GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO XIX — ŠTEVILKA 5 — JUNIJ 1977 IZ ZAPISNIKA 9. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA naše delovne organizacije Sklepi naših samoupravnih organov DNEVNI RED: nje F'?tl"d'tev zapisnika zad- 2- Sprejem pravilnika o arstvu pred požarom. zan So9,asie h kadrovskim odevam (združitev finančne dai?/9a.nizaoiiske službe, po-aniijL8^6 mandata v. d. vodje Spl’°šne službe). nvisii lnformacija o delu ko-ne 16 2a prilagajanje delov-2Zd °d9arvizaciia zahtevam Razno: ^vPrašanje Zbora delavcev n0stao9a v zvezi s praviI-de|a ° nagrajevanja minulega s nan0? na delo 'in z dela im£?dbenimi avtobusi, zbor ,pi°Vanie delegata za 11. Mub£c“ LB po52™'•222 v sfrI km' torei tako .stroški nioV’ s tem, da se 'dtl vračalaan' V va,uti' v va-k entuaina 'In,.se doplača 6ncin a razl ika v cen i p°trdiiuik®lani so soglasno n'V kakor , popravek zapis-n° nrtve 39 tudi Predlog do-materiain'ihČ ?na Pravilnika Ad 2 'h stročkih. Pravilnika o var-' ’ S priPombo, da so ga komisije po TOZD pregledale in nanj niso imele pripomb. SKLEP: člani DS so soglasno potrdili iin sprejeli pravilnik o varstvu pred požarom. Ad 3. Tov. Švigelj je prečital predlog kadrovskih sprememb, ki jih je predlagal DS DO glavni direktor, dipl. ing. Košak Miha. Vsebino teh sprememb je glavrti direktor tudi obrazložil. DS DO je soglasno sprejel naslednja sklepa: 1. Tov. Edvardu MARTINČIČU, ki mu je potekla doba v. d. vodje splošne službe z dne 13. 5. 1977, se še enkrat podaljša doba vršilca dolžnosti vodje splošne službe do zasedbe DM, oziroma za 6 mesecev, kar je tudi v skladu s 6. členom RZMRD. 2. Za vršilca dolžnosti _ finančno računovodske službe se imenuje tov. PRIMOŽIČ Ivana, dipl. oec., ki je obenem tudi vodja biroja za ekonomiko 'm organizacijo, lin sicer do izvršene reorganizacije vam novega ZZD je podal obeh služb. Ad 4. Informacijo o dosedanjem delu komisije za prilagajanje delovne organizacije zahte-tov. Primožič Ivan, dipl. oec., dopolnilno obrazložitev pa dipl. ing. Košak Miha. člani na podana pojasnila niso imeli pripomb in so obvestilo sprejeli na znanje. Ad 5. Tov. Švigelj, predsednik DS je prebral zahtevo zbora delavcev obrata Zalog In odgovor strokovnih služb, ki se nanaša na problematiko nagrajevanja za minulo delo, ki ga je pripravil biro za ekonomiko in organizacijo. SKLEP: člani DS se strinjajo s takšnim odgovorom, ki ga je posredovala strokovna služba In ga posredujejo kot odgovor DS DO Saturnus zboru delavcev obrata Zalog. Problematiko In analizo prevozov na delo In z dela, ki so jo člani DS prejeli z Ge&iitke za U. £uLl£, dan bocca *************************************************************** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Družbenopolitične organizacije * Samoupravni organi * Sindikalna konferenca £ Uredništvo £ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ************************************************************** ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ vabilom, je pripravil biro za ekonomiko In organizacijo. Gradivo je ponovno prebral predsednik DS in predlagal, naj to analizo obravnavajo DS TOZD in uskladijo s 45. členom pravilnika o materialnih stroških ter z določbami samoupravnega sporazuma. SKLEP: člani DS so predlog soglasno sprejeli. Kratko pojasnilo v zvezi z reorganizacijo zvezne gospodarske zbornice 'in s predlogom statuta je podal iing. Košak Miha In predlagal, da DS pooblasti GO DO za pregled statuta in dajanje eventualnih pripomb v imenu DO na vsebino statuta. SKLEP: člani DS so predlog soglasno sprejeli 'in pooblaščajo GO DO za pregled in dajanje eventualnih pripomb na statut Zvezne gospodarske zbornice. Za delegata DO Saturnus se imenuje glavni direktor Miha Košak, dipl. ing. Predsednik DS DO Jože Švigelj Obisk iz Vietnama — inž. agronomije Doan An je med svojo specializacijo obiskal Saturnus ... in se za naš sprejem takole zahvalil: »Veseli me obisk v vaši tovarni, želim vam veliko uspehov pri delu.« IZ KOMUNISTA NAŠE SAMOUPRAVLJANJE Z zborov delavcev v letošnjem letu Letos smo imeti že dvakrat zbore delavcev Na prvem zboru smo obravnavali poslovno poročilo za leto 1976 in plan za leto 1977. Pristopili smo k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti za obdobje 1977—1980, nismo pa se odločili, da bi podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1977—1980 za pokrivanje dela stroškov ŽTP Ljubljana. Pristopili smo tudi k samoupravnemu sporazumu o zaposlovanju in minimalnih življenjskih standardih na območju ljubljanskih občin ter izbral* za delegata tov. Marjana Cakša, v. d. vodjo kadrovske službe. Potrdili smo predlog spremembe samoupravnega sporazuma o enotni ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Spremembe se nanašajo na stanovanjsko vprašanje. Na drugem zboru delavcev v letošnjem letu smo obravnavali in ,potrdili spremembe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Pristopili smo tudi k samoupravnim sporazumom SIS družbenih dejavnosti o osnovah plana za obdobje 1976—1980 ter potrdifi predlog proračuna občine Lju-bjjana-Moste-Polje za leto 1977. fiBllSSli BUH Ob 50-letnici Tovarne Kovinske galanterije smo za uspešno sodelovanje prejeli priznanje Potek pohoda na Taboru nad Ihanom V nedeljo, 23. maja v jutranjih urah so po različnih poteh prihajali na Tabor domačini, skupaj okrog 600, od teh okrog 80 kmečkih posestnikov; za udeležence iz Ljubljane in Okolice pa je bil organiziran skupinski odhod z železniške postaje v Domžalah. Od tu je Viktor Avbelj vodil kolono kolesarjev in pešcev s slovenskimi zastavami na Tabor. Med nad 400 udeleženci z ljubljanskega območja so bili poleg organizatorja Toneta Tomšiča tudi številni znani partijski delavci: na Čebinah izvoljena članica CK KPS Pepca Kardelj, kandidat za člana CK KPS Oskar Kovačič, Vida Tomšič, Angelca Ocepek, Maks Stermecki, Tone Dolinšek ter številni sindikalni funkcionarji. Ko se je povor- EMIL HOČEVAR V sindikatu izvršuje že več let najrazličnejše in odgovorne naloge. Ob tem, da je predsednik OOS, aktivno sodeluje tudi v samoupravnih organih iiin je član DS ter član več pomembnih komisij in odborov znotraj združenega dela. Ob številnih funkcijah je dober delavec na delovnem mestu in se zavzema za uresničevanje samoupravnih odnosov. Enako aktivno sodeluje v občinski organizaciji sindikata in je že več let član predsedstva ter član komisij in odborov ObS ZS. MARIJA KORDIŠ Več let živi v našem kolektivu med neposrednimi proizvajalci. Je prizadevna na delovnem mestu, poleg tega se aktivno vključuje v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. ka okrog devete ure približevala kraju zborovanja pod cerkvijo na Taboru, so bili orožniki in policisti že zbrani v gozdu. Zato so se organi-zastorji shoda sestali in se dogovorili, da bo namesto Ivana Krefta, ki je bil krajši čas zaprt že zaradi govora na Črnučah, govoril domačin, krojaški pomočnik in dijak Ivan Kočar, udeležence pa bo pozdravil v imenu prebivalstva domžalskega območja Polde Miš. Med glavnim govorom so zborovalci vzklikali borbena gesla, po njem pa prepevali revolucionarne pesmi, pozdravljali z dvignjeno pestjo in z vzkliki »druž-nost«, zbirali prispevke za Rdečo pomoč in delili napredno literaturo. Razlegla se je tudi himna Ljudske fronte, ki v uvodnih kiticah govori o Bita je članica CDS, sedaj sodeluje v DS TOZD, nadalje v izvršnem odboru OOS in v raznih odborih in komisijah znotraj združenega dela. Kot poverjenik Prešernove družbe si izredno prizadeva, da bi bila kvalitetna knjiga približana slehernemu delavcu in da bi s svojim delom pripomogla k dvigu kulturnega življenja. nasilju in izžemanju vladajočega beograjskega režima ter o združevanju delavskih in kmečkih sil za boj proti njemu, zadnji dve kitici pa se glasita: Slovenski tl narod, Izmučeni, bedni, v borbo za delavsko-kmetsko oblast proč črno nasilje, proč hlapci nevredni mi hočemo mir, blagostanje in čast- Ko pade nasilja moč temna, prevarana, svobodno volili sl bodemo pot, bo kmetov vsa zemlja, delavcev tovarna in srečen slovenski bo delovni rod. znakov BRANE NOVAK Več let aktivno deluje na političnem in samoupravnem področju. Bil je predsednik OOS, sedaj pa opravlja funkcije predsednika DS, člana IO OOS, delegata MS ZS, delegata občinske skupščine ter delegata raznih komisij in odborov. Na delovnem mestu je prizadeven in se zavzema za razvoj samoupravnih odnosov. DELOVNA DISCIPLINA Izgubila se je delovna disciplina. 2e nekaj časa smo jo v našem podjetju opažali zelo poredko, zadnje čase pa jo sploh pogrešamo. Ker za privatno življenje ni tako nujno potrebna kot za podjetje, upamo, da je ni nihče ukradel. Pozivamo vse člane kolektiva, da jo pomagajo oim-prej spet poiskati. Obvestila in predloge, o tem, kako bi jo našli, pošljite pod šifro: »DA NE BO PREPOZNO« za podjetje in za vse nas. Jožica Vidoš obrat Zalog Iz obrazložitve ob podelitvi srebrnih sindikatov Slovenije letošnje novosti iz zastave Kooperantske obveznosti Na tiskovni konferenci na beograjskem Salonu avtomobilov je generalni direktor Miljen-ko Bojanič predstavil našega največjega proizvajalca avtomobilov z naslednjimi številčnimi podatki: V lanskem letu so Zavodi CZ izdelali 160.630 vozil, kar pomeni izpolnitev plana za 96 /o, v skupni vrednosti 22,8 milijard dinarjev. Na konvertibilna področja so izvozili 13.698 vozil v vrednosti 33 milijonov dolarjev. Povprečni osebni dohodek zaposlenega v zavodih je konec leta 1976 znašal 3.600 din. V letošnjem letu planirajo proizvodnjo 197.400 vozil, od tega 187.000 osebnih, potniških vozil. Pri izvozu predvidevajo povečanje na 25.000 vozil, dolgoročni kooperacijski odnosi, oziroma menjava na tej osnovi pa bi se povečala za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim' letom. Zavodi CZ so postali s svojimi 200 tisoč proizvedenimi avtomobili že resnično pomemben Proizvajalec vozil tudi po svetovnih merilih. To tudi ilustrira sklep, da z letošnjim 1. julijem Podaljšajo garancijo od sedanjih šest mesecev na eno leto vsem kupljenim avtomobilom Po tem datumu. Novost, ki jo bodo uvedli v proizvodnji i ki bo razveselila bodoče kupce, je ML, zaščitni postopek za notranje dele karoserije. Ta postopek naj zagotovi večjo življenjsko dobo ™di karoseriji. Od načrtovanih novosti v prihodnjih letih velja omeniti osebni avtomobil ^"102 v letu 1979 in Z-104 v letu 1981. Proizvodnja obeh bo tekla v več variantah. Letošnje novosti so začetek proizvodnje športnih avtomobilov, in sicer dva avtomobila ^750 raily ima 19 izboljšav, Z-101 raMy pa 25. Vse to je namenjeno pravim avtomobilistom, biršo javnost pa so zanimale drugi dve novosti, t.j. Z-101 Mediteran in Z-101 Super. Najprijetnejša novost, ki je na sejmu avtomobilov ob tej tiskovni konferenci Zavodov zadevala tudi naše sodelovanje z Zavodi Crvena Zastava, je bil sejemski eksponat — avtomobil I '01, zmagovalec avto športa v rally šampionatu in šampionatu CHD Jugoslavije za 1976. eto, opremljen z našimi halogenskimi dolgimi lučmi. ku,p°° Predvsem eksportni model »stoenke«, čeprav bodo te novosti razveselile tudi domače n,6n vni=3 ?ovos* je troje vrat, zelena stekla, modernejši odbijači, udobnejši sedeži, spreme dosti n m dodatne ventilacijske šobe za prezračevanje notranjosti vozila un še dve mož Ti dv6 mZa.meniavo — okroglih žarometov z oglatimi in kompletnega motorja z močnejšim Druga 0znosti bi kupci lahko realizirali v p rihodnje z doplačili. po 2unPrav tako pomembna novost je Z-101 Super. Ljo C*« Je to avtomobil z oglatimi žarometi, s spremenjeno masko, z ogrevano zad kot Pri L jtolireftoksnimi, črno pobarvanimi brisalci vetrobranskega stekla in z notranjost^ °d 5s kQ 0delu Mediteran. Avtomobil odlikuje močnejši motor s povečano močjo, imi sice ^Pisati nPn standardni izvedbi na 64 KS pri 6000 obratih na minuto. Povečanje moči gn novemu dvojnemu podotočnemu vplinjaču in drugačnemu sistemu polnjenja valjev To dokazuje tudi nov avtomobil servisne službe TOZD Tovarna embalaže, ki je prvi od naših službenih avtomobilov, propagandno obdelan in oblečen v našo karakteristično barvo. Tovarišu serviserju, ki je avtomobil prevzel, želimo uspešno delo na terenu in srečno vožnjo. Kokalj Roman NOV AVTOMOBIL SERVISNE SLUŽBE Našim kupcem na terenu in reševanju tekočih zadev servisnega značaja posvečamo v zadnjem času v sktopu naše poslovne politike vedno večjo pozornost. Stroje Je treba stalno vzdrževati Natančno delo pri montaži žarometov Mojster Hrome v elementu — tik pred upokojitvijo IZ NABIRALNIKA V AO Nekaj o telefoniji MINIPORTRET Edo Martinčič (35) je zaposlen v Saturnusu 13 let. Trenutno je vršilec dolžnosti vodje splošnega sektorja. Na katerem delovnem mestu ste bili zaposleni prej? Najprej sem bil projektant v konstrukciji, od leta 1968 pa sem bil vodja računskega centra. Katere dolžnosti obsega vaše delovno mesto? Kar precej jih je. Predvsem zavarovanje podjetja, pod to spada gasilska služba, vratarji, čuvaji; tu so še pravna služba, informativna služba, tajništvo samoupravnih organov, referent za narodno obrambo in podobno. Moram reči, da me reševanje teh poslov oziroma tekočih problemov na teh področjih dnevno kar precej zaposluje. Nikoli nimam dovolj časa, da bi jih lahko v miru In osredotočen le na eno zadevo reševal. Potem so tudi zamude na delo »vaše področje«!? Na zamude osebno ne morem kaj dosti vplivati. Zamujanje na delo kot tudi predčasno zapuščanje delovnega mesta ije bolj vprašanje in dolžnost vodij obratov. Ste tudi v komisiji za uveljavitev zakona o združenem delu. Kako daleč smo na tem področju v Saturnusu? Ali bi lahko povedali, kaj nam prinaša zakon o združenem delu? Pripravili smo prvi osnutek pri I ago di tve org a nizi ra n osti Saturnusa novemu zakonu o združenem defu in temeljna vprašanja bodo v kratkem dana v javno obravnavo. Zakon o združenem delu zahteva predvsem razčiščene odnose na področju ustvarjanja in delitve dohodka, predvsem pri nagrajevanju. Delavci odločajo o vsem, o delu v tovarni! in o osebnih dohodkih. Seveda pa prinašajo večje pravice tudi večje dolžnosti — slednjega pa smo se do zdaj radi večkrat izognili. Ali so v Saturnusu že odmevi na novi zakon? Zakon se ne more uveljaviti kar preko noči, oblikuje se šele pri izvajanju samem. Seveda je ilahko 'reči: delavci odločajo o delu in dohodku; da pa bomo to trditev lahko uresničiti, bomo morali najprej temeljito urediti obveščanje in ga prilagoditi različnim ravnem — menim, da smo temu do zdaj posvečali premalo pozornosti. Nekdo je dejal ob razgovoru na radiu, da je sodišče združenega dela, ko se ga delavci poslužljo, tudi dokaz osveščanja delavskega razreda. Ali menite, da je sodišče združenega dela res potrebno? Trenutno je žal še potrebno, ker ljudje še nismo dovolj zreli, da bi znali medsebojne odnose sami nepristransko urejevati. Pa vaš prosti čas? Prostega časa je bolj malo. Do lanskega leta sem študiral, sedanje delovno mesto pa me precej zaposluje tudi v prostem času in večkrat moram tudi doma 'kaj prebrati in napisati. Včasih sem zelo rad bral knjige, zdaj pa ostaja za to bolj malo časa. Rad hodim tudi na sprehode in v hribe. Pozimi pa smučam. Anamarija Plesničar Ker se o telefoniji malo govori in piše, sem se odločili, da napišem nekaj vrstic o pravilnem telefoniranju, o telefonskih cenah, o telefonskih zvezah in o delu telefonista. Naj na začetku povem, da s člankom nočem nobenega učiti telefonirati oziroma ga odrekati od .telefoniranja, saj vsak po svoje zna telefonirati. Smatram pa, da nam ne bo škodovalo malo obnovitve ali dopolnitve pri samem telefoniranju. Morda se bo nekaterim zdelo to pisanje nepotrebno ali celo smešno, češ kaj bi radi telefonisti, saj samo sedijo in pritiskajo na tipke, tisti pa, ki poznajo delo telefonista, so drugačnega mnenja. Telefonist mora vedeti mnogo več. Primer: telefonist mora poznati čim več ljudi imensko in ,po funkciji, mora poznati čim več telefonskih številk, irnteme vse, čim več krajevnih, medkrajevnih (omrežnih krajevnih) mednarodnih, vsak dan vzpostavi zveze z več sto notranjimi, zunanjimi ali prečnimi zvezami. Telefonist mora biti iznajdljiv, zanesljiv, zaupljiv, delovno strogo zaupljiv, ne sme prenašati nobenih informacij, ki jih doživlja na delovnem mestu. Delo telefonista je enolično, zahteva pa stalno prisotnost. Torej: v današnjem času je brez telefonije skoraj nemogoče delati. Telefoniste pa potrebujemo zato, da nam po naročilu vzpostavljajo telefonske zveze in dajejo potrebne informacije. Ker so potrebe zmeraj večje, se tudi telefonija vse bolj avtomatizira im 'razvija. Naj omenim, da bo v Ljubljani v začetku leta 1978 začela obratovati nova avtomatska telefonska centrala, najmodernejša na Balkanu. To bo za nas velikega pomena, saj bomo dobili hitrejšo zvezo z medkrajevno cono, oziroma bomo lahko direktno klicali mednarodno linijo. Ko bo leta centrala začela obratovati, bomo tudi v Saturnusu morali blokirati (omrežno krajevne, medkrajevne) in mednarodne linije, če bomo hoteli privarčevati kakšen tisočak. Telefonist ve za vse cene pogovorov, za tiste pa, kateri tega me vedo, predlagam, naj bodo pripravljeni za telefonski pogovor. V tovarni štejemo telefoniste v tri skupine, to so: 1. upravičeni, ki lahko sami kličejo in so klicani, 2. polupravičemi, ki tudi lahko sami kličejo, ne morejo biti direktno klicani in 3. neupravičeni, ki dobijo zvezo samo preko telefonske centrale. Naj vam še povem, da je T. C. naprava, ki zahteva svoja pravila, vsi torej znamo telefonirati, nočem nobenega pri telefoniranju poniževati, vendar dovolite, da opišem način pravilnega telefoniranja. Če hočemo hitro in pravilno dobiti telefonsko zvezo, potem ne smemo telefonski aparat izsiljevati, primer: ne smemo vrteti številčnika s svinčnikom, ne smemo prehitro vrteti, ne smemo šte-vilčnik porivati nazaj, pravilno je, da ko dvignete slušalko, zaslišite glas telefon- V kleparski delavnici smo našli imenitno starino: okoli 50 let staro Jermenično kolo in podajnlk-snemalnlk »hlapec«. Prispevek za tovarniški muzej... ske centrale tu, tu, tu (velja za polupravičene) pritisnete na tipko, oziroma zavrtite eno od številk, ko zaslišite glas zunanje linije tu, tu, tu, na-pravilno je, ko zavrtite prvo kar lahko izbirate številke; številko, pustite številčni*; naj se sam vrača na končni položaj, takoj zavrtite drugo številko in zopet spustite šte-vilčnik itd. Če je klicana stranka zasedena, kar slišite glas vsako 1/2 sekunde tu, tu, tu, tu, če je stranka prosta, slišite glas v presledkih 5 sekund tu, tu, ta glas tudi stranki zvoni. Tisti, ki ne telefonirajo pravilno, včasih ne dobijo zveze in po več poskusih smatrajo, da je -kriv ali telefon ali telefonist ali T. C. Opozarjam: če kličete našo T. C. od zunaj in obenem potrebujete več zvez z več osebami, da to poveste na začetku telefonistu, ta bo zadržal linijo In vam omogočil žaljene zveze z vsemi, težje je, če interni pokliče T. C. in pove, da 9a klicani želi nazaj. S takimi zvezami tudi privarčujemo kak dinar. Telefonist seveda, če je poučen in če to podjetje dovoli, lahko zamenja varovalko, žarnice, mikronski vložek, ter vložek za slušalko, ter mora zapisovati vse interne napake pri telefoniranju in druge pomanjkljivosti. V T. C. je vstop prepovedan. Uporaba telefona v privatne namene je prepovedano, izjema so majhne usluge ali nujni pogovori, kar smatramo nesrečo, smrt ali bolezen. Centrala mora biti redno či-ščena s sesalcem, največji sovražnik T. C. je iprah, katerega pa je pri nas vse preveč. Zaradi prahu se dogaja, da nam T. C. ne daje zaželene stoodstotne zveze. Naj omenim, da vsak telefonski kfic stane 1 impulz ali 50 par, za vsak krajevni klic torej 50 par. V krajevnem pogovoru za zdaj ni odvisno od časa pogovora. Za krajevno omrežne klice se šteje vsakih 12 sekund 1 impulz — 50 par, vse krajevne omrežne se spoznajo p? tem, ker imajo od spredaj št. 8 ali 7 (medkrajevne do 100 km se šteje vsakih 10 sekund). Medkrajevne od 100 do 200 km se šteje vsakih 8 sekund, medkrajevne od 200 do 400 km se šteje vsakih 6 sekund, medkrajevna nad 400 km se šteje vsakih 5 sekund en impulz ali 50 par. Za vsak medkrajevni klic se dodatno šteje en impulz ali 50 par. Če želimo nujen pogovor, ki je naročen na PTT, pa moramo plačati dvakratno ceno. Za zelo nujne pogovore, naročene na PTT, nam zaračunajo 5-kratno ceno pogovora; nujni pogovori imajo prednost pred navadnimi, zelo nujni pogovori imajo prednost pred nujnimi pogovori. Nočni pogovori od 21. do 6-ure se zaračunajo 1/2 cene In to samo za Jugoslavijo. Članek o telefoniji sem opisal bolj preprosto, samo toliko, kar zanima nas zaposlene, s tem sem tudi prikazal, da delo telefonista ni tako enostavno in preprosto. Upam si pa trditi, da smo telefonisti čisto na repu pri OD med vsemi delavci. Toliko na kratko, lahko pa dobite vse dodatne informacije pri telefonistih v podjetju. Franc Rešetar USPEŠEN PLASMA NAŠIH EKIP PRVE POMOČI 20. maja letos je bilo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči občine Ljubljana Moste-Polje. Tekmovanje je bilo v športni dvorani Kodeljevo, potekalo je po programu Republiškega odbora Rdečega križa. Tematika tekmovanja je bila zelo zahtevna, saj so tekmujoče ekipe morale pokazati svoje znanje iz praktične obdelave poškodbe in iz triaže. Naša delovna organizacija je bila na tem tekmovanju najmočnejše zastopana, saj so se tekmovanja udeležile kar tri ekipe po 7 članov — to je 21 članov enote prve medicinske pomoči organizacije CZ in to iz vseh naših obratov. Med 34 ekipami so naše dosegle naslednja mesta: »SATURNUS« II. 2. mesto, »SATURNUS« lil. 11. mesto, »SATURNUS« I. 17. mesto. Naša druga ekipa na čelu s tovarišicama Metelko Angelo in Primar Fanči je sprejela pokal za osvojeno 2. mesto. Ob izvedbi tega tekmovanja in pokazanih uspehih želim poudariti to, da imamo v našem kolektivu močan zametek dejavnosti prve pomoči, na katero lahko računamo v primeru potrebe v vojni ali miru ter da so sredstva, ki j'ih je kolektiv oddvojil za osnovni in dopolnilni pouk, padla na plodna tla. Vsem udeležencem tekmovanja za pokazane uspehe In vloženi trud pa iskreno čestitamo! Prepričani smo, da to niso bili zadnji uspehi, da bodo naše delavke In delavci člani civilne zaščite tudi v bodoče pokazali svojo zavest ter se z vadbo in individualnim učenjem pripravljali za nudenje prve pomoči, kar je tudi ena najbolj humanih dejavnosti naše družbe. Viki Gvardjančič POVPRAŠALI SMO Naši dopusti Prizor z dvorišča — dobro uro kasneje vse pospravljeno! Iz novega zakona o zakonski Koščak viktor: Zal, letos nikamor, gradim. '-'Slo denar za regres gre za Zato pa že planiram l®i Prihodnje leto — Korču- LASie JOŽE: Ce bom dogotovil svojo malo jadrnico, grem na križarjenje za ves dopust. V rna-objekte pa ne, se mi ne zdl zanimivo. FANI PODGORNIK: jO dni Kranjska gora, 10 ni na morje z družino, Lojni je za nas predaleč in Preveč nas je. DOBRIČA DIMIČ: Za en teden domov v Niš, Slcer pa na morje, na Lošinj r- Prvič. Sicer pa pravim, da .? cene oskrbnih dni v na-“j.h domovih ugodne, najem-nina prikolic pa bi lahko bi-a nižja. In zadovoljena sem z dišimo regresa! FRANC ORAŽEM-NANI: Y Lošinj ne grem, v Kranj- kl 9 oh ipa tudi že nisem bil spdem let. Lepše je v Bohi-nju —. za ^g dni, na morje Pa zatem zaradi družine. GOLOB SLAVKO: Konec julija z družino na Lošinj. Cena je primerna, os-ta'e dopustniške dni pa bom namenil hiši. PRUT MARIJA: Ge bo prava družba, julija P° Jugoslaviji z avtomobili. ?ada bi spoznala nove kraje, 'Judi, običaje. Odvisno od denarja. Šebenik dušan - mlajši: „ Glede na število Saturnu-zanov imamo premalo počit-mških prikolic in oba domo-Va Po zmogljivosti ne ustrezata več. Zanima me spisek sodelavcev, ki so v sezoni dobili Prikolice.« KRSTANOVIČ JOVAN: Seveda na Lošinj, zaradi šoloobveznih otrok — druga-Ce ne morem. S ceno penama (oba šolarja) bomo ne-kako prišli skozi, več si ne moremo privoščiti. Po Loši-n!i'u bomo šli še na moj roj-s?ni dom v Knin, že štiri leta nisem obiskal 80 let stare mame. MIKIČ MILISAV: Za eno izmeno v Lošinj, kopanje mi prija. Preostali d®l dopusta pa bom preživel Ph starših. Skupaj imam 26 dni prostih, od tega 4 \ s \ s I * s I > I s k i s INFORMACIJE ! ZA TRIM j AKCIJE j DOBITE PRI ETELKI ; KUHAR, j int. tel. št. 217 j s I N v * Jam s samr * s v *mr VROČE POLETJE 1977 To poletje bodo plesala krila 'in rože bodo cvetele. Če ste romantični, boste ‘izbrali velike rože, pa tudi na vezene detajle ne boste pozabili. Velike modne učinke dosežete z barvnimi kontrasti, sicer .pa so letos barvne kombinacije brez konca. Folklorni stil je letos še vedno zelo moderen. Tako imenovana plemenita folklora je uspešnica krea-torjev visoke mode, najdemo kombinacije od francoskega podeželja do Perzije, pa od Alp do Azije. Če 'imate -radii športni stil, imate prav tako veliko izbiro, moderno je vse od mornarja do safari obleke. Podnevi se prav prijetno nosita svila in bombaž. M-od.na barva je modra, ki to poletje vsebuje vse tone -morja. Barva začimb je novost letošnje mode, morda boste izbrali rdečo kot paprika a® -rjavo kot Cimet ali cu-rry. Če se boste odipravil-i -na večerni sprehod ob morju, ibo turban k obleki v mavričnih barvah privlačen i-n -moden dodatek. Za bolj slovesne -priložnosti pa bo najprimernejši žamet. A. P. SLIKOVNA KRIŽANKA SLIKOVNA KRIŽANKA SLIKOVNA KRIŽANKA