ИагдшапкпБо(е Verlag iBđ SoiittftleitBag: Kla«enfurt, Blsmarckring 18, PoaUaeh U6 t Dumegufimk (tm «вмми мШ>аг) monatUch RM 1 — fret Ham (^авсћИевИоИ 'RU ■mHnUjaMUii Abbeetellumgem dar ZeitHBg fitr dan maghfolgemAm Ввооа* wwlwi mir —lirtWIMi mod ваг Ma X. 4м WAmdm Monate ■вешншмпав sr«. 86. Kr^nbnrg, 1. November 1M4. 4. Jahrgmag Rei^MiiinisIcr 4r. С#еМ»ек fe govwM nemikeimi narodv • danaSnf«« Tt^nem položaj« Fnhrer se nikoli ni tako Irdno leroial w zmago Veliko upanje na^ih sovražnikov se ni spolnilo — ilemški narod stoji spel Irdno na svojih nogah in se pripravlja, da znova dokaže svojo nezrnštjivo voljo do svobode In življenja — Nove Ironle se ojačnjejo Reichsminister dr. Goebfael»: Moji nemški rojaki in rojakinj^l Minilo je nekaj več kakor tri mesece, odkar sem zadnjič po radiu govoril nemškemu narodu in mu dal pregled o splošnem vojnem položaju. V tem relativno kratkem času so se na političnem in vojaškem območju odigrali dogodki odločujoče važnosti, ki «o sliko vojne v bistvenih potezah v temelju spremenili, deloma v našo škodo, deloma pa tudi v našo kO'rist. Niso bili lahki tedni, ki amo jih morati pretrpeti. Mnogo bridkih ur se pojavi v našem spominu, če enkrat pregledamo z našimi duševnimi očmi pretekle tri mesece. Nemški narod stoli spet trdno Toda kar )• glavno, veliko upanj# naith sovražnikov se ni spolnilo. Mi s* nismo xruiili pod njihovim vojaškim in agitatorskim splošnim navalom. Pot v Reich, Ici naj bi po njihovih puhlih prerokbah postal sprehod, jim j« ostala zaprta. Nemški narod stoji spet trdno na svojih nogah in s* pripravlja, da znova dokaže svojo nozruSljivo voljo do svobode ia življenja. Nai« ironta na Vzhodu, Zapadu ia Jugu morajo sicer ic pretrpeti velike obremenitve, imamo pa upravičeno upanje, da bodo kmalu povsod spet zavzele trdne oblike. Danes bi spet rad podal nemškemu narodu pregled o položaju in v zvezi s tem razpravljal o novih vidikih, ki nam jih razodeva sedanja slika vojne. Napravil bom to s potrebno resnostjo, ki jo zahteva vojna na svojem dramatičnem višku, pa tudi s tisto odprto odkritosrčnostjo, ki |e že od nekdaj nemški prikaz vojne odlikovala pred ono naših sovražnikov. Neomajen sklep Kakor nas bolijo in so za nas mučni posamezni dogodki, ne morejo nas odvrniti od neomajnega sklepa, da tako dolgo obdržimo v rokah orožje in se bojujemo, da bo dosežen mir, ki garantira našemu narodu pravico do življenja, narodno neodvisnost in razširitev eksistenčnih pogojev in s tem šele opraviči ogromne žrtve, ki smo jih v tej vojni doprinesli in jih bomo še morali doprinesti. Na tem sklepu tudi ne spremeni nič dejstvo, da naši sovražniki sedai že od začetka letošnje pomladi v ogromnem navalu ljudi in materiala naskakujejo naše fronte z izrecnim namenom, da bi nas še pred začetkom zime spravili na kolena In da v tej silni ofenzivi na Zapadu, Vzhodu, Jugovzhodu in Jugu skoraj ni občutiti, da bi popuščala. Sovražnikova stran stoji pri tem pod pritiskom splošnega vojnega razvoja. Ne glede na to, da si radi svojih notranjih težkoč, ki se v vseh nasprotnih državah vedno bolj očltujejo, ne morejo privoščiti vojne nedoločenega trajanja, so tudi niihove zgu-be ljudi in materiala tako visoke, da so že radi tega primorani, da poskušajo najhitrejše doseči konec vojne. Te z gube jim bodo lahko v bodočnosti radi ukrepov, ki smo j in storili, še bolj neznosne. Tekmovalni tek s časom Mi torej res tekmujemo v teku s časom in mi imamo po sedanjem stanju stvari vse Upe, da bomo tekmo dobili. Naši sovražniki na* niso pustili v dvomu, da nam ogrožajo naše življenje. Ugotovljeno je, da moremo Pričakovati od naših sovražnikov samo pekel na zemlji, če se, kakor nas vedno spet po *lvajo, vdamo In se predamo njihovi sili. , Pod mojo častjo je, da bi se sploh гмпо ®avil s tem, kam, nam tji prisojajo. V Nem-(ili ni nobenega delavca, nobenega kmeta, "•benega duševnega delavca, nobenega vojaka in nobenega politika, nobene žene in "obene matere, ki bi kalerikrat tudi v bolj tajnih mislih premišljevala o tem, da bi mogli nato pristati. Z drugimi besedami; »rod je trdno odločen, da se v tej % * j n 1, ko gre za življenje, bojuje zmagovitega konca, te dolžnost dovega vodstva je, da mu pokaže pot, d« * zagotovijo kolikor meječe obeožni pri tem junaškem stremljenju, tru »epobltnlh dejstvih je popolnoma po 1da sovražna stran ne gre niti za Vojnim ciljem, ki bi trpečemu človeštvu kakršnokoli korist. Od mnogo oJje tafočlh jtirij, svoboščin, ki jih je amerl-. danski Predsednik Roosevelt radi zunanjega ■ Oeza svojih mr'nje polnih namenov nam objavil, ni, potem ko so neke ev-države prišle pod oblast naših so- vražnikov, prav nič ostalo. Kjer nastopijo njihove čete, se v najkrajšem času pojavijo beda, lakota, nalezljive bolezni, množična prostitucija obupanih žen, umiranje dojenčkov, anarhija in hipen zlom državnega reda' Narodi Zapada na primer, ki so še pred nekaj tedni pozdravljali anglo-amerikanske tako zvane »osvoboditelje« z zastavami in ven ci, morajo danes drago plačati to preveliko hitrico, in marsikateri Francoz bo z otož nostjo mislil nazaj na čase nemške zasedbe svoje dežele, v katerih so sicer Anglo-Ame-rikancl obljubovali po radiu raj na zemlji, ali je imel v nasprotju današnjim časom vsaj jesti in kaj kuriti. Mogoče se nam zdi v marsikaterem oziru popolnoma umestno, da bodo mnogi narodi Evrope na zelo drastičen način spoznali razliko med našim programom novega reda na našem kontinentu in programom naših sovražnikov njegovega razkroja in uničenja. Kaj mi hočemo v tej vojni, je jasno. Poleg obrambe naie lastne države smo dolžni tudi ščititi naš kontinent, ki je danes ogrožen kakor še nikoli prej v zgodovini. V času splošnega propadanja političnih nazorov meščanstva, ki niso, kakor dokazujejo mnoge države kot primer, dorasli niti materialno niti duševno obremenitvi tega časa, smo mi edino upanje Evrope, Propad nekih držav našega kontinenta že samo pred grožnjami boljševizma je klasičen dokaz za nedostatnost njihovih vodstvenih slojev, ki so tako slabi in* življenja siti, da so iz straha pred smrtjo napravili samomor. Oni so godni, da poginejo in ne zaslužijo nobene druge usode kakor to, ki jo doživijo. Naša nacionalna samozavest tudi po najnovejših reakcijah ni bila prizadeta; nasprotno, kakor so nas mogoče tudi zagrenili, nam le niso oslabili ponosnega občutka, ki ga imamo vsi spričo dejstva, da sedaj že nad pet let kljubujemo skoraj vsemu svetu, ne da bi mu do sedai uspelo, niti mu ne bo uspelo, da bi nae spravil na kolena. Lisi sla# k nemški zyodowini Kar M6* Zapada, smo morah večji del zastavljenih nam prostorov, ki smo si jih s slavnimi zmagami naših čet v maju in juniju leta 1940. pridobili, spet opustiti. Ne branim se priznati, da nam ]• to prizadele bridko žalost in težke skrbi in nam jih še prizadene; ker popolnoma točno vemo, kaj to pomeni za nas. O vzrokih, ki so dovedli do reakcije, м bo govorilo enkrat pozneje. Za to, da se je naša fronta na Zapadu »pet ustalila, se moramo v znatnem zahvaliti junaškim bojem naših čet v obalskih utrdbah, ki se nam zde skoraj bajni. Na navidezno brezupnih položajih stoječ, so s ponosno odklonitvijo vseh še tako zapeljivih sovražnih ponudb za predajo vzdržali, zvesti FUhrerju in vojaški prisegi, v boju proti nadmočnemu navalu ljudi in materiala in zabranili Anglp-Amerikancem pristop v pristanišča, ki so sposobna za razkladanje in ki so jih brezpogojno potrebovali, če so hoteli uspešno nadaljevati s svojo ofenzivo proti Reichu, preden smo dogradili trdno fronto. Oni so s tem pritrdili'list slave v knjigo nemške zgodovine te vojne. Ni Nemca, ki s polnim srcem ne soglaša z menoj, če jim radi hrabrega vztrajanja tudi pod najtežjimi pogoji po zračnih valovih sporočim zahvalo FUhrerja in nacije. V mnogih radijskih sporočilih so me obvestili, da veliki del ali cel6 vso svojo plačo poklonijo Nemškemu rdečemu križu ali vojni zimski pomoči. Spremljajoče besede teh radijskih sporočil nas spominjajo na duha antičnih vzorov. Narod, ki ima take može, ima veliko bodočnost. Boj proti pošasti boliševizma Na Vzhodu skušajo Sovjeti, da bi ■ pomnoženimi napadi skoraj na vseh delih fronte še pred začetkom zime izsilili tisto odločitev vojne, ki so je tudi oni tako zelo potrebni. Pošapt boljševizma se je tu in tam priflatila do naših mej ali cel6 preko njih in s tem še povečala nevarnost za Reich in vso Evropo samo. Sicer ostali svet ne sliši rad, da predstavlja nemška sila reda dandanes edino in zadnje varstvo proti boljševizaciji našega kontinenta, ali pogled na zemljevid, obenem s spoznanji, ki so jih drugi, lahkoverni narodi v zadnjem času napravili s Kremljem, dokazuje dovolj, da je kljub temu tako. Naši vojaki se trudijo na vse načine, Socialne stiske Anglije Izvozna katastrofa kot pretveza za nazadnjaško obnašanje Stockholm, 31. oktobra. Anglija je s to vojno, ki jo je zakrivila sama. Izgubila dve tretjini izvoza in s tem enega izmed virov svojega bogastva in moči — tokrat tako, da ga ne more več pridobiti, ker ta vojna je dovršila, kar je prva svetovna vojna začela, namreč, da so Združene države prekosile in nasledile Anglijo posebno na področju svetovne trgovine. To je jedro nekaj številk, ki jih je objavilo angleško trgovsko ministrstvo prav sedaj prvič po letu 1940. Churchillova vlada je vedela, zakaj je angleškemu narodu skozi leta leta branila, da bi zvedel o nazadovanju angleške trgovine: ker tukaj se je moral po kazati bankrot celokupne vojne politike in obseg nepreklicnih vojnih z gub, da še cel6 dejstvo te za Anglijo že davno zgubljene vojne na način, ki ga je moral razumeti vsak Anglež. Ce so sedaj prekinili z dosedanjo prakso zamolčanja, potem zato, ker se polagoma ne morejo več izogibati preokretu na bridko resnico. Pred vsem obstoji notranjepolitični vzrok: Baš reakcionarna vlade Churchilla je smatrala za potrebno, da sedat v času obljub socialnih reform, ki so postale neizogibne, objasni narodu, da ni nobenih sredstev, da bi se uresničili prvotni načrt: s katerimi so ga hoteli presenetiti, da se mo ra torej zadovoljiti z nekaterimi varljivim mislimi popravki lepote. V zvezi s tem po trgovskem ministrstvu objavljenim prvim poročilom • angleški iz vozni krivulji od leta 1940. dalje nadaljuje londonski desničarski list s to občutljivo snovjo v po Churchillu zaželeni smeri. »T' mes« na primer naglaša potrebo, da se mo ra angleški Izvoz po vojni nasproti sedanje mu stanju pošestorltl. Da angleški narod po vseh vojnih omejitvah radi pri tem nastalih finančnih izdatkov, sploh ne more obvladati zahtevane napore na področju povečanja iz-voja samo s povečanjem delavnega uspeha, je v Spodnji zbornici izjavil sam trgovski minister Dalton, ko je priznal, da ne bo mogoče, da bi se takoj zniial uvoz, kakor bi to bilo pravzaprav potrebno radi obvarovanja angleške trgovske bilance. Mora se angleškemu narodu, to je priznal, najprvo odpreti upanje, da bi svoj način življenja v nekoliko popravil, ker samo tako se dajo zamisliti povečani uspehi dela. Dalton je pri tem očitno namignil, da so delovni uspehi radi do najnižje mere reduciranih prehranjevalnih razmer trajno ogroženi in da se z ozirom na nevarnosti socialnih nezadovoljstev v bodočnosti ne smejo stavltt prevelike zahteve. Na drugi strani pa on prav tako, kakor lon^ donski časopisi v svojih komentarjih ni mogel napovedati dalekosežnega poboljšanja splošnega trgovsko političnega položaja Anglije. Na kar mora pristati vlada, so samo mala sredstva, da se sploh obdrži med narodom sposobnost in volja do dela; ali na nobeno možnost za resnično učinkovite reforme. Angleška namreč nasproti premoči in konkurenci Zruženih držav je postala tako vidna, da je sedai niti vojni krivci ne morejo več tajiti. Vsekakor pa so tudi v angnlešklh oficioz-nih krogih ljudje, ki so si na jasnem, da bo na ta način ostalo nerešene secialne vprašanje in da Iz te#a mastanejo lahke znatne nevarnosti Se oel6 nevi zastopnik britanske (Veze v Stockholmu, profesor Robert* iz lužne Afrike je imel povod, da je govoril o ^rihajaločl socialni revoluciji v Angliji. Se daj se misli samo na eno: »da se dobi vojna«. Ali po vojni ne bo mogoče, da se ne bi zadovoljile zahteve in potrebe delavstva, ki j« skozi vojno postalo samozavednp. da bi na vzhodni fronti spdt obnovili močne obrambne črte, in čeprav naj se ne hvali dneva pred večerom, se nam le zdi, da se bo ljudska sila Sovjetske zveze, o kateri bi se mislilo, da je neizčrpna, v bodoče le enkrat izčrpala. Ce bi se to zgodilo, potem bi se pokazali za nas zelo upapolni izgledi za nadaljevanje vojne. Celokupne zgube Rdeče armade so, kakor priznajo tudi v Moskvi, ogromne. Čeprav moramo biti na Vzhodu pripravljeni še na težke in najtežje obremenitve, je kljub temu utemeljen povod za prepričanje, da lahko vse radi tega za Reich nastale težkoče premagamo in jih bomo premagali in to tem boli, ker trpi sovražnik kakor na Zapadu tako tudi na Vzhodu pod stalnimi težkočami dolgih dovoznih potov, ki so tudi nam v preteklih letih prizadele velike skrbi. K temu pride nevarnost, ki se vedno bolj širi v sovražnem zaledju. Večkrat je laže zavoj evati državo, kakor jo pa za dalj časa imeti zasedeno. Na vsak način bomo storili vse, kar Je v človeški možnosti, da bomo sovražnika i $ Vzhoda zlomili ob naših тејаћ all Se prednjimi in da gabomo pognali spet tja, kamor spada. Boljče-vizacija Evrope, ki bi nastopila kot neizbežna posledica nemškega zloma, bi pomenila istočasno propad Zapada. Proti temu se moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zoper-staviti, vseeno če ostala Evropa ali cel6 Anglija in Združene države to razumelo ali odobravajo. Nova fronta na Vzbodn se zgra]ulB Vsekakor niti malo ne mislimo, ne to, da bi si sami kopali svoj grob s tem, da W !x strahu pred grožnjami boljševizma vrgli orožja vstran in se vdali na milost in nemilost; vemo namreč natančno, kakšne posledice bi imelo tako ravnanje. O tem nas pouče grozni zgledi k Jugovzhoda. Zapeljani po'strahopetnih in izdajalskih vladah, ki so morale svojo neznačaj-nost danes plačati deloma že z deportacifo v Sibirijo, pretrpijo ondotoi narodi strašno usodo. ^ smo zaradi tega izdajstva brez presledka bili prisiljeni, umakniti naše pozicije na Balkanu in jih zgraditi na drugih me- . stih na novo, moramo pa prenesti. Ogrska je še v zadnji uri našla potna-z a j do same sebe. Pod strumnim nacionalnim vodstvom mobilizirl trenutno vso svojo narodno moč, ko se je bila prej otreelm klape praznih ia brezznačajnlb defetiatov. Novim možem na Ogrskem gre hvala naroda. kajti ti 80 s svojim pogumnim ravnanjem zadržali razvoj, ki bi, če bi trajal dalje, naravnost dovedel do totalnega p^otna njihove države. Ob novi obrambni fronti na celotnem Vzhodu in Jugovzhodu, ki se polagoma oblikuje, se bomo vrgli navalu boljševizma nasproti. Bog bo z nami, če bomo zbrali vso našo narodno moč, da obvarujemo naš narod in s tem Evropo pred usodo,- ki bi bila hujša od pekla. Naši fronti v Italiji gre samo hvala in Ixraz najvišjega občudovanja. To, kar naši vojaki na južnem bojišču dopriaa-šajo s čini hrabrosti, poguma in stalnega vzdrževanja na ukazanih mestih, spada med najsvetlejše čine slave v tej vojni. Dve svetovni državi naskakujeta sedaj že mesece in mesece tanke obrambne črte naših grenadir-jev in lovcev padalcev, ne da bi se jim posrečilo, da bi jih prodrle. Vsak dan vidimo na novo, kaj premore žilavost in vztrajnost tudi pod pogoji, ki tu pa tam skoraj ne dajo nobenega upa v uspeh. Domovina se jih spominja z občudovanjem in občutki najgloblje hvaležnosti. Največje skrbi nam tačas povzroča sovražna zračna vojna. Vsi pa le natančno vemo, kakšne cilje zasleduje nasprotnik s tem. On še zmlraj upa, da bo z zastrahovanjem nemške domovine zlomil našo vojno moralo. Zato izkorišča vsako ugodno vremensko periode, ki mu je na razpolago, da meče bombe in fesfor na naša mesta in s tem prizadene neskončne bel nemškemu civilnemu prebivalstvu. 2e davno smo se odvadili, da bi po-bliže karakterizirali moralno stran tega pro-slaškega postopanja. Ni treba omeniti, da neumorno delamo na tem, da bi zlomili sovražni zračni teror. Oddelki novih lovskih in bombnih letal, xlastl na|moderne|šega in aa|proboine]Sega naM-na ixgradnje, ee icdelnieio, in prUakufMM stran 2. — fttev. 86. KARAWANKEX ВOTB Sreda, 1. novembra 1944. Uhko, da bod# aaaprotaUni BčInkoTito tte-pili nasprotL Škod* pri našem gospodartkem vojnam potencialu, povzročene po sovražnem zračnem terorlu, imo Se vedno odpravili, In bomo z n)lmi opravili tudi v bodoče. Mnogi sto-tisoči sodržavljanov, ki so zaradi bomb po-stali brez »trehe, zaslužijo ne samo naše sočustvovanje ampak zlasti našo dejavno pomoč. Deležni je bodo, T kolikor le količkaj dopušča vojni položaj. Pred kratkim sem obiskal svojo domovino v Porenju in se tukaj prepričal o tem, v kako otežkočenih prilikah živi prebivalstvo zlasti ob severnih obmejnih provincah. Toda to prebivalstvo ml je tudi s svojim vedenjem dokazalo, da mu to ne more vzeti poguma. Poznam svoje rojake na Zapadu popolnoma natančno. Ce sovražnik i4>a, da se bo omajala njihova vojna morala, bo na|bol|* ■toril, če te upe takoj pokoplje. Pod točo sovražnih bomb, ko včasih slišijo i* grmenje topov iz daljave, delajo ob Kheinu in Ruhri milijoni pridnih rok in kujejo orožja nad orožim, ki at ▼ nikoli preklm|*m#m TeUtoktt val« takoj na fronto. Aachen in Kdbi in druga lepa mesta v vsej državi bodo po zmagi takoj na novo vstala. Morda bodo zgubila marsikaj svoje romantike, zato pa pridobila neskončno več slave in časti. Ponosni smo na svojega japonskega zaveznika Ce smem zaokrožiti to sliko o stanju splošnega vojnega položaja, bi še rad govoril z besedami najglobljega občudovanja o sijajnih bojnih činih z nami zvezanega japonskega naroda in njegove ponosne slavepolne oborožene sile. Pri najnovejših zračnih in pomorskih bitkah pred FormoiO in pri Filipinskih otokih so japonske vojne sile prizadele severnoameriškemu brodovju udarce, ki so sovražnika najteže ranile In zaradi tega povzročile največje raprepaščenje v Zedi-njenih državah. Japonska kaže s tem svojo trdo odporno voljo, ki je ne mor* nič zlomiti, proti severnoameriškemu Imperializmu v Pacifiku in svojo nespremenljivo zvestobo do ponosnih tradicij svoje zgodovine. Nemški narod stoji z japonskim narodom ramo ob rami v neomajnem sobojevnl-štvu v tem skupnem boju naših narodov za njihovo življenje In njihovo srečnejšo bodočnost, ki se dasta zagotoviti samo I popolno zmago nad sovražiiikl. Najnovejši pomorski uspehi japonske oborožene sile so vzbudili v nemškem narodu najgloblje veselje in odkritosrčno občudovanje. Ponosni smo na to, da. Imamo v tem boju za isto skupno usodo kot zaveznika na naši strani tako hrabef narod. Upi glede bodočega razvoja vojne Dovolite ml sedal Se nekoliko Izvajanj glede upov, ki se nam nudijo v splošnem razvoju vojne. Tudi tukal hočem govoriti popolnoma Odkrito, ne da bi kaj olepšal ali rzbu-jal prazna upanja, ki se po človeški presoji ne morejo spolnltl. Akcija za totalno vojno službo nemškega naroda traja sedaj tri mesece In je v tem kratkem času dala presenetljive uspehe. N1 samo to, da smo v vsakem izmed preteklih treh mesecev dali sto-tisočem vojakom možnost, odriniti v vojašnice, kjer se temeljlto.vežbajo za skorajšnjo uporabo na fronti. Z daUkosežnimi ukrepi I* nam je marveč tudi posrečilo, rešiti problem delovnih sil, zlasti za sektor oborožitve, tako daleč, da razpolagamo danes z znatno več delovnimi močmi, kot jih trenutno potrebujemo. Te bo oboroževalno gospodarstvo In posred-nja vojna proizvodnja polagoma porabila. Nemški narod je za sprostitev tako velikih kontingentov za bolujočo se oboroženo silo kakor tudi za ustvaritev znatne delovna rezerve moral zopet prevzeti nase težke žrtve In močna omejitve. Prenaša jih pa rad, ker d lev ivestl, da služI s tem zmagi. »Vač vojakov In več orožij I« se glasi aeslo. Ce se vojašnice polnijo z mladimi vojaki novih divizij ljudskih grenadir-jev, mora nemški delavec smatrati za svoje najsvetejše prizadevanje to, da jim v zadostnem obsegu da v roke najboljša orožja na svetu. To, kar stori T tem ozlrn naše oboroževalno gospodarstvo, in sicer delavci in pod letniki, te skoraj čudovito. Rirub neprestanemu sovražnemu zračnemu terorju kaže krivulja proizvodnje orožja in municije stalno naraščajočo tendenco. V naših tovarnah in rudnikih splavajo po marljivosti in pripravljenosti nemških delavcev do službe dnevno zopet po vodi upi sovražne strani. Oni proizvajajo dobra, solidna orožja v kakovosti, ki jo občuduje ves svet. Vrhu tega pa tudi popolnoma novovrstna na vseh področjih našega vojskovanja, v katera lahko stavimo velike in največje upe za bližnjo in daljno bodočnost. Proces tehničnega razvoja, ki napreduje složno s to vojno se v mnogih ozirih spreminja. Toda prav kmalu nam bo dal tudi zopet znatne šanse. Ne smemo sicer pričakovati od njega nobenih čudežev, zaradi katerih bi bili lahko odvišnl popolni in požrtvovalni napori vsega naroda za ta boj, vsekakor pa Nemčija tudi v tem oziru še lahko vrže nekaj uteži na tehtnico. Ti vsekakor zadostujejo, da se bistveno ojačijo faktorji, od katerih pričakujemo temeljite spremembe splošnega vojnega dogajanja. Pogoj za to pa je neomejena pripravljenost vsega naroda, da voljno prevzame nase vga bremena vojne, In njegova odločnost, da jo zmagovito in srečno dovrši, naj stane kar hoče. Vojna morala našega naroda je vzvišena nad vsak dvom. Nemški narod je danes ena sama strnjena nacija in narodno občestvo. Bojuje se in dela, da pridobi srečen mir. Nikoli ne bomo odložili orožja, če ta ni za-slguran. IVe damo spremenili svoje države v pekel PoilT Volkssturma po Fflhrerlu le dokaz za to, da smo, čim bolj se bliža nevarnost, tem fanatičneie odločeni, da se ji stavimo na* »proti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Maker karakterizirajo v Londonu in Washingto-nu naie topogledne ukrepe kot zadnji korak obupa, nas to ne moti. Vsekakor se ne bomo plašili nobenega sredstva, da zapremo sovražniku pot v Reich. Zadel bo ob vsaki cesti in vsaki hiši na srdit odpor, ki mu ne prihrani ničesar. Ze danes ugotavljajo to z najglobljo zapre-paSčenostjo tako na Vzhodu kakor na Zapadu. Minuli so dnevi, ko so se lahko širo-koustili z lahkimi in cenenimi zmagami, nenj-ški narod si je že popolnoma opomogel , od prvega šoka, ki ga Je predvsem povzročila reakcija na Zapadu; stoji krepko na svojih nogah in napadajočemu sovražniku ne kaže beie zastave kapitulacije, ampak resen obraz najgloblje in najsvetejše odločnosti. Ne bomo dopustili, da bi nam naš Reich spremenili v njive krompirja in našo državo v pekel. Ne bodo nam iztrebili naših žen in otrok, niti prisilno deportiran v Sibirijo naše delavc# in vojake. Niti angleški lord Van-sittard niti an^eriški Zid Morgenthau ne bosta nikoli določila zakona, po katerem naj bi živel in dihal nemški narod. Fiihrer še nI nikoli talio trdno veroval v zmago kot seda] So sem le pritekli teden nehal dni mudil pri Fatfrerju v njegovem glavnem itanu, ml je sepel enkrat postalo temeljito Jamo, kaj ima v nJem narod v tem trdem času, ko e v drugih drŽavah tudi tako ivana nacionalna ▼odatva tresejo kot trepetlika pred bližajočo me veliko usodo, vržejo puško v koruzo In ■ svojo slabostjo In brezinaCatnostJo |o s seboj svoj narod v njihov lastni prepad in ko on stoji kot tkala, v katero se zaganjajo valovi morja te največje vojne vseh časov. Ko ml je pri slovesu rekel, da #e nikoli ni take trdno veroval v zmago kot danes, aem vedel, da Je mogel ta mol, po katerem bo pozneje nekoč dobilo ime naše šlo-let Je, govoriti tako samo iz najcrloblje in najčistejše vernosti svoje močne duše. / Mislim, da govorim lahko '• imenu vsega našega naroda, če objavim svetu, da se Se nikoli nismo čutili tako povezane s Fflh' refjem in njegovo stvarjo, ki je tudi naša, ka-kor sedaj, ko se moramo boriti zanjo z našim življenjem. Ko sem se vozil domov v Berlin, sem se potem spomnil nekega pisma, ki ga je pi-sa' nekemu svojih prilateliev Friedrich П. edinstveni med kralji, v letu 1759., ko Je stala sedemletna vojska na višku; v tem pismu pravi: »Tudi jaz ljubim mir, ravno tako kot vi in hrepenim po njem. Toda jaz hočem dober, trajen in časten mir. Ali mislite, da je zabavno, živeti to pasje življenje, zgubiti dan za dnem prijatelje in znance in vedno žrtvovati lasten dober glas muham slučaja in neprestano slaviti na kocko življenje in srečo. Vrednost miru, mikavnost ugodnosti, veselje življenja, poznam jaz prav gotovo in bi bil rad ravno tako srečen, kakor kdorkoli. Toda čeprav si želim vseh te dobrin, jih nočem odkupiti s sramoto in nizkotnostjo. Filozofija nas uči, da moramo storiti svojo dolžnost, biti zvesti očetnjavi, žrtvovati ji svoje življenje, svoj mir in svoje bitje.« To so načela, po katerih moramo* tudi danes misliti in se ravnati. Ona stoje kakor samotno bleščeče se zvezde ob visokem firmamentu našega življenja. Do njih gledamo z najglobljo vernostjo naših duš, ki je čednost tistih, ki bodo odnesli končno zmago. ( ZIRCAILO ČASA ) 203. »nago т zraku )e dosegel te dni Ob«r- leutnant nemške volske Hafner. Sestrelil je dne 16. oktobra pri Vllkoviških v bližini vzhodno-pruske meje 27 sovjetskih letal. Poročila iz vse Nemčijo pravijo, da so bile prostovoljne prijave v nemško ljudsko vojsko izredno Številne. Govore o »pravem navalu« prostovoljcev na prijavne urade. V Berlinu se je javilo več stotisoč oseb. Porodila kažejo, da se ne javljajo le vpoklicani letniki, temveč'tudi mlajši in starejši. Pri zadnjem napadu severnoameriških letal na Salzburg je bila poškodovana tudi stolnica, zgodovinska Mozartova hiša pa popolnoma porušena. 75 obletnico, odkar Jo pričel vojaško ilui-bo, je obhajal te dni iz prve svetovne vojne dobro znani nemški Marschall pl. Macken-sen. Za prefekta v Turinu Je bil imenovan. Emi-Ilo Grazioll, bivši visoki komisar Ljubllanske pokrajine. »Central News« poroča iz Cunkinga, da so poleti suša, kobilice in viharji opustošili obsežna ozemlja čunklnške pokrajine Anhuej. Prebivalstvo čaka lakota, ker bo krila letina le 30 do 35 % potreb. Pokrajinska vlada je nujno zaprosila Cunklng za pomoč. Armadno povelje Szalaslja Budimpešta, 31. oktobra. Minletrfki predsednik Franz Szalasl je izdal ogrskemu hon-vedu (domobranstvu) armadno povelje; v njem 1* naplieno, da je ogrikl vojak vedno Izvršil svojo dolžnost in da te samo izdajalska klika hotela zabiti klin med fronto In domovino, da bi tako zlomila ogrski odpor. V tem najtežjem trenutku naroda je Previdnost skrbela za to, da lo bili sovražniki Ogrske odpravljeni in ponižana ogrska samozavest obnovljena. »Ml nismo sami«, tako j* med drugim Izvajal ministrski predsednik v svojem oklicu, »temveč z nami se bojuje kot resničen zaveznik nemlkl tovariš. Naia Usode,-neS« beđ<»erH>«, иа»в pueno bod« kakor se bomo zanje bojevali«. Grški spor zaradi kralja Ženeva, 31, oktobra. »News Chronlle trdi v vesti iz Aten, da se je prvi poskus Grkov, potisniti kralja ob stran, izjalovil ob odporu britanske vlade. Vse stranke grške vlade razen rojallstov, o se po vesti lista zavzemale za postavitev regentskega sveta, ki naj bi opravljal vladne posle v odsotnosti kralje Jurija, ker bi sličilo razveljavljenju vseh kraljevskih pooblastil do morebitnega kraljevega povratka v Grčijo. Ta načrt pa so opustili, ko se je britanska vlada uprla, da bi odobrila ustanovitev regentskega sveta. Ljudsko glasovanje o vprašanju kraljevega povratka bo nekako v štirih mesecih. Prostovoljne čete za hrbtom Sovjetov Ukrajinska obramba proti boljševizmu vedno močnejša Bratislava, 31. okt. Nečloveški pogoji, pod katerimi mora delati celokupno sovjetsko prebivalstvo, in javen zasmeh, ki govori iz izraza »avtonomne« republike Sovjetske zveze«, povzroča vedno večjo upornost posebno pri prebivalcih sovjetskih obmejnih ozemelj. Pobeg delavcev iz oboroževalnih obratov in čini sabotaže, ki jih cel6 sovjetski dnevniki ne morejo zamolčali, se množe. Tako je pred kratkim objavilo časopisje na primer neko sporočilo državnega pravdniStva o obsodb-1 ce^e vrste odgovornih vodij oboroževalnih obratov, ker so skrivali begunce. Poleg tega več aH manj pasivnega odpora se vedno boli širi pokret prostovoljnih čet, posebno T krajih, ki jih le šele pred kratkim zasedla sovjetska armada. V okraju Sarin so se ustanovili inočni zbori prostovoljcev pod Imenom »Pjanowzy« in »Unowzy«. Ti dobijo dalekosežno pomoč pri beloruskem in ukrajinskem prebivalstvu, ki jih oskrbuje i živili in obleko in se tudi udeležuje bojev proti kazenskim četam NKWD. Koncem septembra je neka četa teh »Pjanowzy« po uni-čenjii NKWD-bataljona osvobodila približno 2000 ljudi, ki so bili pod stražo na poti na železniško postajo radi odprave- v Kazak-stan. Več močnih, dobro oboroženih poetovolj-skih zborov se bojuje v okraju Kovala. TI unlOuleio talexnlik*_proga^zadr*u|*|o fronti vozeče munlcijske vlake In drugega več. Prav tako koncem septembra je četa nekega prostovoljskega zbora na progi L1u-botln-Kovel zaustavila vojaški vlak z mobili-zirancl iz Severnega Kavkaza, ki so bili na poti na fronto in je pobila vso stražo. Posledica je bila, da se se vsi vpoklicancl pridružili prostovoljcem. Te čete najdejo pri prebivalstvu vsestranske^ pomoč, ker ga varujejo pred ropi in presegi čet NKWD. Na čisiu prostovoljskih zborov so visoki častniki sovjetske armade, ki so se odločili žt hoi proti boljševizmu. Verlae and Druck NS-Uativerla«r and Druckerel KNmtPn. GmbH. Klaiennirt. — Verlasreleiter: Dr Rmil Flelt,1an (szt bel der W«hrmacht). — HBnrituchrlftlelter Friedrich Horatmann. Znneit An«P4rfnli«t.p Nr 1 itlltisr, Dekle s Шв na barfn Pripovttt. Spuala Selma Lagtildl Zato ji nI bilo lahko zatretl solze. Ni trajalo dolgo, pa je začela znova Ihtetl. Janezu nI bilo nič bolj zoprno, kakor če so se Senike jokale. Najraje bi bil kar odSeh toda rekel ti je, da mora, če je le enkrat splezal do koče, tudi Izvršiti svojo nalogo »Kaj pa ti je vendar?« je rekel z osornlm glasom Lenki. »Zakaj ne greš v hišo?« — »Oh, ne upam si tja«, je odgovorila Lenka in šklepetala z zobmi, »Ne upam al«. »Ceca pa te je strah? Davi il pa vendar hrabro nastopila proti sodnim ilužlteljem in sodniku. Tu te pač ne more biti strah pred svojimi Ustnimi starši « — »Pač, ti »o Se ve l!ko hujši kot vsi drugi.« — »Zakaj pa naj bi bili ravno danes tako hudi?« — »Saj vendar ne dobim nobenega denarja«. — »No, saj ti vendar čvrsto dekle, ki lahko zatluilS kruh zat* In za otroka.« — »Da, ampak saj me vendar nihče ne mara vzeti.« Naenkrat te je Lenka domislila, da bi starši lahke slišali njuna glasova In prišli ven. ter vprašali, kdo tu govori. In potem bi bila prisillena. da lima pove vse. Potem se ne b' mogla rešiti v barje. V tvojem ttrahu je sko čila pokonci in hotela odhiteli mimo Janez« Toda on jo je prehitel. Prijel jo |e za ramo in jo trdno držal — »Nel Tu n» prideš mimo dokler nitem govoril t teboj « — »Puitl me da odidem«, je rekla ona In ga divje pogledala. — »Videti je, kakor da bi hotela Iti v vodo«, je rekel) kajti tedej je ttala zunaj v metečini, In on je mogel videti njen obraz — »Da, če bi kaj takega storila, bi to pač nI kogar nič ne brigalo«, je rekla Lenka In pri tem vzravnala glavo ter mu naravnott po gledala v oči. »Davi niti nisi maral, da bi te peljala t teboj zadaj na tvojem vozu Nihče noče imeti opravka z menoj. To moral vendar tam uvideti, da )• za takega revne^ črva, какгЧеп tem jaz, najbolje, če ti naprarl tam konec.« Janez ni vedel, kaj naj bi začel. V duhu si je želel, da bi bil daleč proč, toda čutil te tudi, da se ne sme zapustiti človeka v takem obupu. »Poslušal me sedaj! Obljubi mi, da boš poslušala, kar ti imam povedati. Potem lahko greš, kamor hočeš.« — Da, to je obljubila. »Ali tukal ni nikjer kakšnega sedeža?« •Tam ni on) 4tran| »--''-i « — TorA- pojdi tja in te usedi ter bodi čisto mirna I« Sla je popolnoma pokorno tja m se ucdl" — »Ne joči te sedaj več I« je rekel, kajti zdelo te mu je, da začne pridobivati moČ nad njo. Ampak tega ne bi bil smel reči. kajti takoj je povesila glavo in se začela loka" silneje, nego prej. »Ne joči sel« je rekel in bi bil skoraj z no go udaril ob tla. »Tolflto ljudi je, ki se jim godi tlabeje ko tebi.« — »Ne, nobenemu st ne more slabs# goditi.« — »Ti si 5e mlada In zdrava, ko bi le vedela, kako se aodi met materi. Bolečine jo tako mučijo, de se n more premakniti, toda ona nikoli ne tarna • — »Ona ni tako zapuščena od vseh, kako jaz.« — »Tudi ti nisi zapuščena. Govoril senr z materjo o tebi, mati me je poslala k tebi ■ Ihtenje je ponehalo. Bilo je slišati, kakor ve liki molk gozda, kakor da bi gozd zadr*e' sapo In čakal na nekaj čudovitega. »Sporo čiti ti moram, da prideš jutri k materi da te bo videla. Mati te namerava vprašati, če ho češ k nam v službo.« — »To me hoče vprm Sati?« — »Da, ampak najprej t« hoče videti <- — »Ali ve ona, da...?« — »Ve o tebi ravne toliko kakor vsi drugI « S krikom začudenja in veselja je deklic poskočila in prihodnji trenutek je čutil Ja nez dvojico rok okrog svojega vratu. Skora' te je prestrašil. In njegova prva mltel je bi la, da bi te odtrgal, toda nato te je zbra' in obstal. Razumel le, da je bila deklica od veselja kar Iz tebe, da ni vedela, kaj je sto rila; v tem trenutku bi bila mogla obleti tud največjega lopova, samo da bi našla neka malo sočutja v veliki trečl, ki je prišla nad njo. »Ce me hoče vzeti, potem pač še lahko otta-nem pri žlvljenjul« j* rekla In položila glavo na Janezove prsi ter zopet jokala, toda ne tako silno, kot prej. »Sedaj ti lahko povem da sem zares nameravala iti v barje«, je rekla. »Zahvaljujem se ti, da si prišeli Rešil si mi življenje.« Janez je bil doslej stal negib no tu, sedaj pa je čutil, da ga je obhajalo neko toplo in nežno čustvo. Dvignil je roko in jo pogladll po laseh. Tu se je zdrznila, ka kor da bi lo kdo zdramil iz sna in se je ravna ko sveča postavila predenj. »Zahvaljujem se ti, da ti priSell« je rekla Se enkrat. Obllla jo je žive rdečica v obrazu, in tudi on je zardel »Da, torti ti prideš jutri k nami« je rekel In stegnil roko, da bi t* poslovil. — »Nikoli ne bom pozabila, da si danes zvečer prišel k meni«, je rekla Lenka, in velika hvaležnost je premagala njeno zadrego. »No da, morda le čisto dobro, da sem bil tukaj«, je reiteJ mirno, pri sebi je pa bil vendar voljen s seboj. »Sedaj greš vendar v hišo?« le rekel. — »Da, sedal bom pač Sla noter « Janez je naenkrat imel tako veselje z Len ko, kakršno Ima kdo s človekom, ki mu je bil mogel pomagati. Stal je tukaj in okleval in še nI hotel iti. »Rad bi videl, da si pre skrbllena, preden odidem « — »Mitlila tem naj se raje prei uleželo, predan tjrem notri« _ »Ne, takoj moraš Iti, da boš dobila kaj iostl in prišla pod streho«, je rekel in prav zabavno se mu je zdelo, da je mogel tkrbet-za njo. Sla je takoj h koči in on je Sel z njo, po polnoma zadovoljen in ponosen, da ga je ubogala. Ko je stala na pragu, sta se Se en krat poslovila. Toda komaj jd bil storil ne kaj korakov, je že prlSla za njim. »Ottanl tu kal zunaj, dokler ne bom Motril Laže ml bo če bom vedela, da si zuiiaj.« — »Da«, je re kel, »ostal bom tukaj, dokler ne boš pre stala najhujšega.« Zdaj je Lenka odprla vrata bajte. In Janez le opazil, da jih je lahno priprla, kakor da te ne bi preveč ločila od tvojega pomočnika, ki je ttal tam zunaj. Tega pa nI tudi nič pekla vett, da je tllšal In videl vte, kar te je zgodilo notri v bajti. Stara dva sta Lenki prijazno pokimala, ko |e vstopila. Mati le takoj položila otroka v zibelko, Sla potem k omari In prinesla hleb kruha in skodelico mleka ter jo postavila na inlzo. »Vendar si tukaj? Usedi se in lel«, le rekla. Nato je iia k oqnjiifiu In doložlla nekaj drv. »Nisem pustila, da bi ocfenj pošel, da si boS lahko posušila obleke in se lahko ogrela, ko pride*. Ampak sedaj najprvo jej! Tega ti j« раб najbolj treba.« Lenka je bila ves čas stala pri vratih. »Vi-dva me ne bi smela tako dobro sprejeti, mali«, je rekla s tihim glasom. »Ne dobim nobenega denarja od Petra. Odrekla sem se prispevkom.« je danes že nekdo tukal, ki je bil na sodišču In slišal, kako le ti |e godilo«, je rekla mati. »Veva vse.« Lenka ]e obstala pri vratih in ni vedela ne kod ne kam. Tu je oče odložil delo, si porinil naočnike na čelo in se odkailjal, da bi Imel govor, katerega je bil preudarjal že ves večer. »Stvar je namreč tale, Lenka«, je rekel: »Mati in jaz sva hotela ostati vedno dostojna in poštena človeka. Ampck potem se nama j# zdelo, da si nama prinesla sramoto. Bila je podoba, kakor da te ne bi bila učila razlikovati dobro od zlega. Ko sva pa sedaj slišala, ka| si danes storila, sva si rekla, mati in jaz, da ljudje sedaj vendar lahko vidijo, da si bila pošteno vzgojena, in midva misliva, da bova morda doživela še veselje s teboj. In mati nI hotela, da bi se midva ulttgla k počitku, preden ne prideš ti, da bi Imala vendar pošten sprejem doma.« Lenka s hiše na barju je prišla v Nerlundo, in tU je šlo vse dobro. Bila je voljna in spretna ter hvaležna za vsako prijazno besedo, ki so jo ji rekli. Smatrala se je vedno za najnižjo In se nikoli ni hotela riniti v ospredj#. N1 trajalo dolgo, pa lo Jo vzljubili gospodarja in družina. (Dalje prihodnjič) Sreda, 1. novembra 1944. KARAWAMKEN BOTE Stnm S. — štev. 86. Popoln obrambni nspeh pri Libann Pri Debreczenu močne sile poražene - SovjetI so zgubili neštete tisoče mrtvih svetu Dva tiioč lat stara arena v Varonl tvori po vesteh nemškega časopisja eno najboljših zaklonišč pred bombnimi napadi na svetu. V njej je prostora za 6000 ljudi. Arena ima ogromne obokane kleti, nad katerimi stoje 20 metrov visoki kvadri iz granita. Slavni berlinski kirurg Bier je rad pravil: Vsak ud človeškega telesa je bolan, čim opazimo, da ga imamo. — Moški mora prenašati hrano, ki mu jo nudi domača zemlja. Stari Vikingi tudi niso jedil pomaranč, razen če so jih slučajno nakradli v Španiji. — Ne velja samo za ženske, da so najboljše tiste, o katerih se najmanj govori. To velja tudi za stvari. Ljudje hodijo k tako zvanim zdravniškim avtoritetam. Tudi mene smatrajo za tako avtoriteto. V resnici pa ne vemo več od drugih. Ml smo samo žrtve hipohondrov. — Po mojem mnenju bi zdravnik, ki samostojno misli in hodi svoja pota, v mladosti ne smel toliko ditati. Naj počaka s tem do starosti, ko mu to ne bo moglo več škodovati. — Noben katar ni tako hud; da bi ne mogel specialist nekaj napraviti iz njega. S6 krat j« bil im kaznovan zaradi tatvine, poneverbe, goljufije, vlačugarstva, Izdajanja za službenega organa Itd. 51 letni Albert Ce-rovec iz Maribora. mZ naravnim naraščanjem prebivalstva utegne Avstralija šele v 60 letih šteti 11 milijonov ljudi«, se bere v nekem poročilu priseljevanja. Poročilo priznava, da |e bilo priseljevanje omejeno In odpada v zadnjih 40 letih od porasta prebivalstva zgolj 18 % na priseljevanje. Avstralija pa potrebuje, da se lahko ohrani na Pacifiku .najmanj 20 do 30 milijonov prebivalstva. Gospodarstvo dežele lahko brez težkoč prehrani toliko prebivalstva. Nemški in italijanski tehnični listi so nedavno prinesli notice, da je v srednjeevropskih velikih gospodarskih krogih stopilo na dan vprašanje starega načra o Izgraditvi kanala, ki bi vezal Jadransko morje z Donavo. 2e pred prvo svetovno vojno sta bila dva tozadevna projekta. Prvi je predvideval prekop od Reke, Karlovca, Zagreba po najkrajši črti do Donave. DrugI, daljši In težavnejši pa bi potekal preko severozapadne Hrvatske in Slovenije do Bratislave oziroma Dunaja. Ta kanal bi prepekal Muro, Dravo, uporabil Savinjo in Savo. V Nemčiji lo svii4U odkupno ceno %# mesne svinje, za težke svinje pa nekoliko znižali, ker hočejo, da ljudje bolj rede mesne svinje. Ugotovili so namreč, da s pridelovanjem oljnih rastlin pridobe na hektar neprimerno več maJčob, kakor pa ■ pridelkom krm za pridobivanje masla ali masti od krav, oziroma od svinj. Nove cene so stopile v veljavo iS. oktobra. Helij te zelo lahek, negorljiv plin, ki so ga uporabljali doslej v prvi vrsti za polnjenje velikih zrakoplovov in registracijskih balončkov, s pomočjo katerih proučujejo učenjaki visoke zračne plasti. Zaradi velikega Pomena za letalstvo je helij seveda drag zlasti še, ker ga je na svetu malo. Zdaj so Pa jeli helij uporabljati tudi za dela pod vodo, bodisi da gre za kesone pri polaganju temeljev novih mostov, ali pa za potapljače, ki morajo delati pod vodo. Zraku primešajo helija In ta zmes ima velike prednosti pred navadnim zrakom pod pritiskom, v katerem je dušik. Dušik se namreč pri večjem pritisku v krvi razkroji. Ko pa pritisk preneha, se izloča v obliki mehurčkov in lahko tile povsem zamaši. Tako nastanejo omedlevice In težko dihanje. Nasprotno se pa helij v krvi le neznatno razkroji in zato zrak, ki mu primešajo nekaj helija, ne vpliva tako škodljivo pod pritiskom, kakor zrak. v katerem le dušik. Koristolovci Srca I HSe le lanatorlf Zmeden je molčal In hitro Izpll fiaio vina. Napeto ga }e pogledala, medtem ko je on zamišljeno nekaj računal. »Rm ne gre«, je končno rekel z globokim vzdihom, »ne morem tekati okrog, da bi al preskrbel šestdeset tisoč mark.« Ona je molčala In atlsnlla ustnice. Trenutno je pogledala. »Kaj bi rekli, če zelo dober vaš prijatelj prevzame hipoteko, ljubi doktor — reolmo jazi« Z odprtimi ustml jo je pogledal, ali potem je z vso lilo zmajal % glavo. Ali nI prišel do tega, da bi govoril. »Nobene besede več, doktor«, je rekla energično. »Jutri dobite od mene ček za šest deset tleoC mark. Jaz zaradi tega ne bom obubožala«, je smehljajoč se dodala, »in ako hočete, ml lahko daste pobotnico. Potem le odpeljeva do odvethika, vi naročite tja prodajalca, In ml podpišemo pogodbo. V Que-denfeld se ne boste vrnllU« Govorila je s odločnostjo, ki je malega doktorja vsega zmed-1«. Izpll je vino in je strmel v njo. »Ali ne bi hoteli natočltl tudi menil« je vprašala smehljaje In mu je nastavila čašo yn je natočll, nehote se dotaknil njene roke lo spet pogledal. Potem je natočll, ali tre#-* mu je roka. g^astal je premolk, medtem ko je ona t za-J^^etnlm smehljajem -zrla v njega. Trenutno rt-zdrznil In vzdignil čalo. »Ali li smem gospodična Agnes, da vam povem ol« ' z*lo resnega«, je začel z razburjenim »Težko ml je povedati, s kakšnim ko « Panjem gledam v vas, kako vas — ka- — najbrž lega niste opazili...« -,,'pP»illa sem, dragi prljatell«, je tiho opomnila in „ naslonila na njegova ramena. Ko ? P?zno zvečer odprl njena hišna vrata, je obli bežen poljub... Zgodaj zjutraj jo je zbudil telefonski klie nunega zaročenca. Vneto jo je spraševal, Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. oktobra objavilo: Proti vzhodni fronti trdnjave DOnnklrchen so sile kanadskih oklopnjakov po silnem pripravljalnem topniškem ognju prešle v napad. Začasno vdrlega sovražnika, smo z nasprotnim napadom takoj vrgli nazaj, pri čemer je imel visoke zgube. Na Nizozemskem se je pred našim mostiščem severnovzhod-no od Brflgge do prostora pri S Hertogen-bosch stopnjeval boj proti skupinam sovražnih oklopnjakov do mogočne bitke. V naj-hrabrejši obrambi so naše, najhujšemu ognju na kopnem In Iz zraka Izpostavljene divizije vzdržale nasproti sovražnim prodornim poskusom, morale so se pa proti večeru r. posameznih odsekih umakniti sovražni premoči. S'Hertogenbosch smo po srditih bojih v hišah zgubili. Zaščitna vozila vojne mornarice so pred nizozemsko obalo z obstreljevanjem zažgale nek britanski brzl čoln. Na bojišču pri Rambervlllersu' In Mortagne so Amerlkancl še dalje napadali po silni topniški pripravi In z močno uporabo bojnih letalcev, pridobili pa le posamezne gozdne dele. Z lastnimi napadi dalje proti jugu v področju Cornlmonta smo porinili naše položaje proti Zapadu naprej. Na Zapadu je prišlo v ozadju bojišča do silnih zračnih bojev naših lovskih letalcev proti številčno nadmočnim skupinam sovražnih lovcev. Pri tem smo sestrelili 14 anglo-ameriških letal. V pretekli noči je nekaj brzih bojnih letal In letal za nočno borbo z dobrim uspehom nadaljevalo z bombardiranjem sovražnih oskrbovalnih oporišč pri Aachnu in na nizozemskem prostoru. V Srednji Italiji smo s podvzftjl udarnih čet odpravili nasprotnikova oporišča. Sovražnikovo bojno delovanje se je tudi včeraj omejevalo na topniško obstreljevanje In' nekaj brezuspešnih napadov severno In za-padno od Lolana. Britanske čete, ki so poskušale prekoračiti odsek ob Roncu severno od Meldole, smo vrgli nazaj z zgubami nasprotnika. 31. okt. Kot poroča Rautar Iz N«w York«, I# prlapal t|a na «vo|«m agltacijikam potovanju pradsednlk Roosevelt v ipremitvu Žida Morgenthaua. Imel |e govor, čigar viiak je predstavljala zahteva, da morajo »Zedlnje-ne države« v smislu svoje moralne, politične, gospodarske in vojaške moči prevzeti vodstvo v skupnosti narodov. Madrid, 31. oktobra. V soboto so mobilizirali o priliki Rooseveltovega obiska v New Yorku 10.000 policijskih agentov. Berlin, 31. okt. Nemški listi smatrajo, da je pri Rooseveltovi prisotnosti v New Yorku najzanimivejše to, da ga je prvič spremljal Morgenthau in da |e Roosevelt izjavil, da bodo prevzele Zedlnjene države vodstvo narodov. Podf naslovom »S svetovnim gospostvom hočejo izropati ves svet«, pISe »VOlkischer Beobachter«: »Svetovni predsednik vseh Zidov je poudaril severnoameriško zahtevo po svetovnem gospostvu. Zahteve po nadvladi nastajajo predvsem iz trgovskih razlogov. Z 250 milijardami dolarjev, ki jih je izdala Roo-seveltova vlada za vojno, so bili doseženi ogromni dobički, ki jih ne morejo Izpreme-nitl v blago in za katere sedaj iščejo na- Med Donavo in spodnjo Tiso se ogrske skupine bojujejo z boljieviki, ki napadajo na več odsekih. V prostoru pri Debreczenu so nemške in ogrske čete pod vrhovnim poveljstvom Generala der Inianterie Woehlerja in Generala der Artillerie Frettner-Pico v tritedenskih bojih uničevalno porazile močne sovražne sile in s tem preprečile obkoljenje v jugovzhodnem delu Ogrske stoječih nemških in ogrskih skupin, za katerim je stremel nasprotnik. Tega velikega uspeha so v odlični meri deležni odredi oklopnjakov pod poveljstvom Generala der Panzertruppen Breitha in odredi nekega zračnega brodovja pod vodstvom Generalobersta Desslocha. Sovjetska 27. armada, 6. armada gardnih oklopnjakov ter več zborov oklopnjakov in konjiče so utrpeli visoke zgube ljudi in materiala. SovjetI so zgubili več kot 12.000 mrtvih In nad 6.600 ujetnikov. Uničili ali uplenili smo 793 sovražnih oklopnjakov In jurišnih topov, 1010 vsakovrstnih topov, skoraj 2000 vozil ter velike količine drugih orožij in vojnih orodij. Zapadno od prelaza pri Dukll so se v našem obrambnem ognju tudi včeraj zrušili vsi sovražni napadi. V severnem odseku še trajajo z nezmanjšano t^oto hudi boji ob ojačeni uporabi sovjetskih sil. Pri tem smo odstrelili 93 oklopnjakov. Jugovzhodno od Libaua so naše čete v trdi borbi znova dosegle popoln obrambni uspeh. Tudi v prostoru pri Autzu se z močnimi silami napadajočim Sovjetom ni posrečil zaželeni prodor. Proti fronti na kopnem na polotoku Svorbe so boljševiki ponovi'i svoj napad, ne da bi dosegli kak uspeh. Pri napadih britanskih bombnikov na pomorska opbrišča na Norveškem smo po doslej do-šlih poročilih sestrelili šest letal. Severnoameriški teroristični letalci so včeraj podnevi odvrgli bombe na obmest-je Mtinchna. Britanska letala so v zgodnjih večernih urah napadla KOln. Anglo-ameriški nizki letalci so še dalje terorizirali civilno prebivalstvo v Zapadni in Severozapadni Nemčiji. ložbe. Zato naj bi prišle Industrije povsod pod nadzorstvo ameriškega kapitala, da pa bi bila ta trgovina tudi politično zavarovana, naj bi ostale Zedlnjene države močno obo-rotene In naj bi zgradile na vsej zemeljski obli številna oporišča, da bi končno s pomočjo varnostnega sistema prišle v po-lolaj, v katerem bi lahko po svoji volji mobili^rale druge narode za svoje koristi. Morgenthauov načrt hoče zato odstraniti kot tekmeca najprej Nemčijo in Japonsko, da bi lahko nato neovirano izropal ostale dežele Isti Roosevelt, k. je očital Nemčiji in Japonski, da nameravata doseči svetovno gospostvo, grozi danes t uničenjem narodov, ki branijo svojo svobodo In življenje proti židovskemu hlapčevstvu In boljševizmu ter glasno objavlja diktaturo Wallstreeta nad vsem svetom. To objestnost bodo Zedlnjene države drago plačale. Na bojiščih bodo prejele odgovor, ki ga zaslužijo. Berlinski list »Morgehpost« izjavlja,- da je razvidno iz dejstva, da je bil Roosevelt v spremstvu Zida Morgenthaua, kdo si želi svetovnega gospostva. To je svetovno Židov stvo, čigar izvršilni organ je bil vedno Roo sevelt. Vojni dobički jim ne zadostujejo židje o sebi samih »Vojno junaštvo ni lastnost Zidov. Mogoč* Je, da so bili naši predniki pred tisoč leti sposobni bojevniki. Ali ml jih nismo ovenčali z našo slavo. Kako se že glasi Raschijev komentar k svetopisemskemu stihu: In Jakob se je bal — »Bal se je usmrtiti in bal se je, da bi bil usmrčen ...« ... Mi bi lahko odkrito priznali, da nimamo vojne hrabrosti. Da, mi imamo strah' pred krvjo, mi se trepetajoč zgrozimo pred prelivanjem krvi (v bojul) Mi nismo tega krivi. K temu nas je prisilila naša vera.« (Jakob Klatzkln v »Kriza in odločitev v 2idovstvu<.) »Militarizem že zato nI mćgel uspevati v Zidovstvu, ker mrzi vojno In jo vedno smatra za težko nesrečo (v kolikor gre za aktivno udeležbo!)« (Bernhard MUnz v »Temeljne Idej* Zidovstva«.) »Tri in pol leta sem se izmuznil iz vojne, kjer sem le mogel — in obžalujem, da nisem imel hrabrosti kakor veliki Kari Liebknecht, reči »ne« in odkloniti vojaško službo. Tega se sramujem. Tako sem delal, kar se je (med Zidil) delalo vobče: uporabljal sem sredstva, da me niso ustrelili in da jaz n* bi koga ustrelil.« , (Kurt Juholski v >Mltos 5 PS<.) »Izmuzniti se iz vojske, kjer koli je to mogoče — kakor sem delal jaz in več sto mojih prijafeljev —, j* pravlca(l) posameznika.« (Ignae Wrobel v časopisu »Die Weltbtihne«.) »Kar se mene tiče, sem do leta 1914. preklinjal svojo veliko kratkovidnost, ko se j* spremenila v dar Previdnosti(l), ker takrat me je varovala pred ironto, torej mi je verjetno rešila življenje.« (Emil Liudwig (Cohn) v »Darovi življenja«.) svoje gospostvo hočejo razširiti in zavarovati na širših področjih. Oni hočejo izropati narode, bodisi v obliki boljševizma ali skrajnega liberalnega kapitalizma. V obeh primerih bi triumfiralo židovstvo. Židovski severnoameriški imperializem hoče postati židovski svetovni imperializem. Objestnost, s katero so tu proglasili zahtevo po svetovnem gospodstvu, je veliko svarilo za vs* narode. Vesti ix Liubl)an« in okolice Biserni mainik Ivan SašelJ f. V St. Lovrencu na Dolenjskem, ki si ga je izbral za pokoj in za večni počitek, je 15. oKt. umrl starosta duhovnikov ljubljanska škofije biserni mainik g. Ivan Saielj v visoki starosti #6 let. Doma je bil ii Mokronoga, po očetu pa Korošec iz Ferlacha. Maturiral j* v Novem mestu 1879, torej i* pred 65 leti, v duhovniški službi pa je preživel kot župnik nič man| . kakor 36 let v Adlešičih v Beli Krajini, kjer je nabral za debele knjige narodnega blag* Od mladih let se je zanimal za zgodovino In narodopisje. Zaslovel je s svojima knjigama »Bisernice Iz belokranjskega narodnega zaklada« ter »Slovenski pregovori in reki«. O njegovem zbranem etnološkem delu pričajo že sami naslovi, ki obsegajo Število 200. Za Belo Krajino se je vneto trudil in mu ta dolguje največjo zahvalo. Bil ja srčno dober človek, ki si je tudi s svojim lepim značajem zagotovil trajen spomin. Kot upokojenec se je leta 1922.. naselil v St. Lovrencu, kjer je 17. t. m. legel ob veliki udeležbi prebivalstva k večnemu počitku. Naj mu bo ohranjen časten spomini Razne nenaTadnosti Septembra leta 1890 so pripeljali v bolnišnico v Eastburne (London) moža, ki si j* s kladivom zabil v glavo tri cole globoko štiri žeblje, ker ga je mučil hud glavobol In si je tako hotel preskrbeti mir. * V Kanadi je tožila neka žena radi razpo-roke, ker je njen mož odklanjal, da bi izpolnil svoj* zakonske dolžnosti. Ko ga je sodnik vprašal glede tega, je zakonski mož izjavil, da je bila njegova t*na pr*d *nim letom pri nekem mazaču, ki ji j* sv*tov»l, naj se radi obvarovanja svoje lepote, vsak večer Soplje v močni čebulni vodi. To pojasnilo zadostovalo sodniku, da je odklonil tožbo, izjavil je, da se ne more prisoditi nobenemu zakonskemu možu, da bi se moral muditi v spalnici tako parfumirane dama. Ko ja umrl l*ta 1935. general Com*z, dolgoletni diktator Venezuele, so v korist držav* zasegli ogromno premoženje tega moža, ki j* bil kot pustolovec in tiran deležen malo simpatij. Ali general, ki je bil velik prijatelj žensk, nI zapustil samo denarja, ampak tudi 128 sinov in hčera, od katerih so že nekateri sp*t imeli otroke. In tako se j* začelo tožarenje radi zaseženega premoženja In končno so nasledniki tudi zmagali, kar j* bilo mogoč« radi tega, da so opozorili tudi na zasluge za-sovraženega generala Gomezai on )e odprl p*trol*|ska n^ajališča v Venezueli In pr*< skrbel deželi ugodne pogodbe. Seveda, kb so l*ta 1938. nasledniki, katerih število je med tem naraslo nt *357, hoteli premoženje razdeliti, j* bil večji del porabljen za stroške pravd*. Nato je menil Rudi očittioč z globokim gU-■omi ■Ampak, da&ko mof atari, menda vendar na boi priiel • praznimi rokami na mol ro(. (tni dani« Zgodbe A ženitnih gol|nlili PripoTedu|e Edith wlldbrnnn kako ae počuti in lo pri tem tikal in vikal. Agnea |e prekinila razgovor s tem, da je kategorično izjavila, da naj ledaj pokliče odvetnika. V ostalem ga je pričakovala k zajtrku. Pojavil le je z mogočnim šopkom rdečih rož In jecljal, da jih pričakuje odvetnik ob četrti url. Prodajalec bo tud"! prišel. Gladile mu je lase In ko jo je opoldne zapuitll, je imel ček v Sepu. Točno ob štirih je prišla Agnea k odvetniku. Upoznal jo je z nekim atarejšim gospodom, ki ga je predstavil kot lastnika sena-torija. In potem so čakali na dr. GOntherja. Končno, čez nekaj časa, se je pojavil pisarniški sluga in javil dr. GOntherja iz Oue-denielda. Gospodična Schwalbe je vzdihni-la in smehljajoč se crledala proti vratom. Vetopil je okrogel, čokat gospod rdečega obraza in v staromodni kučmi, ki je pogledal prisotne X nezaupljivimi pogledi. »Jak sem dr. GOnther iz Ouedenfelda«, je rekel ■ hreščajočim glaeom. »Zakaj rte o meni za- Radi misli na ise / ■аш.ти Prijatelj Rudi je obhajal rojstni dan in me je včeraj poklical po telefonu, da me povabi na dnevno slavje. »Kajne, Rudi, ti si se preselil. Kje pa sedal stanuješ!« sem ga vprašal, ko sem mu poslal po ilcl svoja voščila. Rudi ml je povedal ulico in hišno številko. V dotlčnem kraju se sploh nisem spoznal in sem ga zato prosil: »Opiši mi enkrat točno, kako naj pridem do tvojega stanovanje? Zelo neprijetno, če človek tava v temi okoli In nadleguje dvajset civilistov in dvanajst policistov z vprašanji da bi našel naslov.« »Oh, to je popolnoma enostavno«, je pričel Rudi in ml obširno opisal, s katero cestno le-leznico naj se peljem. Potem je nadaljevali htevall pojasnila! Mar sem si od vas -aj •posodil?« »Doktor Gflnther iz —« gospodična Schwalbe nI končala stavka in je v strahu atrmela ▼ tega drugega. »— Ouedenfelda«, je končal zdravnik stavek. »Prišel sem nalašč v Berlin, da bi razkrinkal goljufa, ki je Zlorabljal moje Imel« Na telefonski poziv je banka poročala, da je ček gospodične Schwalbe že vnovčen. Gospod »dr. Gflnther« je bil zginil, * »Zahvaliti se moramo samo energiji gospoda dr. Gflntherja«, je izjavil državni pravd nlk, »de nam je uspelo aretirati že večkrat kaznovanega - obtoženca na kolodvoru Gmotne škode torej gospodična Schwalbe nima. Ali to naj ji bo resen Opomin, da ne zaupa tako znatne zneske neznanemu človeku, če še tako zaupanja vredno nastopa. Ni težko, zlorabljati Ime zdravnika, tudi nI težko, obiskavati samostojno damo, ki je v vsem • sosedstvu znana radi svoje potrebe po zdravnikih. In tudi oblluba zakona ni nobeno poroštvo za to, da gre za poštenega človeka. Predlagam radi posebno rafinlranega ob-toienčevega ravnanja......« , Ntphal lirl tile Hamani »Greš po prvi cesti na desnll Potem zavijaš In sicer pri, počakaj malo, da, pri tretji cesti levol Potem prideš na levi strani do visoke, velike, bele hiše. Z desnim komolcem odrineš spodaj vrata, greš po stopnicah do tretjkga nadstropja, nato že vidiš stanovanjska vrata z napisom Imena. Potrkaj po tem z levim komolcem na naša vratal Če te nihče ne sliši, potem Poskušaj z desnim ko molcem, da pritisneš kljuko, In če se vrata ne odprejo, pa enostavno močno suni z nogo v vratal Po vsem tem te bomo že slišali Suvaj čvrsto, menjaje z desno in levo nogo!« »Ampak, Rudi--—« sem prekinil njegovo govorjenje, »Imam tudi roke! Zakaj naj vedno rabim samo nog* ia komolce!« Ameriški nafrii za zasnžnjenle svela S svetovnim gospostvom liočejo izropati ves svet Straa 4. — &tev. 86. KARAWAXKEX BOTE Sjreda, 1. novembra 1944. Diktat premirja z Boigarigo Priznanje krivde brez pridržka - Stajnov: „Izrecite sodbo zoper nas!" Kreis Radmannsdori AfiUng. (Obisk Kreisleiter]a.) Dne 25. oktobra je Kreisleiter Pg. Herbert Gasser prvič obiskal Ortsgruppe Afiling. Ob 13. uri je imel daljžl razgovor z Ortsgruppenleiter-jem Pg. Hoierjem in člani štaba ter si |e pri tem dal na drobno poročati o razmerah v Ortsgruppi. Za fem je bila v prisotnosti župana dipl. ing. Kurt Hofmanna in drugih zastopnikov občine otvoritev rova zračne zaščite. V teku popoldneva je imel Kreisleiter še neke razgovore z vodečimi gospodi KIG. Zvečer je priredila Ortsgruppe v Parteihei-mu velik apel, na katerem je imel Kreisleiter daljši govor. V svojih izvajanjih se je dotaknil vseh vprašanj, ki v sedanjem trenutku zanimajo vse in je razpravljal posebno o razmerah na Gorenjskem. Številni poslušalci so z navdušenjem sprejeli njegove besede. Veldei. (Vojvodinja Meklenburg-Schwerin umrla.) Dne 26. oktobra je tukaj umrla vojvodinja Maria Antonia Meklen-burg-Sohwerin, ki je že več let bivala na Bledu. Oorenjska zatemnjuje v času od 30. oktobra do S. novembra od 17.30 do 6. ure (normalnega časa). Če zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm« ob času, ko le zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnievanfa takoj zaiemniti odnosno se mora odklopiti razsvetljava. Vodstvo OF se pritožuje zaradi pomanjkljive pomoči vH. Erainburg, 31. oktobra. O iporočilu vodstva OF z dne 30. septembra t. 1. pod naslovom »Pregled dogodkov« se naijde sledeča notica: Zadnje dni to nekatere radijske postaje Se bolj poudarjale pomoč, ki jo nudijo naši zavezniki naši NOV. Tako na primer ni res, da bi nam bila zavezniška letala prinesla pomoč v moštvu in materialu. Treba je poudariti dejstvo, da je bila ravno v pogledu oborožitve naše vojske pomoč zaveznikov zelo majhna. V decembru leta 1943. nam je bila zelo potrebna pomoč v orožju, hrani m obutvi. Toda vsega tega je bilo tako bore malo, da je sam Tit« izjavil, da j« vse tisto, kar smo dobili, kaplja v morje. Preporaiavanje po zračnih nepađth Dogodilo se je, da mo po težkih napadih iz zraka našli majhne otroke, za katere ni bilo mogoče ugotoviti osebnih podatkov, ker so njihovi starši ali pa drugi njihovi sorodniki ob napadu izgubili življenje, oziroma jih ni mogočb najti. Take otroke prevzame NSV, pri čemer se na vsak način zagotovi, da se ugotove osebni podatki otrok ali vsaj najde možnost, da se določijo pozneje ti podatki Oni, ki take otroke najdejo, si moraio Budimpešta, 31. oktobra. Tri dni so trajala v Moskvi pogajanja za premirje z bolgarskim odposlanstvom, toda beseda pogajanja prav za prav tu ni umestna. Bolgari so brez časti priznali krivdo, in Sovjeti so diktirali pogoje, vtem ko so Anglo-Amerikanci kot zaplotniki gledali obsodbo bolgarskega naroda. Dvakrat so dali bolgarskemu odposlanstvu priliko, da se izjavi. Vsakikrat so rade volje nastopili v vlogi obtožencev, ki se sami obdolžujejo zločinstva. »Prišli smo«, je izjavil bolgarski zunanji minister Stajnov, »da sprejmemo vašo sodbo. Izrecite sodbo glede nas!« Pred moskovskim sodnim dvorom glede premirja je priznal, da gleda Bolgarija z naivečjim spoštovanjem na Anglo-Amerikan-ce in se z ljubeznijo ter spoštovanjem približuje Sovjetski zvezi, ki je osvobodila državo. Podvizal se je, zagotavljati sovjetskemu državnemu pravdniku, da se vrše v Bolgariji največji prevrati. Brezobzirno se odstranijo vsi, ki so sodelovali pri dosedanji nacionalni politiki. Radikalno se vse obrne od spodaj na zgoraj. Iz Stajnovove samoobtožbe se j« dalo posneti, da išče bolgarska vlada svoj spas v brezpogojnem sodelovanju s sodrgo. Drugo izjavo je tudi dal bolgarski zunanji minister, in jo je razširila sovjetska poročevalska agencija. Vsebuje priznanje 'vojne krivde od strani bolgarske vlade. Lizbona, 31. oktobra. Britanski iiasko na Balkanu kakor tudi kapitulacija Churchilla pred zahtevami Sovjetov v Moskvi potrjujejo sedaj na senzacionalen način odkritja v amerikanskih časopisih. Potem ko je že newyorški »Journal American« pred nekaj dnevi z vso jasnostjo napovedal, da Angliji in Zedinjenim državam ne bo mogoče, da bi se vmešavale v balkanske načrte Sovjetov, objavlja sedaj »New York Herald Tribune« zelo zanimivo poročilo novinarja Zedinjenih držav Andre Vissona o porazdelitvi balkan- po možnost' dobro zapomniti vse okolščine in znamenja (kraj, kjer so našli otroke, oblekel itd.) in to sporočiti NSV, da tako pomagajo ugotoviti osebne podatke. Policijska ura spremenjena Kommandant des Schutzgebietes Oberkrain (poveljnik varnostnega ozemlja Gorenjske) je objavil, da je bila policijska ura v vseh krajih Gorenjske spremenjena, in. sicer je sedaj prepovedano iti od doma od 21. do 5. ure. Gostilne moralo biti zaprte že ob 20. uri. Ta postopek je menda brez primera v zgodovini. Glede strahopetnosti in brezčastno-s ti prekaša celo to, kar so si privoščili glede slabosti značaja in malodušja romunski odposlanci. Molotovu torej ni bilo težko, narekovati Bolgarom pogoje premirja. Doslej določila premirja še niso objavljena. Bolgarski narod torej še ne pozna podrobnosti suženjstva, ki se zdaj začenja. Kljub temu se je v Sofiji že razširilo topo in žalostno razpoloženje. Nihče ne pričakuje kaj dobrega od Moskve, čeprav so odposlanci na vsa usta zatrjevali! kako je bolgarski narod v ljubezni. naklonjen boljševizmu. Z začetkom premirja začasno niso dosegli ničesar drugega, kakor da z Bolgarijo ne bodo več ravnali kot s sovražnikom, ampak s sužnjo. Prve poskuse gospostva tujcev je že uživala: nihče ni več varen svojega življenja, lastnimi ne prizanašajo, gospodar hiše je sovjevski vrhovni poveljnik, ki lahko Bolgare po mili volji uporabi za hrano topov, kjerkoli se mu ljubi. — Stajnov je hitro zagotavljal, da bo bolgarski kabinet napel do skrajnosti vse sile, da bo izpolnil pogoje premirja in s tem nekoč dosegel svoj zo-petni sprejem v krog zavezniških narodovi Ta izjava je menda najboljša razlaga diktata premirja, kajti tako govori le zunanji minister, ki je z zlomljeno hrbtenico zapustil mučilnico Kremi j a. skega prostora v interesna območja, kakor sta se dogovorila Churchill in Stalin. Javnost zve s tem nadaljnje podrobnosti o angleško-sovjetskem tajnem dogovoru, čegar obstoj je potrdila že londonska »Times«. Visson sporoča na podlagi svojih zvez z merodajnimi amerikanskimi vladnimi mesti, da resnično že nekaj časa obstoje med Londonom in Moskvo dogovori glede Balkana, ki prepovedujejo Britancem, da bi se kjerkoli izkrcali na balkanski obali, preden ne bi sovjetske armade dosegle določene cilje. Samo pod pridržkom, da bi pristopili Angleži šele takrat k vojaškim akcijam, če Moskva na to pristane, se jim je sploh dovolilo, da so se lahko izkrcali v Grčiji. Z angleške strani so se trudili, kakor odkriva Visson, da bi se obdržal v Jugoslaviji nek angleški vpliv in da bi se sovjetsko območje v Jugoslaviji prostorno in vplivno omejilo. Toda Anglija ni mogla uresničiti teh namenov in je morala kloniti pred sovjetskimi zahtevami. Edino priznanje, ki so ga dosegli Angleži, je v tem, tako je izjavil Amerikanec, da se je »balkanski prostor porazdelil v interesna območja«. Medtem ko je bil praktično prepuščen Sovjetom ves Balkan, so si Britanci zagotovili samo neki do- ločen okraj v Grčiji s pridržkom, da bo ljudsko glasovanje odločilo o bodoči dvavnl obliki, pri čemer pa bi morebitna sovjetiza-cija itak odstranila vsak angleški vpliv. Ame-rikanski novinar pri tem ugotavlja, da je vpliv v Grčiji življenjskovažen za Britance. On namiguje, da si bodo Angleži na vse mogoče načine prizadevali, ohraniti si -vplivno območje v Grčiji. Tudi bivši veleposlanik Zedinjenih držav v Parizu, William Bullitt potrjuje v članku v časopisu »Life«, da bi v primeru nemškega poraza Romunija, Ogrska, Bolgarija, Cehoslo-vaška in Jugoslavija prišle pod kontrolo Moskve, kakor to tudi omenja londonska »Ti" mes«. Jedro amerikanskih premišljevanj je, da se je Anglija odrekla Balkanu. Ameriški militarizem ženeva, 31. oktobra. Senator Thomas Oklahome, član vojnega in mornariškega pododbora senata Zedinjenih držav, je zahteval, naj obdržijo Zedinjene držaje tudi po vojni štirimilijonsko armado. To za vojno pripravljeno armado Bi v petih, osmih aH desetih letih zmanjšali kvečjemu za 2 milijona. Samo na ta način bodo lahko ohranile Zedinjene države svoj položaj v svetu. (Razno Ob času rukanja je nevarno, stopiti ponoči v jelenje revire, kar je moral skusiti nek mlad mož v Harzu, ko je bil ponoči spotoma iz Gernroda v Magdesprung. Popotnika je napadel z rogovjem nek jelen in ga precej znatno poškodoval na levi roki. V bližini Haderslebna (Severna Slezka) so štiri krave zašle v tobačno polje nekega kmeta, kjer so požrle velik del listov. Tobak pa je bil živalim očitno premočan, kajti kmalu po zavžitju te nenavadne krme sta poginili dve kravi. Ena najčudovitejših rastlin na svetu je v Arabiji rastoča smejalka, ki se mora zahvaliti za svoje ime čudni lastnosti. To je srednje velika rastlina s svetlorumenimi cvetovi, ki da vsak izmed njih po 2 do 3 semena. Arabci semena te rastline. suše* in zmeljejo ter jih porabljajo kot njuhalni tobak. Kdor vzame ščepec tega praška, začuti enak učinek, kakor če vdihava smejalni plin; mora se namreč na ves glas -lejati. Krčevitemu smehu pa sledi kmalu reakcija, in človek trdo zaspi. Po vesti iz New Torka je divjal v Srednfl Floridi orkan, ki je povtročil za več milijonov dolarjev škode. Med drugim je uničil več tisoč pomarančnih dreves. Vse ladjedelnice so morali zapreti ter 150.000 oseb al moglo na delo. Orkan je prevrnil stolp neke riHiicVfi t)ostaie. Nek 40 letni japonski vojak je pobil vse dosedanje rekorde v plavanju na dolge proge. Da bi prinesel vesti z obkoljenega otoka Plliliu v Palauški skupini k vrhovnemu poveljstvu na glavnem otoku, je preplaval v 48 urah preko 60 km, čeprav je moral često mimo mest -s trupli mrtvih ameriških Britanski flasko na Balkanu #Vsem aorodnlkom. prijateljem in znancem naznanjamo, da nae Je nepričakovano zadela tužna vest. da je izgubil svoje mlado življenje Takob Bogataj Greondlar. Padel je na dne 16. av- Kuate ,T starosti 36 let. Dragi Jakob, mrtev ml. toda v naših »rcih boi ilvM dalje.. Krainbure-Salraoh. т oktobru 1944. talnjoča mati, bnta, #e#tr* ter OBtolo lorodatvo. Globoko potrti т neizmerni žaloetl »poročamo, da Je dne 13. oktobra 1644. za vedno za-tienil gvoje trudne ofi na# ljub I jeni, srCno dobri atek lakob Kleisch čtatovodja ЖХв. Тл {Erase softutj« ta vMia ki eo pokojnika epremfll na njegovi zadnji poti, cteroveli cvetja — najiekrenejia hvala. Poeebno zahvalo izrekamo ravnateljstvu KIG, obratovodetvu, delovodjem, uradnikom in modelavcem'za podarjene venee in denarne prispevke. nameščenzem SVK za podarttev venca. Vam, pevukim prijateljem, ki ste iepolniH njegovo poslednjo ieljo, za v ШГОЛ segajoče petje — stotera hvala! BcA рокојпНм ohmamfeu testen spomin! Aeiing-Bawe, Ж. »44. jtaklnjote АпШпа in ostalo sorodstvo. T neizmerni ialosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in xnanoem preialoetno vest, da me je po dolgi teSki bolezni, previdena s sv. zakramenti, za vedno zapustila v starosti 48 let moja predobra »ena in mama, gospa Marta Oloch Pogreb drage pokojnice Je bil v torek, dne M. oktobra, ob S. uri zjutraj k hlle talosti. Jauerburg. 34. oktobra 1*44 Mufoat: Fnuis, soproc; lin Лр»в«1, ter ostalo son>detT0. A M T L 1 C H K H F. K .A NN T M A C H U N G E N Bekanntinacfiiinit nbcr die Bezugsregeiung fur Schuhcreme. Gemift der AnordnuDg IV/44 (Bezugsregetung (Ur Schuhci^e) der Reidis« sUlie MChemie" voin 20. Mai 1944 (Rcidisanzcigcr Nr. 115 vom 23. Mal 1944) wird fiir den Wehrwirtsehaftsboeirk XVIII ilber die Bezugsrcgclung fiir Schiih-creme im Anschiuft an mcine Bckanntmadiung vom 14. Juni 1944 folgendes vcrordnet: 1. Absdinitt .,S November 1944" der Rcldisseifcnkartc fOr den Monat November 1944 wird zum Bezug von ciner Dose Sdiuhcreme DIN I (ca. 35 g) ab November 1944 freigegeben. An Stelle von 35 g Sdiuhcrcme pastdser Form kann audi Sdiuhcreme in^ fester Form im Gewicht von ca. 23 g abgegebea werden. 2. Die Abschnitte sind vom Kleinverteiler abzutrennen und aufzubcwahren. t)ber die weitere Behandlung der gesammelten Absdmitte ergehcn noch ent-spredicnde Weisunj;en Salzburg, den 20 Oktober 1944. Der Reichaitatthaltcr. Landeawirtsdbaftsamt f. d. Wehrwirtsdiaftebczirk XVlll. Anderungen im Reimezuyverkehr Voni Mittwtx'h dem 1. November 1944, an irefeii im Reisezug-fabrplan der Slre<-ke Kiagenfurt—Marburg (Drau) Anderungen ein. Hi«rb«i werden elnzehie ZUge in zeitlich frUheren Lagen verkehran. IH« weeentlichen Xnderungen »ind: Bug 611 Unterđruuburg—Marburg (Drau), neue Ab/uhrt in Unter-drauburg 4.06 Uhr (bieher 6.10 Uhr). Ankuiift in Marburg (Drau) ^nv^r&ndert. Zug 61)1 Klagenfurt—Unterdrauburg, neu« Abfahrt in Klagenfurt Hbf 17.32 Uhr (bisher 18.10 Uhr), Ankunft in Unterdrauburg 19.44 Uhr (biflher 19.56 Uhr). Zug 612 Marburg (Drau)—Klagenfurt, neue Abfahrt in Marburg (Drau) Hbf 3.44 Uhr (biwhw 5.00 Uhr), Ankunft in KlagMifurt Hbf unvertrndert." Zug 620 Unterdrauburg—Klagenfurt. neue Abfahrt in Unterdrauburg 19.46 Uhr (biaher 19.58), Ankunft in Klagenfurt Hbf 21.56 Uhr (teieher 31.43 Uhr). , Zug 8960 Vblkermarkt—Ktihnsdorf—Eisenkappel, neue Abfahrt in Vttlkermarkt-KUhnsdorf 18.15 Uhr (blsher 18.50 Uhr). Ankunft In Blsenkaj4)el 19.15 Uhr (bieher 19.60 Uhr). N&here AiAkunft auf den Bahnh^fcn. W Relohabahndirektloa ТШаоћ. MALI OGLAail s L Г 2 В O D O В t BpraJmMu krojmškeg* pomočnika, kakor tndl T*J*naa. - FanUtich JoMf, Жпипђпгу, Am Hknf IM 4333-1 ПоЂто gocpođinjo, тајшо тмћ hišnih 0*1, k trem večjim otrokom aprejmem takoj. - NaaloT т X. Bote, Xntlnbnrf, pod »Sanesljly««. 4315-1 Sprejmem takoj itapario la delo ma dom. — Paol Ohereder, Scbnhfabrlk, Xratnbnrff. 4339-1 IAHVAUIL Za vse iskaBuno sočuetvovunje, Hprematvo pri pogrebu, duro-vaM vence In cvetje, me vnem, kt M »e spomnili naAe diage pokojnice ЖЛМХЖ кжштлм najprlTčneje xuhvaljujemii. BOt plačaj veeni. Strobain. v oMobnt 1*44, •alajofla dmilna Xrlatan. SLUZ BE I S C E Goipodluja Uče meata pri moških oeebah. Nastop takoj. Ponudbe na Ж. B., Xralnbnrf pod »Poitena«. 4349-2 ISCE V NAJEM 4.61anwka, odrasla, snažna in mirna družina išče takoj ali в 1. decembrom 1944 lepo dvosobno stanovanje z vsem pripadajočim. %a dalje ^aaa, ne samo za par mewecev. Najraje enodružinsko hišico z vrtom in pritiklinami, tudi v nakup ali v najem. Zaželeno na Gorenjskem v bližini železniških postaj. Točen plačnik. Ponudbe na K. B., Klagenfurt pod »Nujno«. 7176-4 Srednje veliko powtro vmmem v najem, v aakap «11 grem м ожкгЂ-nikft. Ponudbe na K B. Krainburg pod .^Strokovnjak«. 4JM4-4 ROD M Pii'udam kravo, dobro mlekarloo. -Trlplat Kari, Breiniti it. a. Fotta ScharamUti. 4Ж21>-6 FrodMn ктжжо, r tntjam тмвоп brejo. Jenko HMlja, Trto)* tt. 44, 14 434в-в Prodam majhno telico bohinjske pasme. ITaclov le nahaja pri K. B., Krainburg. 4338-6 £»зр športni otroški vosiček prodam ZA 120 BM. Kovač Antonija, Krain-bnrg-Wart 154. 43Г.0-6 Nr.prodaj več malih pujskov od 6 do 8 tednov starih. - Josef Svoljschak, Godesohits 17 pri Laak Zaier. 4300 6 K II M Kupim dobro knvo mlekurico, odn. dam Banjo dobrega *novpr*šn*ga Tola. - Poundb* na X. Bote, Krain-burgf. 4334-7 Kupim dobro Idočo sap«(tno nro-itoparioo, event, dam v lameuo lepo damuko lapeetno nro. Kupim tudi kotel xa Iganjekuho ali lamenjam жа dobro ohranjeno vafo »Super*, noiUnoitl 20 kg. - Ponudbe na Ж. Hote, Krainburg. 4322-7 Itaplm ve^Jl rttrr.fiki voziček, event, ga zamenjam за damake čevlje it. 97. Ponudbe pod #t. 7169-7 na Kar. Bote, Klagenfurt. л M E N M 2 ieuska plašča, dobro ohranjena« menjam i* dobro kolo ali šivalni ■troj po dogovoru. - ICarjeaohiteoh, trgovec, Zwimohenw&msern. 4331-16 Menjam klavirsko dvotonsko harmoniko, M iensko kolo. - Ponndbe na X. Bote, Krainbnrf. 4324-15 Menjam lep otroijci vošlček, sa ienski dežni plašč ali moško oble-ko. - Ponndbe na X. Bote, Xrain-bnr|f« 4327-15 Menjam motor, 5—6 fS, sa kotel sa iifanjekuho. Baslika ee dojdada. Naslov T X. Bote, grbg. 4328-15 Fino, leniiko mpmtno uro » IB kamni m#nj*m m* l«to t»ko moško, tndl iepno — «11 la moško kolo. Ponudb« na K, B., Kr1>g. 4329-16 Skoraj nov globok otroAki vozlCeK menjam za zimski damskl plaSč ali obleko v dobrem stanju. - Naslov v K. Bote. Krainburg. 4299-16 B(*nj(imi kuhinjsko kredenco, do-hro električno peč ж ilco. gojiorice It 42, M sledeče: pisalni stroj, šivalni stroj ail radio »Volksem-pianger«. - Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod »Menjava«. 4298-16 Z R N T T v K Faut Ж dešele, mesar, star 32 let, iell cnanja s gospodično do enake staroeU, v ivrho ienitv*. Prosim resne ponudbe na K. Bote, Krainburg. __4:132-21 Kr*p*k fwt. ircdnj« TCllkoetl, Imo. vltlb iturtav, i«li aeBSMilti i £•-Ustom »11 mlajšo vđovlao, l*p« po-(tkv* 1» đobrtva вгоа, ш^г*Ј« po. ■mtnioo. - DopiM, po motnoati ш ■lUw, M K. Bet«, Krbg. 41j5-31 Obi-tnUc z dobro vpeljano obrtjo išče rodi družinskih razmer za takoj gospodično, ločenko ali vdovo brez otrok v itarosti 35—46 let, z dobrim srcem, v s vrbo skupnega gospodinjstva. Pogoj: znanje nekoliko nemščine v govoru In korespondenci, da bi poleg gospodinjstva pommk*la v obrti. Drugo po osebnem dogovorni. - Ponudbe, če mogoče ■ sliko, na K. Bote, Krainburg, pod »Osamljen«. 4305-23 IZGUBLJENO Izgubila se j« Kennkarte na ime Haria Mam od Bateče-Oberdorf pri St. Veit/Sawe, Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na ime Kennkarte, po domač* pri Poljanzu. 4380-23 v torek, 17. oktobra, dopoldne seirj na ceeti od St. Velt/Sawe do Qode-ichltsch rec koleea zgubila rjavo aktovko * »Kennkarto« In »pumpo« za kolo. Poštenega najditelja prosim. da najdene reči proti nagrddl vrne na naelov, ki je na Kennkartl. 4S12-ae RAZ N_O H6*m radi vaj«, 1—a url dn«»no, klavir po m»šno«tl v *akurj«ni »o-bl. - Ponudb« na K. *o*», *ralu-bni«. -«23-23 Vojni Invalidi In vojn« vdov«, upadajoči жато pod Kameradschatt Krainburg, tiaj »e zglasljo radi božične podpore pri »Betreuer« B. Bangns, Jahngaeae 15. Prinesti je legitimacijo ali potrdilo o prejemu pokojnine. I»to velja tndl la tlite, U ao M t« prijavili. - NSKOV. 4310-23 VER M*I S C H T K S Medopharm-Araneimutel aind ireue Helfer Ihrw G^uiidheit Medo-pharm-Arzneimittel slnd nur In Apotheken erhUlUich. Medopharm Pharmazeutische PrUpar&t*, Geeell- achaft m. b. H,, MUiichen 8. 7106 Vor 70 Jahr#n erzeugte der deutache Chemiker Dr, Friedrioh vt>n Heydeu zum erstenmal In der Geechiohte einen Hellatoff, synthetieche Sall-cylaUure, industriell. Heute aind die synthetlaclien »Heyden<-Arzneimlt-tel dae unentbehrtiche RUstzeug de« Arztee Im Kainpf u*n die Geeund-erhaUuuK dee deutichen Volkee. 7Ш flnUhWRlM киивеп- n. Schwaben-bekUmpfunK Ubernlnnmt BchHdllnge-bekltmpfniiKsont'li" S t r e 11, Wlen, II. Tamlelmai'ktgaMe Nr. 8. Telefon: A 47-0-86. 7141 T&glloh kommen ille Be.4(:hwerdeii. daB Brauee-Federn Mlten werden. Drum pfleve und half «to die Ruetica und Clto-W«. _ _ mraup# Л Oo., lawlolm. *•» Briefmaxken-Sammler verlangen 8o-fort kostenlos soeben erschienen* Neuheiten - Prelsllet«. AUos daria Angebotene let prompteet IMerbar durch Josef Kun«, Wien 56, Poet-fach 113/P48. . 7178 Sle groBtem @*wlnn# und PrKniieh der Deutachen Relchelotteri« werden štete In der t. KUisse gezogen. In der 2.—Б. Kiaem dleser griSUten und gUnntigeten Klaesen-LiOttcri« der Welt werden unmer nooh mehr als 100 Millionen Mark ausgeepidt. Es lohnt Bich deehalb aooh jetat nocli, von dor 2. Klasee ab в«а mitzuepielen! Die Zlehung dw 2. Klaaae beginnt am IS. Novem« ber 1944. Noch lat as also ZeM Kuiifen Ste alch aofort eia horn b«l elner Staatllchen Lotterieeinnabin«^ die Ihnen alle gewtlnschteo Au*-kUntte gibt QriXSter Gewiim Im gUnatigaten Fall: 8 MIIUomb RM. All« Gewinne alnd elnkomnm«" BteuerfreL % Lo# koetet жаг Relchsmark Klaee*. % mar e — RM Je Klea—._ In dMT Wnschkttohs. RIchtet »ich der Wuachmittelver-brauch nur nach Aniiahl und Ortt- I3e aer wascheedlcke, Netn, dtw* ReuhnuiiK were falsvh, denn auoh der Grad der Beeetimutiung wichtig. Doppelt ao scbrnatalK«! Wasche vei'braucht drelfaeh аочг!«! Waschmittel! Dein* Sparpmrol* inuB almo helBen; kUnft% niger SclmiuUw&Bch«, 1.миаШмг« (die »tttrkenden Ma« gen- uiid VerdauunBstropfen) nen nur beachrttnkt eraeitet жем den. Selen Sle epweiun; auoh eln kleinea Quantum hat voile Wirlio eamkelt. 1= Apotheken erhaitMeh. Brzeugung: »Schubert «-Apothekek Wien XII/8I. OieTBterKuee 6. 71 «l Achtnuff, AoUtunrl Neue КегП'< •prechnunruner dee Оаикгаикв^Ч iMkueea GalHtnMii/Oberkraln: marlrtl Ж, 8в.