa smo naredili tudi sprejemni službi kadrovskega sektorja, saj je že v slabih dveh dneh po prireditvi prosilo za službo blizu 20 delavcev iz okolice Zagradca in Žužemberka. »Slabi generalki sledi odlična premiera,« je dejal Milan Keržan (napovedovalec) in se spodbujajoče nasmehnil zaskrbljenemu organizatorju Zabavnega vrtiljaka, »Veselo gremo zdaj na pot...« Na Dolenjsko, točneje v Žužemberk, smo prišli zelo pretreseni. Namreč avtobus tako trese. Drugače je bila pot lepa in prijetna. Na stropu avtobusa je bila na leseno ploščo nalepljena fotografija Litostroja, ki je visela na precej tenki vrvici. Avtobus je tresel... Več metrov dolga slika se je kar ljubko gugala ... Neki fant pred mano se je pogosto oziral proti stropu... »Men je dost,« je nenadoma zatulil, »ne zdržim več. Če mi tale fabrka pade na -krogle, ne bom plesov.« Milojka Vidmar in Branko Smole sta kljub svoji mladosti že priznan plesni par. Nekaj domačih in tujih plesov sta zaplesala tudi po Dolenjski in štajerski ki ga je pripravila in uredila naša sindikalna podružnica. Več kot 700 delavcev iz naše tovarne je doma iz Zagradca, Ambrusa, Kala, Drašče vasi, Žužemberka, Šmihela, Dvora, Dobrniča, Preske, Luže, Mokronoga, Trebelnega, Šentruperta, Gornjega grada, Luč in od drugod. Ker se v tovarno vozijo z avtobusi, so Litostrojčani le od štirih, petih zjutraj do treh popoldne. »Zaradi tega mora biti prireditev, ki -nas bo z delavci bolj povezala, odlična,« je dejal predsednik komisije. Pionirji iz Zagradca izročajo zastopniku Litostroja šopke in izrekajo zahvale za uspešno prireditev Metka Podbevšek, mlada a obetajoča pevka je na prireditvi zapela štiri pesmi V Žužemberku smo zavili pod lipo. Trpljenja in pretresenosti je bilo konec. Pričela se je proza, ali točneje dramatika, kar pa je še slabše. »Nobeden v gostilno,« so za začetek -komandirali organizatorji. Slab začetek, dober konec Nastopajoči so se zadnjih pet minut, preden so šli na oder, temeljito izpremenili. Iz dovtipnih in veselih fantov in deklet so postali resni in zaskrbljeni umetniki. »Ali imaš tremo?« sem vprašal nekoga. »Kje pa...« je dejal in si s tresočo roko prižigal filter cigareto na napačnem koncu. »Fantje in dekleta gor!« je komandiral »šef«. Predstava se ,ie začela. Litostrojski fantje so urezali poskočno ... Folkloristi so zaplesali in Metka Podbevšek je zapela ... Milojka Vidmar in Branko Smole sta zaplesala ... Publika se je nasmejala skeču ... Zora Šuštar je recitirala ... Napovedovalec Milan Keržan se je smehljal... Publika je ploskala, led je bil prebit ... In potem še drugi del. Vse bri-Ijantneje. Zadovoljni gledalci ter vljudna napovedovalca: »Zahvaljujemo se vam za obisk v upanju, da vam je naš program ugajal ...« Pripomba nesramnega pisca: V dvorani sem opazil, da v Litostroju dela največ otrok, saj je bilo odraslih dosti manj kot -njih, v tovarni pa smo. govorili, da bo to prireditev za naše delavce. Bravo, Žužemberčani, tako je treba! Mladi naj delajo! V Ambrusu generalka za Martinovo nedeljo Zagradca nisem videl, ker je bila tema, ko smo prišli tja. Videl sem le razstavo o Litostroju v vaški šoli in strogega učitelja, ki je svojim učencem dejal: »O tem boste pisali nalogo. Dobro glejte!« »Šef« je bil nejevoljen, ko je zvedel, da je v dvorani še precej prostora. Posebno vesel je bil novice ki jo je prinesel šofer: »V Ambrusu so se ga nažrli kot mavre in ne bodo prišli... I-majo generalko za Martinovo nedeljo. Ker so karakterji, spoštujejo tradicije ...« V garderobi je bilo prisrčno. Simpatičen domačin je kuhal »klobase« in se pomenkoval z nastopajočimi, šolski upravitelj Marjan in »šef« sta skakala z odra v garderobo in nazaj in tekmovala, kdo se bo bolj spotil, nastopajoči '■»a so imeli v Zagradcu dosti manj treme kakor v Žužemberku. Vsi smo se nasmehnili, ko se je zavesa dvignila in smo zagledali nabito polno dvorano. Milan je začel: »Dovolite, da se predstavimo. ..« Fantje so zaigrali in v dvorani so zaploskali. »To je odlična publika,« je dejal nekdo, »tu ledu ne bomo prebili, tu ga borno raztopili.« In res je bilo tako. Publika je bila sijajna. Veselje je bilo nastopati pred njimi. Morda je organizatorje res malo skrbelo, da se bo podrl oder, ko so nastopali folkloristi, vendar so na to pozabili, ko sta zaplesala Milojka in Branko. Še kritična napovedovalka Zora je bila zadovoljna in se je dalo celo pogovarjati z njo. Čarovnik Marko Stojanovič je v garderobi ponujal cigarete in razlagal, da zna še sto trikov. Pevka Metka je plesala z Milanom ali pa kukala skozi zaveso. Muzikanti so igrali... »Kakor na ohceti,« je rekel možak v prvi vrsti. Kljub temu je šla predstava v redu h koncu. Šolski upravitelj Marjan in »šef« Peter sta šla na oder. Kdo je -imel večjo tremo in kdo se je bolj potil, ne vem. Bilo pa je -res ganljivo, ko je Peter za Litostrojčane dobil šopek rdečih nageljnov in vabilo, naj še velikokrat pridejo. Celo za-graški pionirji si tega želijo. Tu ni bilo treba reči »Na svidenje«. Tu je bilo prenoveda-no reči drugače. Še nekaj pripomb nesramnega pisca V Zagradcu žive le sramežljivi Litostrojčani. Ko smo prišli v gostilno, so nam povedali, da je bilo še nekaj hipov prej v njej precej »naših«, ki so bili zelo »dobre volje«, ko pa so opazili, da gremo v gostilno mi, so jo pobrisali. Večerja je bila res odlična, vendar se je marsikomu zelo kolcalo po njej. Zakaj, smo izvedeli potem, ko smo dobili račun. V tej gostilni se verjetno drže načela: »Vzemi tam, kjer je!« No, tudi to smo zdržali. Vendar: »Osel gre samo enkrat...« UŽALJENI LJUBENCI IN BOCANI »Fej, pa taka svinjarija,« so menda vzklikali Liubenci in Sočani, ko so izvedeli, da bomo imeli zabavno prireditev v Gornjem gradu in ne pri njih. »Ali ni vendar pri nas lepše kot v pustem Gornjem gradu?« Oboji so bili tako užaljeni, da niso poslali niti v Ljubno, niti v Bočno avtobusa, in so bili na prireditvi le Gornjegrajčani. Vsi, ki jih letos nismo uspeli obiskati, naj nam ne zamerijo, upamo, da se bomo prihodnje leto oglasili tudi pri njih. Ce bi hoteli nastopati v vsakem kraju, iz katerega se vozijo v tovarno delavci, bi stroški tako narasli, da še za plače ne bi ostalo dovolj denarja. Prihodnjič bo že bolje To je bila prva tovrstna lito— strojska prireditev v izključno domači izvedbi. Mislim, da govorim v imenu vseh, če povem, da so bili z njo zadovoljni poslušalci in gledalci pa tudi nastopajoči. Led je prebit in bo prihodnjič vse bolje in laže. Prav je, da s takimi prireditvami še nadaljujemo, in prav je, da smo povsod dejali: »Na svidenje!« Kljub temu, da je folklorna skupina pričela vaditi šele pred nekaj tedni, je pokazala na prvih nastopih velik smisel za to vrsto plesne dejavnosti V vseh krajih, kjer smo imeli prireditve, smo organizirali tudi razstavo fotografij z litostrojskimi motivi. Na sliki: razstava pred kino dvorano v Žužemberku Gledalci v eni izmed dvoran, kjer smo nastopali Prihodnje leto pokriti bazen v Litostroju O gradnji plavalnega bazena v Litostroju je bilo že precej govora. Tudi v našem časopisu smo že pred leti pisali o tem, da so načrti za objekt že izdelani. »Planjava oddiha« — tako smo ta ob- V STRELJANJU PRVI V počastitev 20-letnice I. kongresa ZMS, ki je bil v Kočevski Reki, je občinski komite ZMS Ljubljana-Šiška organiziral tekmovanje med mladinskimi aktivi v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Tekmovanje v streljanju je zaključeno in. mladinska vrsta Litostroja v postavi Pirc, Grobin in Grom je zasluženo osvojila prvo mesto. Tekmovanja v šahu in namiznem tenisu so še vedno v teku. TOVARNIŠKI KOMITE NAJ RAZMIŠLJA O METODAH DELA V MA Na prvi redni seji TK ZMS Litostroj so bili predstavniki posameznih komisij zadolženi, da izdelajo okvirni program dela za naslednje leto. Skupni program dela bodo sestavili z vsemi predsedniki komisij mladinskih aktivov. TK je začel razmišljati tudi o drugih oblikah in metodah dela Zveze mladine glede na posebnost naše proizvodnje. ŽELIMO SI VEC SODELOVANJA Člani sekretariata mladinskega aktiva livarne jeklene litine so na svojem rednem sestanku razpravljali o sprejemu novih članov v mladinski aktiv, sodelovanju z OO, sindikalno podružnico, ODS. jekt označili, je vključevala v svoj kompleks razen bazena tudi igrišče za odbojko, košarko, rokomet, balinišče, celo o klubskem domu, ki bi omogočil delo namiznoteniškim igralcem, strelcem, šahistom in drugim, ki so vezani v glavnem le na zaprt prostor, je bilo govora. Posebna komisija si je skupaj s predstavniki podjetja ogledala prostor in ugotovila realne možnosti, ki bi jih imela pri tem objektu požarna varnost podjetja. Toda stvar se ni premaknila, menda zaradi predvidene gradnje ceste. Na drugi strani pa je bila ovira tudi bližina železnice, ki bi s sajami zmanjševala higensko vrednost objektov. 18. novembra pa je bilo na prvi redni seji upravnega odbora sklada za pospeševanje telesne kulture občinske skupščine Ljubljana-Šiška zopet govora o tej gradnji. Sprejet je bil sklep, da sc Mestnemu svetu Ljubljane da predlog, da bi letos začeli graditi zimski bazen ob Litostroju. Vrednost objekta je preračunana na približno 360 milijonov dinarjev. Del teh sredstev bi morala prevzeti pri tem občina (Sklad za pospeševanje telesne kulture v občini), večji del pa bi prispeval Mestni svet. Sklenjeno je bilo, da bi gradnjo pričeli čimprej. Upajmo, da tokrat ne bo ostalo samo pri sklepih. P. S. Sindikalna organizacija je v sodelovanju s samoupravnimi organi dala izdelati maketo doma kulture in športa, ki naj bi stal ob Litostroju. Vilhar v Velenju Od 3. do 17. novembra je bila najlepša razstava, je Vilharjevo v organizaciji Delavskega kluba razstavo obiskal tudi Franc Le- v Velenju prirejena umetniška razstava Maria Vilharja, ki je tu razstavil 26 slikarskih in 13 kiparskih del. Na otvoritvi, kateri so prisostvovali vsi vodilni politični, gospodarski in kulturni delavci Velenja, so bili prisotni tudi predsednik centralnega DS tov. Milan Vidmar in predsednik sindikalne podružnice Litostroja tov. Vinko Kožuh. Med številnimi obiskovalci, ki zatrjujejo, da je to sedaj pri njih Premalo smo poznali delo klubov OZN Zamisel o ustanovitvi klubov OZN se je ^orodila pri tabornikih že leta 1958. Ustanovljen je bil center in nova organizacija je rastla in se nekako razvijala samostojno. Zato so klubi iskali pomoč drugod, dokler jih ni 1. 1960 sprejelo v svojo organizacijo Dru- Gledališče in mladina V gledališki sezoni je mladinsko gledališče priredilo obširen program predstav za pionirje in mladince. Kulturnoprosvetni sekciji pri tovarniškem komiteju mladine Litostroja je uspelo pridobiti abonma za gledališko sezono 1963-64 za 60 mladincev, ki si bodo ogledali pet predstav za 400 dinarjev. Kulturna komisija pri TK bo proučila tudi kulturno aktivnost mladih nasploh in na podlagi teh ugotovitev prilagodila svoj letošnji delovni program. ŽIVAHNA AKTIVNOST LITOSTROJSKIII MLADINCEV Ob koncu okptobra je bilo v Litostroju občinsko tekmovanje strelcev, ki .ga je pripravila mladinska organizacija. Naši strelci so zasedli prvo mesto. SPET FOLKLORNA SKUPINA Ob gostovanju litostrojske kulturne skupine po Dolenjski in Štajerski je bila ustanovljena mladinska folklorna sekcija podjetja, ki je s svojimi plesi žela veliko odobravanja vsega občinstva. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA 23 naših mladincev obiskuje večerno politično šolo, ki jo je organiziral komite ZMS občine Šiška. Predavanja so se pričela dne 10. novembra. štvo SR Slovenije za Združene narode. Tako danes lahko ocenimo delo klubov OZN kot specializirano organizacijo, ki ne temelji na množičnosti, ampak na kvalitetnem delu, kar zahteva dodaten sistematični študij v zunanjepolitičnih, gospodarskih in kulturnih problemih. Zaradi usmerjenosti organizacije izven meja države in vzdrževanja zvez s podobnimi inozemskimi organizacijami je bila potrebna republiška uskladitev vse te mladinske dejavnosti. Delo klubov OZN sloni na organizaciji predavanj o zanimivih zunanjepolitičnih dogodkih, predvajanju filmov, prirejanju razstav, jezikovnih tečajev in podobno. skošek-Luka. V knjigo vtisov je napisal naslednje besede: »Dela umetnika amaterja sem imel priliko že drugič občudovati. (Prvič si je ogledal tov. Leskošek Vilharjeva dela na kolektivni razstavi litostrojskih umetnikov.) Menim, da je napravil velik korak naprej in se je izoblikoval v resničnega umetnika. Želim mu mnogo uspehov pri nadaljnjem oblikovanim« Ob koncu razstave so Mariu Vilharju za doseženi uspeh podarili spominsko rudarsko svetilko. Za dan republike pa bo Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kober priredil ob umetniškem jubileju Maria Vilharja njegovo razstavo v koprskem muzeju. (Na fotografiji naš umetnik s Hellen Merrill, znano ameriško jazz pevko ob Vilharjevi razstavi »Jazz na Bledu«, ki je bila organizirana lani med III. jugoslovanskim festivalom jazza.) Prisrčno srečanje v Celju Mladinci aktiva PE DT so pred kratkim organizirali sitrokovno-kultumo ekskurzijo. Udeležilo se je je 25 mladincev. Obiskali so tovarno emajlirane posode Emaj-lirka v Celju. Po končanem Obhodu no tovarni so jih predstavniki ZM Emajlirke povabili na zakusko. Tu so se v prijateljskem vzdušju razvili živahni pogovori o delu in nalogah mladine. Dotikali so se raznih perečih proble- mov. Ugotovili so, da so njihovi problemi sorodni in da jih rešujejo na podobne načine. Pogovori so bili koristni za obe organizaciji ZM. Predstavniki ZM Emajlirke so mladincem DT podarili štiri pepelnike. Naši mladinci pa so povabili mladince Emajlirke, naj obiščejo Litostroj. Po ogledu nekaterih celjskih znamenitosti so se odpeljali v Zgornio Savinjsko dolino. DON Zanima vas... Montaža žerjavov v pločevinami. Celo pri nas, kjer izdelujemo kar lepo število žerjavov, se redkokdaj ujame takle posnetek Bodimo odgovorni za svoje delo V četrtek, 24. oktobra, je bila letna konferenca ZK livarne jeklene litine, na kateri so komunisti kritično spregovorili o svojem delu v preteklem obdobju in o bodočih nalogah. Iz poročila sekretarja OO je bilo razvidno, da smo komunisti v preteklem letu naredili krepak korak naprej, za novo obdobje smo se obvezali za izvršitev še večjih in odgovornejših nalog. Na konferenci so poudarili potrebo po modernizaciji proizvodnje, organizaciji dela, primernem nagrajevanju metalurških delavcev glede na prepogoste odhode delovne sile in težke delovne pogoje. OO in vodstvo KORAK K SPOZNAVANJU MLADINE V BORBI Ideinovzgojna komisija TK ZM Litostroja je sredi oktobra organizirala ogled muzeja NOB, kjer so si mladinci ogledali razstavo: Mladina v borbi. Ta je bila posvečena počastitvi 20-letnice prvega kongresa ZMS, ki je bil v Kočevski Reki. obrata bodo morali voditi doslednejšo kadrovsko politiko in poiskati nadaljnje možnosti za izobraževanje sedanjih kadrov. Prav tako bomo morali doseči tudi to, da vsakdo na svojem delovnem mestu odgovarja za opravljeno delo. EKSKURZIJA V SLOVENIJA VINO IN V TISKARNO LJUDSKE PRAVICE Klub mladih proizvajalcev je organiziral sredi meseca oktobra izlet v podjetji Slovenija vino in v tiskarno Ljudske pravice. Mladinci so si v vinskem podjetju ogledali skladiščenje vina, zanimali so se za pogoje dela, moderno urejeno kletarstvo in način poboljšan j a vina. Po ogledu vseh prostorov so mladince pogostili s kozarcem vina in se pogovarjali o mladinskem delu. Prostore Ljudske pravice smo si ogledali prehitro, tako da smo se le bežno seznanili s to našo veliko tiskarno. Klišarna, meter-nica in strojne delavnice so pritegnile vso našo pozornost. Zanimali smo se tudi za izobraževanje mladincev in izvedeli, da imajo za to izredne možnosti. Prišli Miroslav Hrovat, Anton Urbančič, Vinko Resnik, Milorad Cvijanovič, Jože Gabršek, Lovrenc Varašanac, Katarina Vrečič, Franc Oberstar, Zdenka Fuchs, Franc Hrastovec, Jože Miklič, Stjepan Vinkovič, Aleksander Kožuh, E šefa Skokič, Franc Erjavec, Marija Zemlak, Jože Žlember-gar, Rudi Hlebec, Nataša Kodrič, Marjeta Podbevšek, Franc Garvas, Mladen Piv-kovč, Ljudmila Petrič, Ivan Kusterlc, Dragič Markovič, Jože Hostnik, Matija Klarič, Ksenja Pureber, Franc Sever, Oto Mitendorfer, Marica Tajnikar, Franc Mentig, Živko Dodev, Tone Tomšič, Minka Lavtar, Vera Živkovič, Ludvik Struna, Drago Camdžič, Gvido Druškovič, Jože Krnc, Alojz Kozar, Marija Čepeljnik, Marija Jakofčič, Miloš Globokar, Boris Mladenov, Jože Petrič, Dušan Momčilovič, Mojca Jakopič, Vinko Juteršek, šefika Alagič, Mita Dimitrič, Vlado Kneževič, Jože Drčar, Vinko Kastelic, Janez Plečko, Ivana Lavtar, Stana Belehar, Barbara Parzer, Anton Košir, Janez Maček, Anton Medvešček, Pavel Ribič, Alojz Podbregar, Jože Bastl, Bernarda Prevec, Viktor Vidrih, Jože Ponikvar, Andrej. Kump, Rudi Hoda, Viktor Rajer, Jožef Trnov-šck, Marija Romih, Derviš Smailagič, Aleksander Fišter, Rudi Rijavec, Janez Vratič, Alojz Koletič, Rok Fudurič, Štefan Žnidar, Branislava Leskovec, Andrej Rožič, Desanka Novakovič, Ivan Hudina, Janez Prvinšek, Radoslav Jovičič, Janez Klančnik, Franjo Drk, Pavel žemva, Andrej Ruperčič, Anton Žmavc, Bajran Mehmiti. Odšli Ana Jager, Janez Mohar, Štefanija Blažič, Alojz Mohorčič, Jože Medved, Alojzij Nučič, Andrej Tavčar, Ivan Gonta-rev, Marjan Sambolec, Jože Zajc, Marjan Urh, Robert Žlembergar, Ignac Cugelj, Anton Jerič, Anton Videmšek, Savin Bu-čer, Janez Zakrajšek, Peter šterk, Stanislav Duh, Marjeta Šteflin, Neža Bukovec, Franc Anžur, Jože Mulej, Vladimir Pavšek, Milan Tomšič, Hilda Anžlovar, Stanislav Gregorčič, Jože Kastigar, Jožefa Muhič, Dragoljub Sekulič, Radoslav Strnad, Martina Godina, Vladimir Horvat, Tončka Kajžar, Habid Fači, Jože Šalami ja, Ramiz Avdič, Franc Jerič, Fanika Zidanšek, Metod Koprivnikar, Aleksander Kožuh, Ivan Mrak, Rudi Kožuh, Božo Kolenc, Franc Zajc, Boris Smirnov, Marko škrobot, Josip Dragar, Nada Demšar, Dušan Mihelič, Vladimir Meserko, Asim Modronja, Nada Jordan, Branko Lazar, Janez Remškar, Alojz Starič, Ludvik Struna, Marija Jakofčič, Ljubomir Sambol, Filip Jamšek, Emil Mermal, Franc Godler. Oj, ta vojaški boben ... Iz Danilov Grada nam je pisal vojak Franc Vandi, ki redno prejema naš časopis, ki mu »posreduje vse tekoče tovarniške vesti«. Tov. Vandi pozdravlja kolektiv orodjarne. Iz Sombora je pisal Franc Kic, ki pozdravlja vse delavce in mojstre v PE Smrt Dne 28. X. je umrl Janez Ropret. Rodil se je v Zgornji Senici 16. VII. 1943. V Litostroju je bil zaposlen od 1. VI. 1961 kot strugar v DT. Svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje. Dne 3. XI. je umrl referent za počitniške domove Roman Boltauzar. Rodil se je 7. I. 1902 v Vipavi. V Litostroju je bil zaposlen od 1. X. 1950. Svojcem sposobnega delavca in prijetnega tovariša, ki je bil ob vsaki priložnosti pripravljen delati dobro, izrekamo iskreno sožalje. Zahvala Ob težki izgubi mojega ljubljenega moža in očeta Ivana Hrovata se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali. Posebno ze zahvaljujemo stanovalcem 15. bloka za venec in denarno pomoč, kakor tudi kolektivu Litostroja, ki ga je v tako velikem številu pospremil na njegovi zadnji poti, ter tov. Božiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žena Marija, otroka Tanja in Iztok. Zahvala Jože Zadravc se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Litostroja in ožjim sodelavcem za moralno in materialno pomoč, ki so mi jo nudili ob tragični smrti moje hčerkice Darje. VIC O SESTANKU Nekoč, nedolgo tega, sta živela dva prijatelja. Eden je hodil na sestanke, drugi pa je bil čisto v redu človek. Nekega dne sta se srečala. »Ali veš kdo je Hruščev?« je vprašal prvi. »Ne,« je odgovoril drugi. »Ali veš, kdo je Kennedy?« je spraševal prvi naprej. »Ne,« je odgovoril drugi. »Vidiš,« je učil prvi, »nič ne veš, ker ne hodiš na sestanke.« Zdaj se je drugi nasmehnil. »Ali veš, kdo je Peter Černej?« je vprašal. »Ne,« je odgovoril prvi. »Vidiš,« se je smejal drugi, »to je pa tisti, ki ti zapeljuje ženo, ko si ti na sestankih.« Rezultat tega pogovora je bil takle: dva izbita zoba in mnogo dvomov v čisto nič krivega Hru-ščeva in Kennedyja. Da, da, sestanki so nevarna reč. »Prepričal si me. Tudi jaz ne bom šel. Sicer pa, kdo pa še hodi današnje čase na sestanke ...?« »Pridi zvečer v gostilno, tam se bomo pogovorili...« SESTANKI NISO VEČ MODERNI Nedavno tega je bil pomemben sestanek. Prireditelji so zanj rezervirali veliko dvorano, čeprav je »Jaz, pa na sestanek? Zakaj pa? Hišo imam, avto. Poglej na streho, pa boš videl televizijsko anteno, v službi smo si, sam veš »zrihtali« v redu plače... Kaj naj delam na sestankih? Raje takole popoldne malo honorarno ... Denar je denar ... Jaz, dragi moj predsednik, sem si že zgradil socializem za domačo rabo, pa na svidenje.« kleta greznica tudi pušča. In to v potok, v naš, dve fari okrog, po dobri vodi sloveči potok. Alzo, treba bo nekaj storiti. Jutri popoldne se vsi gospodarji dobimo pred mežnarjevo hišo in popravili mu bomo greznico, saj je sam ne more.« »Pa za nekaj Štefanov bom dal,« je rekel mežnar in »množičnega sestanka« s polnoštevilno udelež- SOS ZA SESTANKE si dal svoja vrata pobarvati, mojih pa ne. Ne, ne bo, sem pa že raje na sestankih.« Zelo zabavno je na mladinskih sestankih. Njega dni, ko smo bili še mladinci, so bili taki sestanki pusti in neudobni, saj je bila na njih gneča. Zdaj je to nobl. »Veni, vidi, vici,« je na nedavnem mladinskem sestanku nekdo recitiral. »Mislim, da bi bilo bolje, če gremo gledat juke-boks. Prima plate, sami res prima posnetki. Gremo...« On je »vici« in njegova je obveljala. Vsi res niso šli, saj je odbor ostal. Baje so razpavljali o tem, da bi kazalo kupiti juke-boks in ga imeti na sestankih ... Še boljši hec pa je tole. V neki tovarni (morda bo marsikdo uganil v kateri) pride na sestanke, ki so popoldne, tako malo članov kolektiva, da so vodilni obupavali. Pa se je našla glava. »Heureka,« je vzkliknil, »imam jo. Žrtvujmo nekaj minut dopoldanskega časa, ki je sicer namenjen delu, pa bomo imeli na sestanku vse.« Navdušeno so mu zaploskali. To je predlog. Zadel je v črno. Meli so si roke in od zadovoljstva za hipec, dva zamižali, da so si laže predstavljali kolektiv množično in polnoštevilno zbran... Bili so malo hitri. Dobimo se brez letakov in vabil... »Si za to, da greva zvečer na sestanek?« »Pusti štose, jaz sem čisto normalen. Ne grem! Raje poslušaj tale vic!« »Včasih nisi takole govoril...« Sosed se je zaupno sklonil k predsednikovemu ušesu in dejal: »No, med nama ... Včasih nisem nič imel... Zdaj že imam. Naj hodijo tisti, ki nimajo ...« KAJ SO SESTANKI? »Ta glavni« v vasi je pred nekaj desetletji, po končani maši, pljunil malo glasneje in pol vasi Mi, desni, gremo na zbor volivcev bila najemnina zanjo precej visoka. Pričakovali so množico ljudi in se celo bali, da bo dvorana premajhna. Kljub temu, da so razposlali več sto vabil, objavili vabilo na sestanek v radiu in časopisih, je prišlo — dvajset ljudi. V prvi vrsti je bilo za vse dovolj prostora. Prireditelji niso vedeli, ali naj kolnejo ali jokajo. »Ai naj sestanek sploh imamo?« je predsedujoči vprašal enega izmed odbornikov, ki je bil že »star maček« in je »teren« dobro poznal. »Nujno,« je dejal ta, »če sestanka danes ne bo, ga sploh ne bo, saj prihodnjič še teh, ki so prišli danes, ne bo.« In začel se je ganljivo lep »množični« sestanek. Imel je veliko prednost pred drugimi, bil je zelo kratek. Po sestanku je odšel predsedujoči s sklonjeno glavo proti domu. Njegov sosed in sodelavec v službi je pravkar parkiral avto pred svojo novo hišo. »Zakaj te ni bilo na sestanek?« je vprašal predsednik. je prisluhnilo. »Krucifiks,« je rekel, »vsi, ki imamo nosove, vemo, da mežnarjeva greznica smrdi, kot bi dihurje drl. Če smrdi, naj smrdi, ampak to n> vse. Ta pre- Janez, kaj pa je to »zbor volivcev«? bo je bilo konec. Nič vabil, nič plakatov. Zvečer je bil sestanek fantov (množični v gostilni) in deklet (sredi vasi pod lipo). Na obeh je bil obisk stoodstoten. Dnevnega reda ni bilo niti pri prvih niti pri drugih, saj sta »diskusiji po aktualnih vprašanjih« popolnoma izpolnili program. Tako je bilo včasih, ko ljudje še niso vedeli, kaj se pravi organizirano delati. Bili so zelo zaostali, kaj hočemo ... S tako logiko naprej! ZAOSTALI SO BILI »Včasih je luštno blo...« Današnje čase je to drugače. Naredili smo velik korak naprej. Zdaj imamo kolektivne, individualne, mladinske, profesorske, dijaške, kadrovske, partijske, upokojenske, občinske, tovarniške, množične, obvezne, neobvezne in ne vem še kakšne sestanke. Vse je lepo in prav, le... Teh sestankov se ne udeležuje nihče. Ali vsaj zelo malo ljudi in še to vedno isti. Imam znanca, ki je poklicni obiskovalec sestankov. Je član delavskega sveta, upravnega odbora, balinarske sekcije, šolskega odbora, športnega društva, hišnega sveta in sveta potrošnikov. Med kosilom bere dnevne rede sej in sestankov in govori le še takole: »To je nujno treba nrediskuti-rati na določenem nivoju. Problem je na taki stopnji razvoja, da je potreben širše in perspektivnejše obdelave. Temu bomo odpomo-gli tako, da pristopimo k čimhi-trejšemu reševanju ...« Ampak on ne pristopi, temveč odstopi in zdivja na kakšen sestanek. Žena je sosedi na vprašanje, če ga sploh še pozna, ko ga tako malo vidi, odgovorila: »O, poznam, poznam, saj na nekatere sestanke vzame tudi mene s seboj. Zato, da smo sklepčni...« Nekdo drug je na sestankih o vzgoji mladine veliko razpravljal in predlagal silno pomembne u-krepe. Ker je tudi njegova žena na sestankih za zaščito psov razpravljala o tem zveznem problemu, sta imela njuna sinova pač mnogo časa, ki sta ga porabila čisto zase. Klatila sta se po cestah in lovila pse, ki sta jih potem mučila. Tretji hodi le na sestanke hišnega sveta. »Le iz varnostnih razlogov. Ta hudič od ta spodnjega soseda bi Na prvem sestanku (dopoldne med delom) ni bilo skoraj nič več ljudi kot na prejšnjih sestankih. V garderobi so sedeli ilegalci in se zarotniško smejali. »Mene ne bodo,« je rekel Jaka, »mene že ne. Zmeraj ti sestanki. Briga me. Samo govorjenje.« »Ilegalci« so pritrjevali. »Mejduš smo jih,« je še dodal Jaka in se splazil pogledat, če je sestanka že konec. Bilo je že konec. Jaka in »ilegalci« so se pomešali med delavce, ki so bili na sestanku. »Ti, kaj so pa spet govorili,« je Jaka zaupno vprašal Prišel bom le, če me osebno povabijo svojega soseda. Ta se mu je nasmehnil in dejal: »V garderobo se ni slišalo, kaj?« Po delu je pol tovarne komentiralo sestanek. Jaka se je grizel, ker ni mogel nič reči. »Vidiš hudiče,« je dejal svojim ilegalcem, »samo nekaterim povedo. Zmeraj je bilo tako. Neenakopravnost. Revež je revež.« »Raje reci tako,« mu je dejal sosed, »Jaka je Jaka.« Jaka pa jezen, pa v gostilno, pa en konjak, pa en konjak, pa en konjak, pa en konjak ... »Pa sem ti zmeraj pravil, da se bomo morali ta pravi zbrat, da jim povemo, da delavci ne mislimo tako. Ne bodo nas. Kdo si upa gobcati o delavčevih pravicah.« »Ilegalcem je res težko,« je pripomnil sosed. »Ven!« je tulil Jaka. Še nekoliko glasnejša je bila njegova žena, ko je prišel domov. »Kje si bil toliko časa?« »Na sestanku. Saj veš, da jih je vedno dovolj. Sit sem jih že. Na tak način bi morali nekatere spodbuditi, da bi obiskovali zbore volivcev Ne bom več hodil. Prekleti sestanki ...« Ko je bil v tovarni naslednji sestanek, je bil med poslušalci tudi Jaka. Malo ga je »firbec ma-tral«, se mi zdi. Ta je pa dobro povedal. Že nekaj tednov sem gre šest ulic naokoli glas o »enem, ki se upa«. Zgodba o njem je taka. Na nekem sestanku je nekdo v diskusiji spregovoril o sestankih, udeležbi na njih, o neustreznih dnevnih redih nekaterih sestankov, o tem, kdo je tega kriv... Povedal je zanimive reči. Povedal je reči, ki so marsikomu ležale na srcu. Prav je storil. Le ... »Dobro jim je povedal... Ta pa zna.« Ali ne bi tale monolog spremenili takole: »Dobro nam je povedal...« NAM. Sami smo krivi, da je na sestankih tako. Če bi imeli le potrebne in koristne sestanke, katerih sklepi bi se vedno uresničili, bi hodili nanje, saj se ljudje niso dosti spremenili. Zakaj tudi mi ne povemo, kar nam leži na srcu? Zakaj se skrivamo v garderobah in potem v gostilnah sprašujemo, kako je bilo na sestanku? Sestanki so naši in za nas. Sklicujemo jih mi in ne neki »oni«. Dajmo, naredimo sestanek o sestankih. V sejni sobi, v garderobi ali v gostilni. Dobimo se brez letakov in brez vabil. EVGEN JURIČ Sklicujem sestanek za ugotovitev, zakaj iti bilo zadnjič sestanka TAUM SAUK Naj večji hidroelektrični projekt z umetno akumulacijo v izgradnji v ZDA predstavlja Taum Sauk Project podjetja Union Electric CO, St. Louis, Mo. Projekt predvideva dve premični turbo-črnalki, vsako s kapaciteto 175 megawatov. Višina dviganja vode in razvita moč nihata od 234 do 267 metrov. Zaradi izredno visokega hidrostatičnega pritiska je uporabljeno jeklo VSST-1 (ameriška oznaka) za oblogo tunelov. Gravitacijski betonski jez tvori spodnji zbiralnik, ki vsebuje sedem milijonov 500.000 m3 vode. Na spodnjem zbiralniku je prekopan kanal do mesta, določenega za centralo. Od centrale gre tunel do gornjega zbiralnika. Tega tvori kamnit nasip na vrhu brega. Nasip ima spredaj betonsko ploščo, dno zbiralnika pa je pokrito z asfaltom. Gornji zbiralnik bo vseboval približno 5 milijonov 500.000 m3 vode, kar predstavlja ekvivalent za 2,750.000 kwh na pragu centrale. Vsaka turbo-črpalka bo imela pretok 50 m3/sek in dinamično višino 268 m, do 76 m3/sek in višino 233 m. To predstavlja minimum in maksimum operativnega pada. Potrošnja energije za tako stanje je 175 mW in 210 mW, pri čemer je večja sila potrebna za nižji pad. Taum Sauk Project je rezultat večletnega intenzivnega študija o uporabi umetne akumulacije v energetskem sistemu (ki dela v treh državah: Missouri, Jawa in Illinois). Sistem pa je v glavnem parni. Manjši del njegove celotne kapacitete je predviden kot HE akumulacijskega tipa, a drugi del kot HE pretočnega tipa. Uporaba umetne akumulacije v sistemu električne energije se v ničemer ne razlikuje od načela vskladiščenja kateregakoli drugega proizvoda. Tam, kjer so pogoji to dopuščali, je bilo vskladiščenje energije v hidroelektričnih postrojenjih doseženo z instaliranjem proizvodni e zmogljivosti visoko nad povprečjem pretoka. V tem primeru se lahko energija vskla-dišči kot voda, sposobna da jo lahko uporabimo v velikih količinah za proizvodnjo ob konicah. Ta metoda je še posebej efektna takrat, kadar ima sistem eno ali več akumulacijskih hidrovariant v zvezi z glavnino energetske zmogljivosti parne vrste. Parna postrojenja so običajno sposobna za najbolj učinkovito operacijo v 24 urah in lahko na podlagi tega prenesejo bazično obremenitev z visokim koeficientom visoke obremenitve, prepuščajoč koeficient nizke obremenitve občasni proizvodnji hidrocentral ob konicah. Tako sta energija pare in hi-droelektrična energija postali druga drugi dopolnilo, nasprotno prejšnjemu konceptu, da so tam, kjer je bila na razpolago hidro-električna energija, uporabljali le samo to, a paro so uporabljali le takrat, kadar priroda ni mogla nuditi potrebne vode za delo hidro "ostrojenj. Taum Sauk Project predstavlja še eno nasprotje v tendenci energetskega razvoja v tem, da bo sedaj hidroelektrični sistem služil kot dopolnilo parno energetskemu, medtem ko je bilo prej narobe: prvi sistemi so bili le dopolnilo hidroelektričnim. Skrbno so preiskali terene držav Missouri in Illinois, kjer naj bi gradili projekt umetne akumulacije s primerno razdaljo za prenos energije v mesto St. Louis in njegovo okolico. Niso mogli najti primernega terena, kjer bi lahko moroče izvajali energijo s pritokom vode in hkrati omogočili še črpanje vode ob konicah. Kmalu pa so uvideli, da bi vsak projekt umetne akumulacije za ta sistem moral računati s črpanjem za celotno količino vode, potrebno za proizvodnjo energije. Glede na zahtevo, da morajo biti stroški za izgradnjo majhni, je postalo tudi jasno to, da samo umetna akumulacija ne bi mogla prenesti večje potrošnje za morebitno poznejše razišrjenje. Od vseh faktorjev, ki govorijo za praktično realizacijo samo umetne akumulacije, so najvažnejši tile: 1. Nizki investicijski stroški. 2. Primerna razdalja prenosnega sistema, da bi bilo čim manj stroškov za gradnjo daljnovodov in da bi se kolikor mogoče zmanjšala izguba pri gradnji daljnovodov. Taum-Sauk Project izkorišča nekaj manjših rek, katerih izliv znaša približno 200 km2. Gradbišče je oddaljeno približno 145 km od mesta St. Louis. Na neki točki v ozki soteski steče povprečno 3 m3 vode na sekundo. Ta soteska je odlično mesto za izgradnjo gravitacijskega prelivnega jezu. Ta spodnji jez, ki bo visok približno 18,30 m, bo zadrževal približno 7,500.000 m3 vode, od katere je je približno 5,500.000 m3 v obsegu operativnega nivoja vode med 215 in 230 metrov. Jez bo imel odprtino 2,5 X 30,5 metra in odvod 510 mm za regulacijo odtekanja. Ko se zbere potrebna količina vode, bo mogoče s temi ventili upravljati tako, da ostane kombinirana prostornina vode v operativnem obsegu gornjega in spodnjega zbiralnika enake akumulacije 5,500.000 m3, in tako obide spodnji zbiralnik, ki deli na ta način prelito vodo 200 km nad jezom. To reguliranje vodne količine bodo upravljali avtomatsko. V Stroj za termično rezanje Po svoji konstrukciji spominja stroj na navadno tračno žago, toda gibanje rezilnega traku pri tem stroju ima hitrost od 1000 do 5000 metrov na minuto (ali do 2 milijona zob na minuto). Zaradi tega se kovina predmeta, ki ga režemo, intenzivno segreje v coni rezanja in postane mehka. Rezilni trak sam pa se zaradi velike dolžine pravočasno shladi in ne izgubi svoje trdnosti. Termično rezanje se lahko uporablja za rezanje različnih jekel, pri čemer trdota materiala ne igra nobene vloge. Tako se lahko reže hladno vlečeno in kaljeno jeklo. Rez je popolnoma čista. Globina odžgane plasti ne znaša več kot 0,5 mm. Zaradi udobnosti pri delu uporabljamo razne pribore. Na stroju z lahkoto obdelujemo materiale debeline 25 mm. Maksimalna debelina rezanja znaša 40 mm. Moč motorja je 12 kW. Stroj je bil izdelan v Franciji. Stroj za termično rezanje kovine Tudi v obdelovalnici je imela ta mesec naša fotoreporterka srečo. V svojo »kamrco« ji je uspelo ujeti kar šest ogromnih turbinskih delov, ki so povsem zatrpali montažno halo največja HE z umetno akumulacijo v zon odprtinah v jezu bodo omogočili normalen pretok vode v 99,5 % časa. Preliv in vse ostale zgradbe so projektirane za največji poplavni tok, ki znaša 2.000 m3/sek. Blizu reke in akumulacije, ki ustvarja spodnji jez, se dviga eden od hribov z zelo trdimi stenami, ki bi omogočil ustvarjanje povprečnega pada 260 m, če bi se na njegovem vrhu lahko zgradil dovolj velik zbiralnik. To so pozneje tudi naredili. Zgradili so namreč kamniti nasip v velikosti 15,5 ha. Njegov obseg znaša 1800 metrov, visok pa je 25 m nad dnom zbiralnika. Na notranji strani je nasip zaprt z 255 mm debelo ploščo in ima v sredini jekleno armaturo. Preliv za zgornji zbiralnik ni potreben, ker so zgradili dodatni izliv. Gornji zbiralnik ima maksimalno površino 20 ha. Ta dva zbiralnika sta spojena s pretokom — to je kanalom, ki je izkopan v steni v oddaljenosti 490 m. Da bi stroške obloge tunela in cevi pod pritiskom zmanjšali na minimum, so prvič uporabili jeklo z oznako USS = = Tl in T= 1 Tip A jeklo. Ta toplotno obdelana jekla imajo mejo elastičnosti 6.800 kg na cm2. Pomemben ekonomski element pri izgradnji te centrale je bil izdatek pri izdelavi jeklenih plošč velike odpornosti. To postane še posebej jasno, ko pomislimo, da je bila količina kovine za valjenje 50 mm debele plošče 4-