Grad v jami.
Xa Noiranjski-m, ne daleč od postonjske j&me, v strašao pnstem kr^ji, ki je lwJj pustiuji podobeu, nego čloreškeinn probivališeu, leži grad, ki m po nemšku rLueg" imenuje. Videti je, kakor da bi narava ta kraj brez ?se le-pote puslila, kajli kamor koli se ozre oko, ne vuliž druzega, nt?go samo golo skulovji', ki atrmo kipi v oblake.   Neizoiemo brezdao iiji pod tem stalovjem,
v katero se
tdižnji   po-
tok s stras-
nim gro-
mom po-y
grezuje, ve<S
ur poJzeui-
ljo tefe, in
se poLem pri
Vipavi    na
zbujIjo pri-
kaže.    Pod
veliko peCi-
no, a!i tiolje
re&eno r ja-
mi. stoji
grad, M jt!
daudaaes
popoiuem
33pušč?2 is
aialo ne raz-
valina.
Ta grad je pozidal ni?ki nemški
vitez po imenn Era-zem.  V sredDJem stoletji so
žiteii riteii
nsjvef. od
rdpa, terso
Ijili kakor
raztjojniki,
ki  žiF^  od
tega, ka.r ai
priplžnijo.
Tako je bil
tudi   E r a-
l e in strah
in trepefc
vsem po-
potnikom,
pO3ebno ti-
govoera, ki
so  potovali
v   oblKji
Hjfigovcga
jf/a^A V15.
stoletji je tu
gospodoval
poslednji
Erazmove-
ga roilfl, ka-
terega  ime
je zaradi
ojegore
hrabrosti ia
poguamosti
slovelo tlalet po svetu.   Ime mu je bilo Uidi Erazem.
Erazem je bil zeld sriiaa in pogumea vojak, zatorej ga so rsi tedanji [iluiiifiiitaži kraujske, štajerslo; in korogke dcžele gteli ined prve junate te-dauje d6be.
Necega dai se zgodf, da atiije r dvoboji eesarskaga dforaoiža. Zaradi tega nboja ga denejo v okove in obsodijo ua stnrl; a s pomnčjo svojega pri-jatelja pobegaf; \z ječe ter se poda oa Kranjsko v grad svojih prddedov. Tnkaj uajde svojib 12 zvestib služabuikov, katerim je bil pri svojem odhodu grad v oskrbovanje izrofiil, ter za^ue ž njimi ropati, ne briaefi se ne za postave ue za pravico.
J04_
Dve celi leti so ga iskali ia lovili, a vse zaman, ker nihče aij znal, kje da je. Tedanji tržaški poglavar, Gafpar Itavbar, dobi od cesarja povelie, da ima Eraziua bodi si živega ali nirtvega soduiji predati. Rarbar uij imtl innogo cojakov, a prizadeval si je vse, da izvrši cesarjero potelje. Nn, tudj ta bi ga ne Ijil dobil v pest, ako bi ne bil Erazem tak" predrzen, in bi ne bil tržaS-k«g& poglavaija sam nase opoiovil. Kmalu zisledč njegov grad ter ga ob-kdlijo. Toda na prvi pogled se jim pokaže, da je nemogoče trdnema grado se približati, zatorej skienejo Erazoia z giadom prisiliti, da se jim preda.
A zeW so se motili. Erazem se srojim sovražnikom posmehaje in jim da povedati, da v tem, ko oni v mrzlej zimi gladujejo, se <m pri gorknj peči gosti. V dokaz tega jim izpustf po vrvi pečenega vola. 0 velikej noci jim jM^lje zopet nekoliko pečenib in tolsfcib jagnjičev, ter prosi tržaškega pogla-varja, da bi smel sfojega zrestega slugo Franja brcz nerarnosti poalau do njega. TržaSki poglorar Ravbar privoli v to; ali kako se začudi, ko mu ta prinese polno košarico zrelib jagod in treSenj. Zdaj poglavar vidi, da svojega uamena ne bode dosegel, ter se je že mislil s svojimi vojaki r Trat vrniti. Pri Ipj priči mu pride Da misel, ali bi ae bilo mogoče nvestega slugo Pranja pod-knpiti. da mu svojega gospodarja Erazma izda. In res! Franjo se d.i pod-kupiti, ter pove sovražuikom, ua katerem kraji Eraitma uajlaže ustrel^. Tako se je tndi zgodilo. Ko pride Erazein na zaznamoTano mesto, t istem trenotku poči pnSka in Erazem pade mrter na tla!
To je bil poslednji gospodar predjamskega grada, r katercm se daadaaes ue vidi druzega aego razvaliaa.
\z grada jc bil pod zemljo napeljan pot, ki je peljal v Nanoški gozd. Tem potein so v grad dobivali Tse, česar jim je bilo treba, a nihče nij znal za pot, po katerem so hodili iz grada.