ISSN 131B-2S43 I. tu cü rt Q] £TJ (V N m m J i " V; Klimatske razmere v maju Maj je bil sončen ¡n občutno toplejši od dolgoletnega povprečja —in Pomlad 2003 Spomladi 2003 je padavin povsod močno primanjkovalo ■M Cvetni prah v zraku Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila izredno visoka Obvestilo Z julijsko številko Mesečnega biltena ARSO se lahko naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati. vsebina 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v maju 2003............................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v maju 2003..............................................................................................................................17 1.3. Klimatske razmere spomladi 2003......................................................................................................................23 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................29 2.1. Vpliv vremena na kmetijske rastline...................................................................................................................29 2.2. Prilagajanja potencialnemu primanjkljaju vode v tleh v obstoječi vremenski variabilnosti in pričakovanih podnebnih spremembah..............................................................................................................................................33 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................35 3.1. Pretoki rek v aprilu..............................................................................................................................................35 3.2. Pretoki rek v maju...............................................................................................................................................39 3.3. Temperature rek in jezer v aprilu........................................................................................................................43 3.4. Temperature rek in jezer v maju.........................................................................................................................45 3.5. Višine in temperature morja................................................................................................................................47 3.6. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v maju 2003 ....................................................................................51 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................53 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH...........................................61 6. POTRESI..............................................................................................................................................................65 6.1. Potresi v Sloveniji - maj 2003.............................................................................................................................65 6.2. Svetovni potresi - maj 2003................................................................................................................................68 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM..................................................................................70 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Maja v Karavankah cvetijo narcise (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: In May narcissi bloom in Karavanke (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v maju 2003 1.1. Climate in May 2003 Tanja Cegnar Z majem se je iztekla meteorološka pomlad, podrobneje smo jo opisali v poglavju 1.3., bila je nadpovprečno topla, sončna in sušna. Največ je k nadpovprečno visoki povprečni pomladni temperaturi prispeval prav mesec maj, ki je bil povsod pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja, na primer v Ljubljani in na Dolenjskem pa celo najtoplejši od sredine minulega stoletja. Po nižinah je temperatura zraka presegla 30 °C, ob obali se živo srebro maja še nikoli ni povzpelo tako visoko kot letos. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot v dolgoletnem povprečju, padavin pa je primanjkovalo. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Do 13. maja je bila povprečna dnevna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, na Primorskem odklon ni presegel 6 °C, drugod po državi pa so zabeležili tudi večje odklone, ki so v posameznih dnevih dosegli skoraj 10 °C. Med 14. in 22. majem je bila na Primorskem temperatura blizu dolgoletnemu povprečju, drugod po državi pa je nekaj hladnim dnevom sledilo dvo- ali tridnevno toplo obdobje, ki so ga nato spet zamenjali hladni dnevi. Od 23. maja do konca meseca so bili dnevi nadpovprečno topli, odklon je bil na Primorskem nekoliko večji kot drugod po državi. BILJE ■HUMI» ■ -HMII -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 I I I I I I I I I I 1 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, May 2003 Maja smo imeli dve zelo topli obdobji. Z izjemo Primorske je bilo najbolj vroče v dneh med 6. in 8. majem. V krajih z nadmorsko višino pod 500 m je temperatura maja presegla 30 °C. V Ljubljani so 6. maja izmerili 31.2 °C, 31. maja 1999 je že bilo bolj vroče, saj so takrat izmerili 32.4 °C. Na letališču v Portorožu so 28. maja izmerili 32.8 °C, kar je največ doslej v maju. V pretežnem delu države je bilo najhladneje v dneh med 15. in 22. majem, le v Prekmuiju je bilo najhladneje 4. maja. Povprečna majska temperatura zraka v Ljubljani je bila 18.3 °C, kar je 3.7 °C več od povprečja obdobja 1961-1990, od sredine minulega stoletja v Ljubljani še nismo imeli tako toplega maja. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10.8 °C, kar je 1.8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majska jutra so bila najhladnejša leta 1957 s 6.3 °C, najtoplejša pa leta 1986 z 12.1 °C. Povprečna najvišja dnevna 8 6 4 2 0 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperatura je bila 25.3 °C, kar je za 4.9 °C nad dolgoletnim povprečjem in največ od sredine minulega stoletja. Topli popoldnevi so prispevali k visoki povprečni majski temperaturi bistveno bolj kot jutra. Pred letošnjim majem so bili od sredine minulega stoletja majski popoldnevi najtoplejši leta 1958 s 24.5 °C, najhladnejši pa leta 1991 s 17.0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar s krepitvijo toplotnega otoka mesta vpliva na lokalne temperaturne razmere. 30 0 < 1 20-H15 s 1 10 5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 C 5 M -10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 19611990 Tako kot v nižinskem svetu je bil maj tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna majska temperatura zraka 3.4 °C, kar je za 3.6 °C nad dolgoletnim povprečjem, le maj 1958 je bil s 3.8 °C toplejši. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši maj 1991 s povprečno mesečno temperaturo -3.7 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna majska najnižja dnevna in povprečna majska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število vročih dni v maju in povprečje obdobja Slika 1.1.4. Število toplih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature above 30 °C in May and the corresponding means temperature above 25 °C in May and the corresponding means of the period 1961-1990 of the period 1961-1990 1955 4 25 20 3 15 O J 2 5 0 0 Na sliki 1.1.3. je majsko število vročih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja; vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C. Letošnji maj je prinesel dva vroča dneva, toliko kot predlanski maj, po 3 vroče dni so v Ljubljani maja zabeležili v letih 1958 in 1969. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, za Ljubljano so prikazani na sliki 1.1.4.. Dolgoletno povprečje je bilo z 20 dnevi močno preseženo, od sredine minulega stoletja je bilo prav v letošnjem maju največ toplih dni, kar šestkrat pa se je v preteklosti zgodilo, da maja temperatura ni dosegla 25 °C. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.5. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o o < p H H KREDARICA JT|a............./n 41 m /A ...................................................w\ W W 10 H 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 DAN 23 25 27 29 31 -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O O < p H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O O < a p H < H O o < P H H -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O W 10 H O o < p H -5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) maja 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2003 Maja je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi vsaj 2 °C nad dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bil odklon med 3 do 4 °C. Prikazan je na sliki 1.1.6. in je statistično pomemben. Ob obali je bil maj 2003 za 2.2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, od sredine minulega stoletja so bili trije maji toplejši od letošnjega, enkrat pa je bila povprečna temperatura enako visoka kot letos. V visokogorju je bil odklon podoben kot v pretežnem delu nižin, na Kredarici je bil toplejši le maj 1958. V Beli krajini je temperaturni odklon presegel 4 °C, v Novem mestu 3.9 °C; to je bil od sredine minulega stoletja najtoplejši maj na Dolenjskem. 20 15 10 5 0 5 0 DAN 35 30 25 20 5 0 25 20 DAN 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.8. Višina padavin maja 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in May 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in May 2003 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana majska višina padavin, največ jih je bilo v Julijcih in Karavankah, kjer je ponekod padlo več kot 100 mm; najmanj padavin je bilo ob obali, v Portorožu so namerili le 22 mm. Primanjkljaj padavin iz minulih mesecev se je torej nadaljeval tudi maja. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon majskih padavin od dolgoletnega povprečja. Padlo je od 20 do 70 % dolgoletnega povprečja, jugozahodni del države je dobil približno četrtino običajnih majskih padavin, osrednja Slovenija dobro polovico. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ na Kredarici, našteli so jih 12, drugod po državi sta bila najmanj 2 padavinska dneva, kolikor jih je bilo na Krasu in zgornji Vipavski dolini, največ pa jih je bilo v večjem delu Gorenjske, na Kočevskem in na Koroškem, našteli so jih 7. Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm maja 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in May 2003 and the 1961-1990 normals 25 20 § 15 H o J > S 10 H 0 l ilij i .ili.i 111,, .l.l.i 0 H tt r!!!fi!!!Tfl!TiTTTTfi H tt't!!!!!T Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 300 Slika 1.1.12. Višina padavin v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.12. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 250 200 150 100 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani so namerili 66 mm padavin, kar je 54 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.12.). Od sredine minulega stoletja je bilo 6 majev z manj padavinami kot letos, maja 1958 je padlo le 7 mm. Leta 1962 so namerili kar 254 mm, to je bil najbolj moker maj od sredine minulega stoletja. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. w 2: > < a < P* KREDARICA 1......... -III- > w VI m o o £ >o § 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN BILJE S S ^ 30 -W £ > <20 - Q < Ph 10 - 0 -, ,-,-,- ,-1 3 5 > W m m o o z >o z o 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN ^ 30 - £ > < 20 - Q < 10 - LJUBLJANA > 9 W m m o 61 3 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w " £ > < 20 -D A P* 10 - > 9 W VI m o 6 g >o N o 3 GO 0 -..............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN ^ 30 -£ £ < 20 -D A 12 V > 9 W m m o 6 1 3 l 0 -..............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN ^ 30 W £ > < 20 H D A Ph 10 - MARIBOR j.....i -ll > 9 W VI m o 6 g >o N 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN (30 £ > < 20 -D A > 9 W m m o 61 3 I 0 J..............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN W " £ > < 20 -D A Ph 10 - PORTOROŽ > 9 W VI m o 6 g >o N 3 g «ll 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2003 15 50 15 12 40 12 9 9 6 6 0 0 50 15 50 15 40 12 40 0 0 50 15 50 15 40 12 40 0 0 50 15 50 15 40 12 40 12 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo maja povsod po državi opazno več kot v dolgoletnem povprečju. Na Goriškem je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico, v pretežnem delu države je bilo sončnega vremena za četrtino do tretjino več kot običajno, najmanjši presežek dolgoletnega povprečja je bil ob obali in v visokogorju, tam je bilo sončnega vremena za petino več kot običajno. & P o ►J > H 350 300 250 200 150 100 50 LJUBLJANA Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je bilo maja 286 ur sončnega vremena, kar je za 35 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil maj 1958 s 302 urami, najbolj siv pa je bil maj 1954, takrat je sonce sijalo 119 ur. Slika 1.1.15. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.16. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Julijcih je bil le en jasen dan, ob morju jih je bilo 11. V Ljubljani so bili 3 jasni dnevi (slika 1.1.15.), kar ustreza dolgoletnemu povprečju. Od sredine minulega stoletja je bilo 10 majev brez jasnega dneva. Maja 1976 in maja 1979 pa jih je bilo po 7. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj oblačnih dni je bilo na Kočevskem in Notranjskem, kjer so našteli le dva, na Goriškem, ob obali in na Krasu so bili 3 oblačni dnevi, toliko jih je bilo tudi v Ljubljani (slika 1.1.16.), kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani le trije maji s komaj dvema oblačnima dnevoma, v letih 1951 in 1957 pa je bilo po 17 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila največja v Julijcih, na Kredarici so maja oblaki prekrivali v povprečju 6.5 desetin neba, le ponekod na Štajerskem je povprečna oblačnost nekoliko presegla polovico neba, drugod po državi pa je bila povprečna oblačnost večinoma med 4 in 5 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - maj 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - May 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 15.5 2.6 23.2 8.4 28.8 6 1.5 16 0 13 54 255 4.2 3 8 59 48 7 5 0 0 0 10.0 Kredarica 2514 3.4 3.6 6.1 1.2 14.0 7 -8.4 15 9 0 513 195 123 6.5 7 1 102 61 12 9 15 31 205 1 754.0 5.7 Rateče-Planica 864 13.4 3.2 21.2 5.2 28.6 7 -2.7 16 3 4 106 241 133 4.8 6 8 95 66 7 7 2 0 0 919.4 10.4 Bilje pri N. Gorici 55 18.8 3.1 26.0 10.9 31.5 28 5.0 16 0 19 0 302 151 3.6 3 9 33 31 4 3 0 0 0 1010.5 12.7 Slap pri Vipavi 137 18.0 2.8 26.4 10.9 30.6 30 4.5 22 0 22 0 4.0 3 9 56 47 2 2 0 0 0 11.0 Letališče Portorož 2 18.4 2.2 25.3 11.8 32.8 28 4.6 16 0 18 0 300 118 3.6 3 11 22 26 4 4 0 0 0 1016.7 13.8 Godnje 295 17.9 3.6 25.0 11.8 30.0 28 6.0 22 0 19 8 2.7 3 17 27 24 2 0 0 0 0 9.7 Postojna 533 15.1 3.0 22.6 7.6 27.0 6 0.5 17 0 10 50 250 127 4.1 2 4 35 26 3 2 1 0 0 12.3 Kočevje 468 15.6 2.8 24.4 8.3 31.0 8 0.2 16 0 18 61 4.2 2 7 57 46 7 4 6 0 0 10.0 Ljubljana 299 18.3 3.7 25.3 10.8 31.2 6 4.8 16 0 20 27 283 135 4.6 3 3 66 54 4 5 1 0 0 983.0 12.1 Bizeljsko 170 18.4 3.7 26.7 11.9 33.0 8 3.6 17 0 24 0 4.0 5 12 39 40 5 3 0 0 0 12.7 Novo mesto 220 18.2 3.9 25.1 11.0 31.6 8 3.1 16 0 22 34 278 131 4.8 5 3 32 33 4 8 0 0 0 989.5 12.4 Črnomelj 196 19.2 4.6 26.0 10.4 32.5 7 1.5 17 0 22 0 4.7 6 7 45 45 6 7 0 0 0 13.3 Celje 240 17.4 3.3 25.2 9.3 31.8 8 1.3 16 0 20 44 256 130 5.1 3 3 34 35 3 9 1 0 0 989.4 12.2 Maribor 275 18.5 3.8 25.2 11.9 32.2 8 4.3 16 0 19 10 277 135 5.3 5 3 45 48 6 7 0 0 0 984.6 13.7 Slovenj Gradec 452 15.9 3.1 23.8 7.7 30.3 8 -0.6 16 1 16 55 265 129 4.8 4 3 50 48 7 6 2 0 0 11.5 Murska Sobota 184 18.0 3.5 25.1 10.1 31.1 6 1.8 4 0 18 17 278 126 4.8 4 6 41 55 4 5 0 0 0 995.6 12.9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - maj 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - May 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 18.0 25.0 26.9 11.7 8.9 10.4 7.6 17.1 23.8 26.8 10.7 4.6 9.9 3.4 20.0 27.0 32.8 13.0 6.7 11.3 5.6 Bilje 18.2 26.1 28.2 11.2 8.2 8.9 5.9 17.0 23.8 28.7 9.1 5.0 7.7 2.6 20.8 27.8 31.5 12.3 5.8 10.9 4.2 Slap pri Vipavi 18.3 27.1 29.5 10.6 8.5 10.1 8.5 16.3 24.3 30.0 9.4 5.5 9.1 5.2 19.5 27.7 30.6 12.5 4.5 12.2 5.0 Postojna 15.8 24.1 27.0 7.3 3.2 5.3 1.0 13.0 20.3 26.5 5.9 0.5 4.0 -0.5 16.4 23.4 26.2 9.4 0.7 7.6 -0.5 Kočevje 17.8 27.0 31.0 9.0 4.2 6.6 2.0 13.8 22.4 28.1 6.9 0.2 5.7 -1.1 15.3 23.9 27.3 8.9 3.4 7.7 2.0 Rateče 14.5 23.3 28.6 5.8 -0.5 0.9 -5.5 10.8 18.4 24.1 3.4 -2.7 0.5 -7.4 14.7 22.0 25.0 6.3 -1.0 2.6 -4.9 Lesce 16.4 24.5 28.8 7.9 3.0 6.7 2.4 12.9 20.9 26.5 6.4 1.5 5.8 0.1 17.1 24.0 27.0 10.7 6.5 9.7 4.9 Slovenj Gradec 17.3 25.8 30.3 7.8 0.6 3.8 -4.0 13.8 21.7 27.2 6.2 -0.6 3.2 -4.2 16.5 23.9 27.4 9.0 2.0 5.4 -1.4 Brnik 16.7 25.9 30.4 7.3 3.7 13.7 21.8 27.8 6.0 0.3 17.2 24.8 27.7 9.4 3.2 Ljubljana 19.8 27.1 31.2 11.2 7.6 5.6 1.4 16.2 23.3 28.9 9.4 4.8 5.4 -0.5 18.9 25.3 28.3 11.8 4.8 8.2 -1.6 Sevno 18.7 25.0 28.7 14.1 9.8 9.0 4.6 14.9 21.0 26.3 10.3 5.9 6.6 1.2 17.5 22.8 26.5 12.8 7.3 9.2 2.2 Novo mesto 20.0 27.9 31.6 11.7 7.4 8.9 3.7 16.1 22.8 28.2 9.6 3.1 7.5 0.3 18.5 24.7 28.5 11.7 6.8 9.4 4.6 Črnomelj 21.0 28.6 32.5 10.6 5.0 9.4 4.5 17.5 24.3 29.5 9.1 1.5 8.3 1.0 19.1 25.1 29.6 11.4 7.0 10.5 6.0 Bizeljsko 19.7 29.1 33.0 11.9 6.4 10.2 5.6 16.0 24.0 29.8 10.3 3.6 9.3 3.0 19.4 26.9 30.6 13.4 8.2 12.0 7.0 Celje 18.9 27.6 31.8 9.4 3.0 6.1 0.0 15.2 22.8 28.4 7.9 1.3 5.9 -1.2 18.0 25.3 28.8 10.3 4.7 7.7 1.9 Starše 19.5 27.5 32.3 10.7 3.2 8.9 1.7 16.2 23.0 28.9 9.4 3.0 7.6 0.0 18.5 24.8 29.0 12.4 7.7 10.6 6.5 Maribor 19.6 27.1 32.2 11.6 4.9 16.6 23.4 28.2 10.5 4.3 19.3 25.0 28.4 13.4 9.5 Jeruzalem 20.5 26.1 30.5 14.8 10.0 12.1 5.5 16.5 22.8 28.0 10.9 6.5 9.0 2.5 18.7 23.6 28.0 13.9 9.0 11.9 7.5 Murska Sobota 18.8 27.0 31.1 9.2 1.8 7.1 -1.0 16.3 23.2 28.8 9.2 2.0 7.3 -0.4 18.8 25.2 29.0 11.8 7.8 9.4 4.8 Veliki Dolenci 19.2 25.1 29.6 12.8 8.2 8.7 1.6 15.4 21.8 27.0 9.9 4.5 6.4 -1.2 18.9 24.0 27.8 13.1 8.6 9.2 5.4 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - maj 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - May 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Portorož 0.3 1 0.0 0 21.3 4 21.6 5 254 Bilje 0.9 1 7.6 2 24.2 4 32.7 7 227 Slap pri Vipavi 0.4 1 0.0 0 55.3 4 55.7 5 317 Postojna 0.2 1 0.2 1 34.4 4 34.8 6 320 Kočevje 0.0 0 6.6 2 50.2 6 56.8 8 422 Rateče 1.9 2 33.7 4 59.6 6 95.2 12 301 Lesce 0.2 1 13.0 3 46.2 6 59.4 10 234 Slovenj Gradec 0.0 0 8.5 3 41.1 4 49.6 7 204 Brnik 0.7 1 2.7 2 49.5 6 52.9 9 258 Ljubljana 0.0 0 3.3 2 62.4 5 65.7 7 286 Sevno 0.0 0 6.5 3 34.1 5 40.6 8 191 Novo mesto 0.0 0 8.2 3 23.8 5 32.0 8 269 Črnomelj 0.0 0 2.1 2 42.6 6 44.7 8 307 Bizeljsko 0.0 0 11.2 3 27.5 4 38.7 7 184 Celje 0.0 0 5.8 2 27.8 4 33.6 6 195 Starše 0.0 0 16.8 3 39.1 5 55.9 8 202 Maribor 0.3 1 12.8 5 32.3 6 45.4 12 174 Jeruzalem 0.0 0 5.2 3 43.6 4 48.8 7 141 Murska Sobota 0.0 0 28.4 3 13.0 4 41.4 7 125 Veliki Dolenci 0.0 0 13.9 2 9.5 3 23.4 5 98 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2003 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 7.4 % NNW 1.8 m/s 3.4 % NNE 2.0 m/s 0.8 % WSW 1.2 m/s NE 3.4 % NE 1.6 m/s ESE 20 % ESE 1.4 m/s 10.9 % S 2.8 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje NNW 1.0 %/s M 1.5 % N 1.0 m/s 1.2 % NNE 0.7 m/s NW 1.3 %/s ME 16 % NE 1.6 m/s 6.0 % WSW 1.7 %/s ESE 23 2 % ESE 1.7 m/s c., 96 % SW 2.1 m/s SE 2.5 % SE 0.7 m/s 1.9 % S 1.4 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, maj 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, May 2003 4.4 % N 2.2 m/s M 6.9 % N 1.1 m/s 5.0 % N 4.7 m/s 5.7 % NNW 1.6 tn/s 9.3 % NNE 1.0 m/s 7.9 % NNW 5» %/s 3.3 % NNE 3.4 m/s NW 1.8 %/s 12.3 % 1.1 m/s NW 3.7 %/s 6.0 % NE 4.0 m/s NE 13.4 % WNW 2.1 m/s 2.0 % ENE 1.4 m/s 8.7 % ENE 1.1 m/s 6.1 % ENE 3.5 m/s 1.9 % W 1.0 m/s 2.0 % E 1.2 m/s 2.7 % W 2.0 m/s 6.1 % E 1.5 m/s 5.3 % E 3.0 m/s 4.1 % WSW 1.9 %/s ESE 60 % ESE 1.5 m/s 1.0 % WSW 3.6 %/s FSE 159 % ESE 3.6 m/s 11.1 % SW 2.7 m/s 4.8 % SE 1.5 m/s 1.6 % SW 1.8 m/s 5.2 % SE 1.9 m/s 0.6 % SW 1.3 m/s 21.6 % SE 3.9 m/s 7.5 % SSW 1.8 m/s 3.0 % SSE 1.3 m/s 0.4 % SSW 1.5 m/s 4.6 % SSE 3.5 m/s 4.1 % SSW 2." %/s SSE 128 % SSE 2.8 m/s 4.2 % S 1.2 m/s 0.6 % S 1.5 m/s 2.8 % N 1.5 m/s M 1.6 % N 2.6 m/s 2.2 % 3.0 % NNW 13 rn/s NNE 1.6 m/s NNW 3.0 %/s NNE 3.3 %/s 3.7 % NW 1.4 m/s ME 79 % NE 2.0 m/s 11.5 % NW 3.7 m/s 3.6 % NE 3.6 m/s 10.0 % ENE 2.4 m/s 3.9 % ENE 1.6 m/s 7.6 % WNW 2.9 m* .„, 4.5 % ene 4.2 m/s 9.8 % W 1.5 m/s 5.2 % E 2.1 m/s 22.1 % E 1.7 m/s 3.4 % W 2.5 m/s 2.9 % E 2.9 m/s 9.6 % WSW 1." m/s ESE 23 % ESE 1.3 m/s WSW u %/s 18.9 % SE 2.7 m/s SW 9.8 % SSW 1.1 m/s SSE 4 7 % sSE 1.5 m/s 2.1 % SSW 3.5 m/s 2.0 % SSE 2.2 m/s 6.9 % SSW 2.5 m/s SSE 10 % SSE 0.7 m/s 10.3 % S 1.3 m/s 1.5 % S 2.2 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; največ je bilko vzhodjugovzhodnika (27.6 % vseh primerov), drugi najmočnejši veter je bil jugovzhodnik s slabimi 19 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 20.9 m/s, zabeležili so ga 20. maja. V Biljah sta močno prevladovala vzhodjugovzhodni veter (23 % vseh terminov) in vzhodnik (22 % vseh primerov), tretji najbolj zastopan veter je bil jugozahodnik (9.6 %), najmočnejši sunek vetra je dosegel 18 m/s 14. maja. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 30.3 % vseh primerov, jugozahodnik je pihal v dobrih 11 % primerov, najmočnejši sunek je 26. maja dosegel 14.9 m/s. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo komaj 22.5 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 37.5 %; najmočnejši sunek je 22. maja dosegel 29.2 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, maj 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, May 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3.5 0.5 3.0 2.4 1 0 68 26 121 121 115 119 Bilje 4.1 1.0 4.0 3.1 3 26 54 30 158 143 149 150 Slap pri Vipavi 4.4 0.8 3.4 2.8 1 0 119 47 Postojna 5.0 0.6 3.4 3.1 1 0 73 26 148 117 118 127 Kočevje 6.3 0.6 1.6 2.8 0 17 112 46 Rateče 5.7 0.2 3.5 3.2 4 72 112 66 149 118 133 133 Lesce 5.4 0.1 3.9 3.1 1 39 113 52 Slovenj Gradec 5.8 0.7 2.8 3.2 0 27 97 48 141 126 124 130 Brnik 4.8 0.0 3.1 2.7 2 7 117 47 Ljubljana 6.5 1.2 3.4 3.7 0 9 127 54 148 119 139 135 Sevno 6.8 1.3 3.7 4.0 0 18 81 38 Novo mesto 7.1 1.5 3.4 4.0 0 26 65 34 147 119 129 131 Črnomelj 7.9 2.3 3.6 4.6 0 7 111 43 Bizeljsko 6.3 0.9 4.0 3.8 0 37 76 40 Celje 6.2 0.7 3.0 3.3 0 17 74 35 140 121 133 131 Starše 6.3 1.2 3.1 3.6 0 60 115 65 Maribor 6.3 1.5 3.8 3.9 1 41 89 48 Jeruzalem 7.1 1.3 3.3 3.8 0 18 136 56 Murska Sobota 5.7 1.4 3.4 3.5 0 120 46 57 132 124 123 126 Veliki Dolenci 6.3 0.7 3.9 3.7 0 60 28 28 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Prva tretjina meseca je bila izjemno topla, temperaturni odklon je bil najmanjši ob obali, in sicer 3.5 °C, na Krasu in na Goriškem je odklon presegel 4 °C, drugod po državi je bil odklon večinoma med 5 in 7 °C. Druga tretjina meseca je bila povprečno topla, le v Beli krajini je odklon presegel 2 °C, v zadnji tretjini meseca pa je bila temperatura spet opazno nad dolgoletnim povprečjem, odklon je bil dokaj enakomeren po vsej državi, večinoma je bilo za 3 do 4 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Prva tretjina maja je bila brez omembe vrednih padavin, v drugi tretjini je ponekod na severu države padla več kot polovica običajnih padavin; neenakomerna je bila porazdelitev padavin tudi v zadnji tretjini meseca, ko je bilo dolgoletno povprečje marsikje preseženo. Sončnega vremena je bilo povsod po državi v vseh treh tretjinah meseca več kot v dolgoletnem povprečju, presežek je bil med 15 in 60 %. Maja v nižinskem svetu le izjemoma ob zelo močnem prodoru hladnega zraka sneži vse do nižin, v Ljubljani smo snežno odejo maja zadnjič zabeležili leta 1985, 3. maja zjutraj je tla prekrivalo 8 cm snega. V visokogorju je snežna odeja maja še povsem običajen pojav. Na sliki 1.1.18. je majska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Na Kredarici je maja sneg ležal ves mesec, najbolj debela pa je bila snežna odeja prvega maja z 205 cm, kar je primerljivo z lanskimi 195 cm, maja 1964 snežna odeja ni presegla 166 cm, rekordno debela pa je bila snežna odeja maja 2001 s 650 cm. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v maju Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in May Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto ali grmenjem na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; na Kredarici je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 4 dni, drugod so bili odmiki od povprečja le dan ali dva. iS 6 14 12 10 8 6 4 2 -0 LJUBLJANA BEŽIGRAD F rupT|i j 1955 1960 1965 1970 1975 1985 1990 1995 2000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in May and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961-1990 9 - 1996 2001 Kredarico so maja vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 15 dneh, kar je manj od dolgoletnega povprečja. Tudi po nižinah je bilo malo opažene megle. V Kočevju so zabeležili 6 dni s pojavom megle, v Slovenj Gradcu in Ratečah po dva, marsikje pa megle maja ni bilo. V Ljubljani so zabeležili en dan z meglo, kar 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 14 12 10 4 2 0 14 12 10 10 15 6 3 0 1951 1956 1961 1966 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo zadnjič preseženo maja 1993 z 8 dnevi. Kar 12 dni s pojavom megle je bilo maja 1952. Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare maja 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in May 2003 Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Maja je bil povprečni zračni pritisk z 990.6 mb najvišji 4. maja, najnižje pa se je zračni pritisk spustil ob vremenski fronti, ki nas je zajela 13. maja, povprečni zračni pritisk je bil 977.4 mb, skoraj tako nizek zračni pritisk je bil tudi 25. maja. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. 10. in 11. maja je bil delni pritisk vodne pare okoli 15 mb, nato je nad naše kraje pritekal zrak z vse manj vlage, med 15. in 17. majem je bil delni pritisk vodne pare okoli 8 mb, po prehodnem porastu vsebnosti vlage v zraku je 22. maja delni pritisk vodne pare s 7.3 mb dosegel najnižjo vrednost letošnjega maja. Zadnjih sedem dni maja je bil delni pritisk vodne pare nad 14 mb, 27. maja je dosegel najvišjo mesečno vrednost 16.5 mb. SUMMARY Mean air temperature in May was well above the 1961-1990 normals, the largest temperature anomaly was in Bela krajina, temperature there was more than 4 °C above the normals. In Ljubljana and Dolenjska May 2003 was the warmest in the last fifty years. On the coast the highest air temperature in May was recorded. Lack ofprecipitation was the main characteristic of May 2003; on the coast, Karst and Notranjska only one quarter of the normal precipitation fell. The first third of May was almost completely dry; the second and last third brought local precipitation with large spatial variability. Sunshine duration in May everywhere exceeded the 1961-1990 normals. On the coast 15 % more sunny weather occurred than on the average in the reference period, in Goriška region 50 % more sunny weather was observed than usually. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v maju 2003 1.2. Weather development in May 2003 Janez Markošek 1.- 3. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, toplo Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska, oslabljena hladna fronta se je 3. maja severno od nas prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu. Območje visokega zračnega pritiska je bilo nad Balkanom in Sredozemljem, po prehodu hladne fronte pa se je okrepilo tudi nad srednjo Evropo. V višinah je prevladoval razmeroma močan jugozahodni veter (slike 1.2.1.-1.2.3.), s katerim je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno je bilo ponekod tudi pretežno oblačno. 2. maja je pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 28 °C. 4.- 7. maj Pretežno jasno, vroče Nad vzhodno Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad jugozahodno Evropo pa ciklonsko območje in v višinah tam obsežno samostojno jedro hladnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Nad naše kraje je z južnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, jutra so bila sprva še sveža, čez dan pa je bilo predvsem zadnja dva dni vroče. Najvišje dnevne temperature so bile 6. in 7. maja od 28 do 33 °C. 8.- 9. maj Delno jasno, občasno pretežno oblačno, jugozahodnih, vroče Nad srednjo in zahodno Evropo ter Balkanom in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, ki je drugi dan nad srednjo Evropo oslabelo. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, predvsem drugi dan popoldne pa občasno pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 28 do 34, drugi dan pa od 23 do 31 °C. 10.- 11. maj Prehod hladne fronte - pooblačitve, plohe, nevihte, nato razjasnitve, osvežitev Nad srednjo in vzhodno Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega pritiska, v noči na 11. maj pa se je severno od nas proti vzhodu pomikalo plitvo ciklonsko območje z oslabljeno vremensko fronto. Vremenska motnja je bila bolj izražena v višinah. Nad zahodno in srednjo Evropo je bila namreč obsežna dolina s hladnim zrakom, ki je z eno izmed osi oplazila tudi kraje južno od Alp (slike 1.2.1.-1.2.3.). Pooblačilo seje, do večera prvega dne so krajevne plohe in nevihte zajele večji del države, le v severovzhodnih krajih jih še ni bilo. V noči na 11. maj so se v večjem delu države pojavljale plohe in nevihte, čez dan pa se je delno razjasnilo. Najmanj padavin je padlo v ljubljanski kotlini in na Primorskem. Osvežilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 12.- 13. maj Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s popoldanskimi krajevnimi nevihtami Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od severa do nas segala dolina s hladnim zrakom. Prevladovali so jugozahodni vetrovi. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan so bile krajevne nevihte v popoldanskem času le v jugovzhodni Sloveniji, drugi dan je bilo ploh in neviht več, pojavljale so se sredi 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dneva in popoldne v večjem delu države. Najbolj oblačno je bilo drugi dan v severozahodni Sloveniji, kjer so bile najvišje dnevne temperature le okoli 18 °C, drugod pa od 24 do 29 °C. 14. maj Prehod hladne fronte - pretežno oblačno, dež, burja, hladno Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad zahodno in srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je dolina od severa segala do Alp in Jadrana (slike 1.2.1.-1.2.3.). Nad nami so pihali zahodni do jugozahodni vetrovi. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno je deževalo, na Primorskem je zapihala burja. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C. 15. maj Na Primorskem pretežno jasno, drugod sprva pretežno oblačno, popoldne krajevne plohe, hladno Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je do nas od severa segala dolina s hladnim zrakom. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod sprva še zmerno do pretežno oblačno, popoldne se je delno razjasnilo, vendar so se predvsem v severovzhodni Sloveniji še pojavljale krajevne plohe. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18, na Primorskem do 21 °C. 16.- 19. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, postopno topleje Od jugozahodne Evrope prek Sredozemlja, Alp in Jadrana do severovzhodne Evrope je segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je prevladoval zahodni do jugozahodni veter, s katerim je pritekal postopno toplejši in razmeroma suh zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Zadnji dan obdobja je hladna fronta dosegla zahodno Evropo. Pretežno jasno je bilo, občasno je bilo na nebu precej visoke in srednje oblačnosti. Predvsem 18. maja je ponekod pihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 23 do 29 °C. Prvi dan pa je bilo jutro zelo sveže, najnižje jutranje temperature so se v alpskih dolinah spustile pod ledišče. 20.- 21.maj Prehod hladne fronte - pooblačitve, dež, nevihte, burja, delne razjasnitve, hladno Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je počasi pomikala prek naših krajev proti jugovzhodu. Nad severnim Sredozemljem je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska, ki se je z vremensko fronto drugi dan pomaknilo nad Balkan. Po prehodu hladne fronte se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Prvi dan je bila nad zahodno in srednjo Evropo višinska dolina, nad nami je pihal jugozahodni veter. Drugi dan se je izostrila in prek naših krajev segala do južne Italije. Že v noči na 20. maj se je pooblačilo, zjutraj je v severozahodni Sloveniji že deževalo. Čez dan so se padavine in nevihte razširile nad vso državo. Na Primorskem je popoldne pričela pihati burja. V noči na 21. maj ter ta dan dopoldne je še deževalo, popoldne pa so se ob delnih razjasnitvah še pojavljale krajevne plohe. Padlo je od 5 mm dežja v severovzhodni Sloveniji, do okoli 60 mm ponekod v gorskem svetu zahodne Slovenije. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 13 do 17, na Primorskem okoli 19 °C. 22.- 23. maj Pretežno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, sprva vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom pa območje nizkega zračnega pritiska, ki se je drugi dan pomaknilo nad južni Balkan. V višinah je bilo jugovzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad naše kraje je s severnimi vetrovi pritekal postopno toplejši in občasno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo oblačnostjo. Prvi dan je bilo v severovzhodnih krajih občasno pretežno oblačno, drugi dan je bilo več oblačnosti v severozahodnih krajih. Predvsem 22. maja je pihal okrepljen severni veter. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 26 °C. 24. maj Pretežno jasno Iznad severovzhodne Evrope je tudi nad naše kraje segalo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 25.- 31. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, vsak dan krajevne plohe in nevihte, vroče Območje visokega zračnega pritiska je segalo od britanskega otočja prek severnega dela srednje Evrope do severovzhodne Evrope. Jugovzhodno od nas pa je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je prevladoval šibak veter vzhodnih smeri, v višjih plasteh ozračja pa je sprva pihal šibak južni veter, nato vzhodnik (slike 1.2.1.-1.2.3.), proti koncu obdobja pa vetra skorajda ni bilo. Zrak nad nami je bil razmeroma vlažen, ozračje je bilo labilno. Prevladovalo je delno jasno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Večji del obdobja je bilo več sončnega vremena zjutraj in dopoldne. Predvsem sredi dneva in popoldne pa so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, kakšen dan jih je bilo več, kakšen dan manj. Precej močne nevihte in lokalno nalivi so se pojavljaje 26. maja popoldne. Le v noči na 28. maj in ta dan zjutraj so se prav tako pojavljale krajevne nevihte, sicer pa v tem delu dneva omenjenih pojavov ni bilo. Lokalno je padala tudi toča. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 23 do 30 °C. Na Primorskem je predvsem v drugi polovici obdobja pihala šibka burja, zato je bilo na obali precej vroče. 28. maja so na letališču Portorož izmerili 33 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.5.2003 ob 14. Slika 1.2.2. Satelitska slika 2. 5. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 2. 5. 2003 ob 14. uri uri Figure 1.2.2. Satellite image on May, 2nd 2003 at 14 GMT Figure 1.2.3. 500 mb topography on May, 2nd 2003 at 12 GMT Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on May, 2nd 2003 at 12 GMT _ .. ................ Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.5.2003 ob 14. Slika 1.2.5. Satelitska slika 6. 5. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 6. 5. 2003 ob 14. uri uri Figure 1.2.5. Satellite image on May, 6th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.6. 500 mb topography on May, 6th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on May, 6th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.5.2003 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 10. 5. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on May, 12 GMT 10th 2003 at Figure 1.2.8. Satellite image on May, 10th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 10.5. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on May, 10th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14.5.2003 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 14. 5. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 14. 5. 2003 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on May, 12 GMT 14th 2003 at Figure 1.2.11. Satellite image on May, 14th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on May, 14th 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19.5.2003 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 19.5. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on May, 19th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.14. Satellite image on May, 19th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 19.5. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on May, 19th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.5.2003 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 28.5. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 28.5. 2003 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on May, 28th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.17. Satellite image on May, 28th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.18. 500 mb topography on May, 28th 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Klimatske razmere spomladi 2003 1.3. Climate in spring 2003 Tanja Cegnar Se vam je zdela pomlad 2003 neobičajna? Občutek vas ne vara, z redkimi izjemami je bila meteorološka pomlad, k njej štejemo marec, april in maj, pomembno toplejša od povprečja zadnjih tridesetih let, k temu je največ prispeval izjemno topel maj. Najbolj so razmere odstopale od dolgoletnega povprečja v gorskem svetu, na Dolenjskem in v večjih mestih, kjer pa k postopoma vse višji temperaturi prispeva tudi rast mesta in ne le podnebne razmere širših razsežnosti. Povprečna jutranja temperatura je pomembno presegla povprečje obdobja 1961-1990 v gorah, povprečna popoldanska temperatura pa je pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja povsod po državi. Sliki 1.3.1. in 1.3.2. prikazujeta odklon temperature od dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo precej več, kot ga je običajno; v visokogorju je bilo dolgoletno povprečje preseženo za petino; v Mariboru, osrednji Sloveniji in na Notranjskem je bilo dolgoletno povprečje preseženo za tretjino, najbolj pa so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem (slika 1.3.3.). Bolj kot neobičajno visoka temperatura in nadpovprečno veliko sončnega vremena je letošnjo pomlad zaznamovala suša. V vseh treh pomladnih mesecih skupaj je bilo padavin le za 30 do 60 % dolgoletnega povprečja (slika 1.3.4.). Pred začetkom pomladi so bile zadnje obilne padavine 4. in v noči na 5. februar, že preostanek februarja je bil zelo skromen s padavinami, marca pa marsikje ves mesec ni bilo omembe vrednih padavin, nikjer v državi padavine niso dosegle petine dolgoletnega povprečja. Zaradi suhega vremena so naravo ogrožali požari. Povprečna temperatura marca je bila nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo povsod po državi vsaj za tretjino več kot v dolgoletnem povprečju. Osrednji pomladni mesec, april, se je začel s sončnim vremenom, a že naslednji dan se je pooblačilo in zajele so nas padavine, meja sneženja se je 3. aprila spustila na okoli 500 m, snežilo je na Postojnskem, v Ratečah pa so namerili 40 cm novega snega. Padavine so prekinile obdobje velike požarne ogroženosti naravnega okolja, največ jih je bilo v Julijcih, najmanj pa v Prekmuiju. Da je bila zračna gmota, ki nas je zajela 7. aprila, res izjemno hladna potrjuje tudi dejstvo, da so na Kredarici izmerili -20.2 °C, kar je od začetka meritev leta 1954 najnižja aprilska temperatura zraka. Doslej je bila najnižja temperatura v aprilu -19.2 °C iz leta 1965. Jutro 8. aprila je bilo po nižinah mrzlo in nekatere kraje, predvsem Primorsko, je prizadela pozeba. Že 7. aprila zjutraj je bila temperatura na Primorskem pod lediščem, vendar so burja, deloma tudi oblaki, še preprečili, da bi se temperatura spustila ekstremno nizko, kot se je zgodilo 8. aprila, v Biljah so izmerili -5.3 °C, na letališču v Portorožu pa -4.2 °C. Tako nizke temperature ogrožajo sadno drevje, povzročile so pozebo in ponekod veliko škodo. Ob obali doslej še niso izmerili tako nizke temperature v aprilu, kot so jo letos, na sploh se živo srebro ob obali aprila zelo redko spusti pod ledišče. Aprila 2001 je bilo -0.6 °C, aprila 1997 so izmerili -2.5 °C. Temperaturo pod lediščem pa so izmerili še aprila 1954 in 1993. Čeprav je bila prva tretjina meseca hladnejša od dolgoletnega povprečja, je bil april 2003 kot celota temperaturno zelo blizu povprečja obdobja 1961-1990; mesečni odklon temperature je bil majhen in nepomemben, le izjemoma je v nekaj posameznih krajih presegel pol °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, največ jih je bilo v Julijcih in na Snežniku ter v Kočevskem rogu. V Julijcih je bilo sončnega vremena nekoliko manj kot v dolgoletnem povprečju, drugod je bilo le-to preseženo, na Goriškem je bilo sončnega vremena za tretjino več kot običajno. Ob toplem vremenu v drugi polovici meseca je bil zrak močno obremenjen z alergogenim cvetnim prahom. Maj je bil izjemno topel, v Ljubljani je bil najtoplejši od sredine minulega stoletja, pred tem so temperaturo merili na drugih lokacijah, ki niso primerljive s sedanjo. Na Primorskem je bil toplejši od letošnjega maj 2001, v gorah in v večjem delu države pa je bil toplejši od letošnjega maj 1958. Imeli smo le dve krajši ohladitvi, ko se je temperatura zraka spustila pod dolgoletno povprečje: prvo so prinesli ledeni možje, drugi val hladnega zraka pa je bil nad nami med 20. in 22. majem. Ob obali so izmerili doslej najvišjo majsko temperaturo zraka, 28. maja se je živo srebro povzpelo na 32.8 °C, zabeležili so dva poletno vroča dneva, to je dneva s temperaturo z vsaj 30 °C. Tudi drugod po državi je bilo vroče, v Celju so bili trije poletno vroči dnevi, najvišja temperatura je bila 31.8 °C, v Murski Soboti so bili kar 4 vroči dnevi, živo srebro pa je doseglo 31.1 °C, tudi v Novem mestu so bili 4 vroči dnevi, najvišja temperatura je bila 31.6 °C, na Goriškem 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so bili 3 vroči dnevi, temperatura je dosegla 31.5 °C, tako visoka temperatura je sicer blizu absolutno najvišji majski temperaturi, a le-ta ni bila presežena. V preglednici 1.3.1. je zbranih nekaj izvedenih podatkov za letošnjo pomlad. Pomlad je čas, ko temperatura zraka hitro narašča, zato je temperaturni razpon med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo velik. Preglednica 1.3.1. Padavine, povprečna temperatura zraka, najvišja in najnižja temperatura zraka, trajanje sončnega obsevanja, število hladnih, ledenih in toplih dni ter število dni z vsaj 1 in 10 mm padavin v pomladi 2003 Table 1.3.1. Precipitation, mean temperature, maximum and minimum temperature, sunshine duration, number of cold and ice days, number of days with precipitation at least 1 and 10 mm, spring 2003 Postaja POMLAD 2003 NV RR TS TMIN TMAX OBS SM LD SX SD SD10 Lesce 515 140 9.5 -4.2 32.8 630 25 0 13 19 4 Kredarica 2514 234 -2.2 -20.2 14.0 508 68 43 0 28 6 Rateče-Planica 864 222 7.2 -12.9 28.6 623 49 1 4 17 5 Bilje pri N. Gorici 55 123 12.6 -5.3 31.5 733 14 0 19 13 4 Slap pri Vipavi 137 177 12.4 -6.5 30.6 9 0 22 11 5 Letališče Portorož 2 107 12.4 -4.2 32.8 747 10 0 18 11 3 Postojna 533 149 9.3 -9.2 27.0 659 28 0 10 14 7 Kočevje 468 204 8.9 -7.9 31.0 32 0 18 19 9 Ljubljana 299 151 12.0 -4.4 31.2 679 16 0 20 14 6 Bizeljsko 170 83 11.7 -7.2 33.0 21 0 26 18 2 Novo mesto 220 105 11.5 -6.5 31.6 675 22 0 23 13 4 Črnomelj 196 122 12.0 -8.0 32.5 25 0 23 19 5 Celje 240 96 10.9 -8.8 31.8 608 23 0 20 13 3 Maribor 275 96 11.8 -5.4 32.2 667 11 0 20 15 2 Slovenj Gradec 452 118 9.2 -9.3 30.3 630 36 0 16 16 2 Murska Sobota 184 75 11.0 -8.5 31.1 662 20 0 18 10 2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 °C RR - višina padavin (mm) LD - število dni z maksimalno temperaturo <0 °C TS - povprečna temperatura zraka (°C) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 °C TMIN - absolutni minimum temperature zraka (°C) SD - število dni s padavinami >1.0 mm TMAX - absolutni maksimum temperature zraka (°C) SD10 - število dni s padavinami >10.0 mm OBS - število ur sončnega obsevanja Tudi brez uporabe zapletenih statističnih metod je očitno, da so od začetka devetdesetih let pomladi na meteorološki postaji v Ljubljani vse bolj tople; deloma je to posledica spreminjanja klimatskih razmer v globalnem merilu, veliko pa je prispevala tudi širitev mesta in s tem krepitev toplotnega otoka mesta. Povprečna pomladanska temperatura od sredine minulega stoletja je prikazana na sliki 1.3.5., zadnje tri pomladi so bile skoraj enako tople, 12.0 oziroma 12.1 °C, vse tri močno presegajo dolgoletno povprečje, vendar niso dosegle rekordne pomladi 2000 s povprečno temperaturo 12.7 °C. Po štirih zaporednih pomladih, ko je bilo hladnih dni, to je dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, opazno manj od dolgoletnega povprečja, je bilo le-to letos s 16 hladnimi dnevi ponovno preseženo (slika 1.3.6.). Od sredine minulega stoletja je bila letošnja pomlad s 679 urami druga najbolj sončna, več ur je sonce sijalo le spomladi 1997 (slika 1.3.7.), takrat je bilo sončnega vremena kar 710 ur. Pomlad 1952 je bila s 133 mm bolj suha od letošnje (slika 1.3.8.), ki nam je prinesla le 150 mm padavin, vendar je bila povprečna temperatura takrat nižja, tudi sončnega vremena je bilo manj. Razmere na skrajnem severovzhodu smo ponazorili s podatki za meteorološko postajo v Murski Soboti. Tudi v Prekmurju je bila meteorološka pomlad opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, temperaturni odklon je bil 1.3 °C, kar štiri pomladi zapored pa so bile toplejše od letošnje, rekordna je bila pomlad 2000 z 12.4 °C (slika 1.3.9.). Sončnega vremena je bilo 662 ur, kar je manj od rekordnih 675 ur spomladi 2000 (slika 1.3.10.). Padavin je bilo manj kot letos, ko je padlo le 75 mm, spomladi 1952, takrat so namerili le 59 mm. Pomladi 2002 in 2001 sta bili povprečno mokri. Tako kot padavin je bilo malo tudi padavinskih dni (slika 1.3.12.), samo 10 dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo, kar je najmanj od sredine minulega stoletja. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica -0.5 1.5 Slika 1.3.1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C pomladi 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.1. Mean daily minimum air temperature anomaly in spring 2003 Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica 20 40 60 80 100 120 140 160 Slika 1.3.3. Sončno obsevanje pomladi 2003 v primeijavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.3. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2003 25 Urad za meteorologijo Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 0.5 1.5 2.5 3.5 Slika 1.3.2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C pomladi 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.2. Mean daily maximum air temperature anomaly in spring 2003 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 10 20 30 40 50 60 Slika 1.3.4. Padavine pomladi 2003 v primeijavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.4. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2003 Agencija Republike Slovenije za okolje u 3 P H < rt W Clh w H Slika 1.3.5. . Povprečna pomladanska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.5. Mean air temperature in spring from the year 1951 on and the 1961 -1990 normals 800 700 600 g 500 O d 400 > w 200 100 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.7. Sončno obsevanje pomladi 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.7. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, spring 2003 LJUBLJANA BEŽIGRAD LJUBLJANA BEŽIGRAD 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Urad za meteorologijo 35 30 ---25 is Q O J > w H 20 --15 -10 5 -0 LJUBLJANA BEŽIGRAD ....... 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.6. Pomladno število dni z minimalno temperaturo manjšo od 0 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.6. Number of cold days (days with minimum air temperature bellow 0° C) and and the 1961-1990 normals 600 500 400 S a, <; 3oo ^ £ 200 100 A 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.8. Višina padavin pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.8. Precipitation in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 700 -600 500 -- 2 400 - 200 -100 - 0 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.9. Povprečna spomladanska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.9. Mean air temperature in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 350 300 E B 200 - 150 -100 -50 - MURSKA SOBOTA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.10. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.10. Bright sunshine duration in spring from 1951 on and the 1961-1990 normals 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.3.11. Višina padavin pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.11. Precipitation in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals Slika 1.3.12. Število dni s padavinami vsaj 1 mm pomladi v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.12. Number of days wit precipitation at least 1 mm in spring from the year 1951 on and the 1961-1990 normals Razmere v visokogorju smo prikazali s pomočjo podatkov s Kredarice. Povprečna temperatura je opazno presegla povprečje obdobja 1961-1990, vendar z -2.2 °C, ni presegla rekordno tople pomladi 2000 s povprečno temperaturo -1.5 °C (slika 1.3.13.), pa tudi lani in predlani ter leta 1981 je bila pomladna temperatura višja. S 508 urami sončnega vremena je bilo dolgoletno povprečje opazno preseženo, a v preteklosti je bilo v visokogorju že pet bolj sončnih pomladi (slika 1.3.14.). Padavin je bilo v preteklosti le enkrat manj kot letošnjo pomlad, ko je padlo le 234 mm padavin (slika 1.3.15.), spomladi 1993 so namerili le 212 mm, malo več kot letos je bilo padavin spomladi 1997, ko je padlo 243 mm. >o g ° 200 O -7 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 KREDARICA Slika 1.3.13. Povprečna spomladanska temperatura od leta Slika 1.3.14. Trajanje sončnega obsevanja pomladi v letih od 1958 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.13. Mean air temperature in spring from the year Figure 1.3.14. Bright sunshine duration in spring from 1958 on and 1955 on and the 1961-1990 normals the 1961-1990 normals £ 300 - 250 600 500 400 - 300 - 100 - 0 958 1970 1982 1988 1994 2000 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 50 40 30 KREDARICA tt 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1997 2003 Slika 1.3.15. Višina padavin pomladi v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.15. Precipitation in spring from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Slika 1.3.16. Število dni s padavinami vsaj 1 mm pomladi v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.3.16. Number of days wit precipitation at least 1 mm in spring from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 60 20 10 0 1991 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 Na sliki 1.3.16. je prikazano število dni s padavinami vsaj 1 mm, samo 28 padavinskih dni, kolikor jih je bilo letos spomladi, je bilo na Kredarici tudi v pomladi 1969. Zanimivi so podatki o največji višini snežne odeje na Kredarici. Po predlanski izjemno debeli snežni odeji (7 m) je letošnja pomlad minila z zgolj skromno snežno odejo, ki je z 240 cm nekoliko presegla lansko izjemno skromno zasneženost visokogorja (komaj 195 cm). V preteklosti je že bilo nekaj pomladi, ki jih po zasneženosti lahko primerjamo z letošnjo, na primer pomladi 1955 (235 cm), 1957 (250 cm), 1964 (218 cm), 1989 (220 cm), 1990 (255 cm) in 1993 (205 cm). 800 400 -- > 300 200 100 KREDARICA 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Slika 1.3.17. Najvišja spomladanska debelina snežne odeje na Kredarici Figure 1.3.17. Maximum snow cover depth on Kredarica in spring 700 600 -- 500 -- 0 SUMMARY The mean air temperature in spring 2003 was well above the 1961-1990 normals, mainly due to exceptionally high mean maximum daily temperature, mean minimum daily temperature was significantly above the normals only in high mountains. May contributed to the large temperature anomaly more than March and April. Sunshine was above the 1961-1990 normals, everywhere were registered at least one fifth more sunny hours than on the average in the reference period, the largest anomaly occurred in Goriška region. But the most attention this spring was pied to shortage of precipitation; only 30 to 60 % of the average amount ofprecipitation in spring fell. Together with above average temperature and above average sunny weather the shortage of precipitation resulted in a severe draught. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY 2.1. Vpliv vremena na kmetijske rastline 2.1. The impact of weather on agricultural plants Ana Žust, Andreja Sušnik Večji del maja je prevladovalo nadpovprečno toplo vreme. Povprečne mesečne temperature zraka so bile blizu 18°C, kar je 2 do 4° C več od dolgoletnega povprečja. Tako visoke temperature zraka so bile bližje vrednostim, ki so normalne v zadnji tretjini junija. Padavine so bile skromne. V severovzhodni Sloveniji in v Primorju je padlo okoli 30 mm, kar je 25 do 35 % normalnih vrednosti, v večjem delu osrednje Slovenije pa blizu 60 mm, kar je 50 % normalnih vrednosti. Večina dežja je padla v zadnji tretjini maja. Visoke temperature zraka, so že v začetku meseca omogočale močno izhlapevanje iz tal in rastlin. Povprečna mesečna evapotranspiracija se je v kmetijsko pomembnejših predelih zahodne in severovzhodne Slovenije približala 4.0 mm vode dnevno, najvišje dnevne vrednosti pa so se gibale med 5 in 6 mm vode dnevno (preglednica 2.1.1.). Normalno maja padavine še presegajo količino izhlapele vode, razen na Obali in v Pomurju, kjer že lahko nastane manjši primanjkljaj. Maja je bila vodna bilanca povsod po Sloveniji negativna, s primanjkljajem od 45 do 80 mm (slika 2.1.1.). Skupni vodni primanjkljaj, ki je konec aprila v kmetijsko pomembnejših predelih vzhodne in severovzhodne že znašal od 30 in 50 mm, se je do konca maja povečal čez 140 mm v Pomurju in Primorju in na 100 in 130 mm v drugih delih Slovenije (slika 2.1.2.) Rezultati analize podatkov za preteklo šriridesetletno obdobje kažejo na pogosto pojavljanje suše v spomladanskem območju, podobne razmere kot letos pa so bile še v letih 1952, 1968 in 1993 (slika 2.2.1.). « u -D m e ■o o > 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 oo iH >r, in « e « 3 oo C\ o -D O 2 8 VO Cr, c\ 6 o -D V U u N O O ■e o tH □ maj 2003 □ maj 1961-2002 Slika 2.1.1. Kumulativna vodna bilanca za maj 2003 v primerjavi s povprečjem 1961 - 2002 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji. Figure 2.1.1. Cumulative water balance in May 2003 compared to the long term average (period of reference 1961 - 2002) for some meteorological stations in Slovenia Dogotrajno pomanjkanje talne vode je odločilno vplivalo rast posevkov žit in na travinje. Na plitvih in peščenih tleh na najbolj ogroženih območjih v Primorju in v severovzhodni Sloveniji so se prvi znaki zgodnje spomladanske suše pokazali že konec marca, v drugi polovici aprila pa je pomanjkanje talne vode že zaviralo steblenje ozimnih žit. Vodni stres se je stopnjeval tudi v maju, ko so žita prešla pomembne fenološke faze klasenja, cvetenja in nalivanja zrnja. Na najbolj prizadetih območjih severovzhodne Slovenije se je rast ozimin ustavila na višini 20 cm. Posledično je bila manjša asimilacijska listna površina, ki je odločilna za preskrbovanje rastline z asimilati v vseh naslednih fenoloških fazah. Zaradi hkratnega temperaturnega stresa (v zadnji tretjini maja so bile neugodne maksimalne temperature zraka blizu 30 °C) je 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bila motena fotosinteza in predvsem oplodnja cvetov in začetek nalivanja zrnja. Žita so razvila krajše klase kot normalno, zaradi motenj pri oplodnji je bila večja sterilnost cvetov in posledično večje število praznih klasov. sj s 2 « s ■Ö o k 100 50 0 -50 -100 -150 -200 in vo Tf vo vo 2 vo 90 a\ 90 90 2 -09 90 2 a\ 5 m 90 2 S .0 S O -e o S o ¡c 'Ü U u ■s M 5 ® 2 Tf >5« -M trt. >N O O -s o o. □ marec-maj 2003 □ marec-maj 1961 - 2003 Slika 2.1.2. Kumulativna vodna bilanca za sušno obdobje od marca do maja 2003 v primerjavi s povprečjem 1961 - 2002 na nekaterih meteoroloških postajah v Sloveniji Figure 2.1.2. Cumulative water balance in the period from March to May 2003 compared to the long term average (period of reference 1961 - 2002) for some meteorological stations in Slovenia Preglednica 2.1.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, maj 2003 Table 2.1.1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, May 2003 Postaja I. dekada Il.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-letališče 3.9 4.9 39 4.4 5.4 43 4.8 5.5 52 4.4 5.5 134 Bilje 4.0 4.9 39 4.3 5.2 43 4.8 5.5 52 4.4 5.5 133 Slap pri Vipavi 4.1 4.8 40 4.3 4.9 43 4.3 5.1 46 4.2 5.1 129 Postojna 3.8 4.4 38 3.6 4.2 36 4.0 4.9 44 3.8 4.9 118 Kočevje 3.9 4.6 39 3.8 4.9 38 3.8 4.9 42 3.8 4.9 119 Rateče 3.5 4.8 35 3.2 4.0 32 3.6 4.7 38 3.4 4.8 105 Lesce 3.7 4.8 37 3.7 4.9 37 4.2 5.1 45 3.9 5.1 120 Slovenj Gradec 3.7 4.6 37 3.5 4.9 35 3.8 5.0 41 3.7 5.0 114 Brnik 3.7 4.6 37 3.6 4.6 36 4.1 4.9 44 3.8 4.9 116 Ljubljana 4.0 5.0 41 3.9 5.1 39 4.3 5.2 47 4.1 5.2 126 Sevno 3.8 5.0 38 3.8 5.0 38 4.2 5.4 45 3.9 5.4 122 Novo mesto 3.9 4.9 39 3.8 4.9 38 4.2 5.3 46 3.9 5.3 123 Črnomelj 4.2 5.3 41 4.1 5.2 41 3.9 6.0 43 4.1 6.0 126 Bizeljsko 4.1 5.1 41 4.0 5.2 40 4.4 5.2 48 4.2 5.2 129 Celje 3.7 4.7 38 3.7 5.0 37 4.0 5.2 45 3.8 5.2 119 Starše 4.2 5.3 42 3.9 5.5 39 4.2 5.7 46 4.1 5.7 126 Maribor 3.7 4.9 37 3.8 4.7 37 4.2 5.4 46 3.9 5.4 120 Maribor-letališče 3.8 5.0 38 3.7 4.7 37 4.2 5.5 46 3.9 5.5 121 Jeruzalem 3.9 4.9 40 3.7 4.7 37 4.1 5.5 46 3.9 5.5 123 Murska Sobota 3.7 4.7 38 3.8 5.2 38 4.4 5.3 47 4.0 5.3 123 Veliki Dolenci 4.2 5.3 43 3.9 5.2 40 4.6 5.5 50 4.2 5.5 133 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.1.2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2003 Table 2.1.2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2003 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 20.3 19.7 27.0 24.3 13.8 14.6 20.5 20.1 28.5 25.6 14.3 14.7 22.2 21.6 32.6 29.1 11.8 12.2 21.0 20.5 Bilje 22.0 22.1 29.1 29.3 14.7 14.8 21.0 21.2 30.1 30.3 13.4 13.4 24.0 24.2 33.5 33.8 13.0 12.0 22.4 22.6 Lesce 18.5 18.3 29.5 27.0 9.9 10.7 17.0 17.2 30.4 27.4 8.3 9.0 19.8 19.7 33.5 28.9 10.5 10.7 18.5 18.4 Slovenj Gradec 18.5 17.8 28.9 25.6 8.4 8.9 18.1 17.7 32.9 28.0 6.5 7.7 19.6 19.0 34.3 30.0 7.7 7.9 18.8 18.2 Ljubljana 18.9 19.2 27.8 27.5 11.0 11.4 18.0 18.3 30.8 28.9 10.0 10.0 20.3 20.1 34.3 33.2 8.9 8.8 19.1 19.2 Novo mesto 19.2 18.8 28.6 26.4 11.2 12.0 18.1 17.9 30.0 26.4 10.5 10.9 20.2 20.1 31.6 32.3 12.0 12.2 19.2 19.0 Celje 18.7 18.2 28.2 25.6 11.4 11.5 18.2 18.1 29.9 26.4 11.3 11.6 20.5 19.4 33.2 30.1 11.6 12.2 19.2 18.6 Maribor-letališče 21.0 19.9 34.2 28.5 9.7 10.1 18.7 18.2 33.0 27.5 10.1 10.2 20.8 20.0 35.1 30.1 10.7 11.0 20.2 19.4 Murska Sobota 19.6 18.9 32.0 27.4 10.0 9.3 18.5 18.5 31.0 28.3 10.4 9.8 21.2 20.6 33.9 30.6 11.2 11.8 19.8 19.4 LEGENDA: Tz2 Tz5 Š 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 180 171 220 572 57 130 121 165 417 57 80 71 110 262 57 1348 724 333 Bilje 182 170 229 581 94 132 120 174 426 94 82 70 119 271 94 1301 721 345 Slap pri Vipavi 183 163 214 559 88 133 113 159 404 88 83 63 104 249 87 1302 704 326 Postojna 158 130 181 469 95 108 80 126 314 94 58 31 72 161 83 904 460 182 Kočevje 178 138 168 484 86 128 88 113 329 85 78 40 60 178 78 865 462 200 Rateče 145 108 162 415 98 95 60 107 262 97 46 24 53 123 79 682 334 133 Lesce 164 129 188 480 76 114 79 133 325 76 64 35 78 176 72 897 477 206 Slovenj Gradec 173 138 182 493 97 123 88 127 338 96 73 43 73 189 91 866 466 213 Brnik 167 137 189 493 83 117 87 134 338 82 67 39 79 186 76 916 495 220 Ljubljana 198 162 207 567 114 148 112 152 412 114 98 62 97 257 109 1158 670 335 Novo mesto 200 161 204 565 123 150 111 149 410 123 100 61 94 255 117 1108 643 324 Črnomelj 210 175 210 595 132 160 125 155 440 131 110 75 100 285 127 1160 695 364 Bizeljsko 197 160 213 570 115 147 110 158 415 115 97 60 103 260 111 1116 651 331 Celje 189 152 198 539 102 139 102 143 384 102 89 52 88 229 96 1044 588 283 Starše 195 162 204 561 109 145 112 149 406 109 95 62 94 251 104 1078 623 312 Maribor 196 166 212 574 120 146 116 157 419 119 96 66 102 264 114 1125 663 339 Maribor-letališče 194 161 207 562 108 144 111 152 407 107 94 61 97 252 102 1056 610 303 Jeruzalem 205 165 206 575 120 155 115 151 420 120 105 65 96 265 113 1138 686 354 Murska Sobota 188 163 207 558 108 138 113 152 403 108 88 63 97 248 103 1037 604 301 Veliki Dolenci 192 154 208 554 113 142 104 153 399 113 92 54 98 244 106 1081 641 322 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) 32 Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podobno kot žita, je zaradi suše tudi travinje prehitro zaključilo spomladansko obraščanje ruše in rast v višino. Trava je prehitro prešla v fenološko fazo latenja in cvetenja. Po teh dveh fenoloških fazah se rast ustavi, zmanjševati se prične vsebnost hranilnih snovi. Pridelek travinja je bil manjši povsod po Sloveniji, na najbolj ogroženih območjih pa je bil več kot prepolovljen. 2.2. Prilagajanja potencialnemu primanjkljaju vode v tleh v obstoječi vremenski variabilnosti in pričakovanih podnebnih spremembah 2.2. Potential water deficit adaptation to weather variability and expected climate change Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev povečuje tveganje kmetijske pridelave tudi v Sloveniji. Rezultati raziskav podnebne spremenljivosti in predvidevanja podnebnih sprememb za Slovenijo kažejo, da bodo območja v Sloveniji, ki se že danes srečujejo s problemom pomanjkanja vode oziroma sušnimi razmerami, postala še bolj ranljiva. Vodni primanjkljaji v preteklem štiridesetletnem obdobju kažejo trend naraščanja (slika 2.2.1.). Rezultati analize pojava suš nakazujejo spremembe, ki se izražajo v pogostejšem oziroma bolj ekstremnem pojavom spomladanskih suš. Modelni izračuni podnebnih sprememb za Slovenijo (dvig temperature za 2 °C in zmanjšanje padavin za 10 %) predvidevajo povečanje površin z vodnim primanjkljajem (za 20 do 25 % površine). Vodni primanjkljaj v vegetacijskem obdobju se iz obrobnih pogosto ogroženih območij pomika v notranjosti Slovenije. -H vo vo a\ o\ Slika 2.2.1. Vodna bilanca (v mm) od marca do konca maja za Mursko Soboto za obdobje 1961-2003 s trendom povečevanja vodnega primanjkljaja Figure 2.2.1. Water balance (in mm) from March to May in the period 1961 - 2003 in Murska Sobota with trend of increasing water deficit Zaskrbljujoči so tudi spremljajoči pojavi globalnega ogrevanja kot so spremenjena oblačnost, količina in razporeditev padavin, povečana evapotranspiracija, pogostnost vremenskih ujm in dvig morske gladine. Za prilagajanje spremenjenim razmeram je nujna analiza podnebne spremenljivosti ter upoštevanje ugodnih in neugodnih vremenskih razmer pri planiranju kmetijske pridelave. To pa zahteva prilagajanje tako na nivoju globalnih podnebnih sprememb, kakor tudi pri strateških odločitvah in neposrednih ukrepih v kmetijski praksi. Strateške odločitve morajo biti podprte z modelnimi študijami, ki pa vsebujejo tudi številne negotovosti in predpostavke glede prihodnosti. Pri obvladovanju tveganj v kmetijstvu je poleg prizadevanj za omejitev naraščanja koncentracij toplogrednih plinov, nujna izdelava ranljivostnih in prilagoditvenih analiz, ki bodo osnova za odločitve, kako ravnati v 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kmetijstvu v obstoječem in spremenjenem podnebnem sistemu. Le tako bomo lahko uporabili pozitivne vplive spremembe podnebja kot profit in izločili negativne prej, preden se pojavijo. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0 °C Tf>5 °C Tef>10 °C Vm I., II., III. ETP M * ! soil temperature at 2 cm depth (°C) soil temperature at 5 cm depth (°C) maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) declines of monthly values from the averages (°C) decade potential evapotranspiration (mm) month missing value extreme decline SUMMARY In the majority of May warm and dry weather prevailed. The precipitation was more than 50 percentages below the normal. Temperatures mostly over 25 °C enabled strong evapotranspiration, about 4.0 mm monthly average, with the highest values between 5.0 and 6.0 millimeters daily. The cumulative water deficit (from March to May) exceeded 140 mm in the most affected regions of Primorje and Pomurje resulting strong water stress. Spring drought hindered the development of winter wheat and grass growth. The growth of wheat ceased at the height of 20 cm resulting reduced leaf assimilation area, small ears and weak pollination. On the basis of analysis of climate change and climate variability the increased vulnerability to drought is expected in Slovenia. The frequency of drought is increased. The vulnerability to drought is expected to spread over the agricultural areas in the inner parts of the country. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v aprilu 3.1. Discharges of Slovenian rivers in April Igor Strojan April je bil hidrološko gledano suh mesec. Povprečni aprilski pretoki rek so bili v večini primerov le nekoliko večji od najmanjših povprečnih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju in polovico manjši kot običajno. Pretoki so bili večji del aprila mali, le dvakrat so se prehodno povečali do srednjih in ponekod do velikih vrednosti. Vodnatost rek je bila v zadnji, najbolj suhi dekadi meseca, na vzhodu države manjša kot v osrednjem delu. (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili v prvih dveh dneh aprila mali. Pod vplivom padavin tretjega in četrtega aprila so se pretoki povečali do srednjih vrednosti, nato pa so se že po nekaj dneh zopet zmanjšali na male vrednosti. Padavine 10. aprila in v noči na 13. april so pretoke v večini primerov povečale pretoke do srednjih in ponekod 13. aprila do velikih vrednosti. Pretoka Drave in Mure sta v tem času ostala mala. V zadnji dekadi meseca so bili pretoki mali in so se, kljub občasnim manjšim padavinam, večinoma postopno zmanjševali (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili aprila izredno majhni. V večini primerov so bili med najmanjšini v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Nekoliko bolj izraziti sta bili visokovodni konici na Krki, Kolpi, ki pa sta bili še vedno podpovprečni. V veliki večini primerov so bili pretoki največji v dneh od 11. do 15. aprila. (slika 3.1.3.. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki so bili od 23 do 79 odstotkov manjši kot navadno. Najmanj vode je preteklo na Soči v Solkanu, največ pa na Idrijci v Podroteji. (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki so bili podobni najmanjšim pretokom v celotnem aprilskem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili najmanjši v treh različnih obdobjih v začetku meseca, ob koncu prve dekade meseca in zadnje dni aprila (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY April was hydrological dry month. The mean discharges of Slovenian rivers were in April 51 percent lower as usual. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki aprila 2003 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the April 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to April mean discharges of the 1961 -1990 period 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA | Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek aprila 2003 Figure 3.1.2. The April 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -- CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I 40 400 100 ^ 200 0 300 100 K 50 100 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4,0 3,0 2,0 3 1,0 0,0 J J J J J M J J i?' >1 rv / / ■J- 4> V if -P / Z ? ^ / J 4 □ Qvk apr 2003 □ apr 1961 - 1990 <£> A-/ 4,0 I 3,° O H H Pž - 2,0 ^ 1,0 0,0 IH ID IH JD JH * .///✓/ / * / / n9^ 5,0 .4? □ Qsr apr 2003 □ apr 1961 - 1990 / > 4,0 + O O Si 3,0 & i 4 j 4> ß- / ^ / £ □ Qnp apr 2003 Dapr 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2003 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 -1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2003 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki aprila 2003 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in April 2003 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION April 2003 April 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 104 28 194 346 1130 DRAVA# BORL+FORMIN * 237 7 410 672 1856 DRAVINJA VIDEM * 9,2 11 6,18 60,3 214 SAVINJA VELIKO SIRJE 35,0 4 45,3 231 563 SOTLA RAKOVEC * 4,7 12 3,01 55,3 176 SAVA RADOVLJICA * 44,3 28 65 158 569 SAVA MEDNO 99,0 15 116 363 1198 SAVA HRASTNIK 213 14 220 578 1585 SAVA CATEZ * 286 14 321 910 2220 SORA SUHA 40,5 13 35,1 125 390 KRKA PODBOCJE 92,4 12 22 184 299 KOLPA RADENCI 255 11 80,3 285 487 LJUBLJANICA MOSTE 103 13 89,4 183 273 SOČA SOLKAN 51,0 15 118 541 1405 VIPAVA DOLENJE 29,2 13 27,5 80,2 155 IDRIJCA PODROTEJA 23,4 13 17,7 76,7 172 REKA C. MLIN * 12,8 11 16,6 62,5 138 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 75,9 123 188 308 DRAVA# BORL+FORMIN * 172 213 328 557 DRAVINJA VIDEM * 5,5 3,3 16,7 44,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 21,8 18,8 63,4 113 SOTLA RAKOVEC * 3,1 1,67 12,3 25,5 SAVA RADOVLJICA * 21,4 31,5 58,1 116 SAVA MEDNO 66,7 62,2 122 248 SAVA HRASTNIK 122 106 242 468 SAVA CATEZ * 177 151 393 698 SORA SUHA 19,0 9,6 29,9 62,3 KRKA PODBOCJE 46,0 18 80,9 168 KOLPA RADENCI 60,6 25,9 81,4 170 LJUBLJANICA MOSTE 47,7 25,6 80,4 169 SOČA SOLKAN 26,2 53,9 123 238 VIPAVA DOLENJE 12,3 5 17,1 32,7 IDRIJCA PODROTEJA 8,4 4,7 12,8 34,9 REKA C. MLIN * 4,0 2,9 11,1 32,7 Qnp nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 54,6 13 82,2 126 197 DRAVA# BORL+FORMIN * 88,3 12 117 207 310 DRAVINJA VIDEM * 3,0 29 2,0 7,27 14,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 15,0 10 11,5 30,3 62,3 SOTLA RAKOVEC * 2,3 26 1 3,71 6,52 SAVA RADOVLJICA * 10,0 9 12,2 27,1 44,3 SAVA MEDNO 11,6 2 36,2 71,9 111 SAVA HRASTNIK 70,3 1 74 143 315 SAVA CATEZ * 114 1 106 231 516 SORA SUHA 8,3 2 5 12,8 36,2 KRKA PODBOCJE 24,7 30 14 32,6 92,5 KOLPA RADENCI 21,9 27 13 29,6 60,7 LJUBLJANICA MOSTE 22,7 2 13,7 41,1 127 SOČA SOLKAN 12,5 30 19,9 59,9 108 VIPAVA DOLENJE 6,3 26 2 6 16,1 IDRIJCA PODROTEJA 3,1 27 1,4 3,38 7,43 REKA C. MLIN * 1,7 1 1,1 3,07 14 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (April 2003) ob 7:00 * discharges in April 2003 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Pretoki rek v maju 3.2. Discharges of Slovenian rivers in May Igor Strojan Maja se je v primerjavi s preteklim mesecem hidrološka suša še povečala. Po koritih slovenskih rek je preteklo le tretjina običajne količine voda. Povprečni mesečni pretoki rek so bili v večini primerov manjši od najmanjših vrednosti v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3.2.1.). Časovno spreminjanje pretokov Večji del maja so se pretoki rek zmanjševali, le v zadnji dekadi meseca so manjše padavine nekoliko povečale pretoke. Pretoki na rekah, ki so podvrženi vplivu delovanja elektrarn ipd, so se v povprečju le malo spreminjali (slika 3.2.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili maja izredno majhni. V večini primerov so bili med najmanjšimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili največji prvega, 21. in 22. ter 29. maja (slika 3.2.3. in preglednica 3.2.1.). Srednji pretoki so bili 67 odstotkov manjši kot navadno. Pretoki so bili v večini primerov najmanjši v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3.2.3. in preglednica 3.2.1.). Tudi najmanjši pretoki so bili podobni najmanjšim pretokom v celotnem majskem primerjalnem obdobju. Najbolj pogosto so bili pretoki najmanjši v obdobju od 18. do 20. maja (slika 3.2.3. in preglednica 3.2.1.). SUMMARY May was hydrological dry month. The mean discharges of Slovenian rivers were in May 67 percent lower as usual. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.2.1. Razmerja med srednjimi pretoki maja 2003 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah. Figure 3.2.1. Ratio of the May 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to May mean discharges of the 1961 - 1990 period. BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE -PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — MOSTE —RADENCI I Slika 3.2.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek maja 2003. Figure 3.2.2. The May 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers. 30 0 30 10 40 K20 O 10 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7,0 6,0 > O W 5,0 O H CŽ 4,0 - C S 3,° H N 2,0 1,0 0,0 JD m V? ^ rr ^ / < ? * / J J J p-" 4?" # # ^ sP / / # # # # / / □ Qvk maj 2003 □ maj 1961 - 1990 / 4,0 3,0 O H H Pž ^ 2,0 (H S ^ 1,0 0,0 JD j ¿v- ^ c? 5 ^ ^ ^ / // ^ / ^ * □ Qsr maj 2003 ? ,i> š' Jf A □ maj 1961 - 1990 ^ -y i O Jt / 5,0 > 4,0 O O W 3,0 1 A 1 i i i i i i i S i / i ^ i ---- 1 1 \ ' J \ 1 Z*' \ / vri r i i i i i i i i 1 l/\ 1 / v 1 y1 \ / \ /m \ i \ ~l T \ i i i i i i i i 1 1 1 i i jr y0^ i i i i J/| 1 * i A f \ i \ \ i y /V ^ 1 r i i i i t r Slika 3.5.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v maju 2003 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.5.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in May 2003 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 10 10 0 0 7 Odkloni višin morja — Odkloni zračnih pritiskov 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 200 150 -- > 100 50 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i -50 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Hmer Ha -Hres Slika 3.5.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja maja 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.5.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in May 2003 0 1 3 5 7 9 20 15 £ £ & 0 1-+- - 400 350 300 250 200 150 100 50 -10 ■ - i 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3.5.3. Hitrost (Vv) vetra in odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2003 Figure 3.5.3. Wind velocity Vv and air pressure deviations dP in May 2003 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 Predvidene višine morja v juliju 2003 11:07 21:43 11:46 22:18 12:27 22:55 13:10 23:40 13:58 0:42 14:46 —t A i V J - 1 w x \\ n3 0 1 1 2 V 1 1 3t l - \ m 1 TT 7 - V —t— - \ / —V 4:18 16:10 4:51 16:55 5:27 17:43 6:04 18:43 6:46 19:52 7:34 21:22 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 2:19 15:39 5:01 16:37 6:37 17:34 7:43 18:27 8:34 19:16 9:21 20:03 10:0620:46 Th A t 4 —t .J \ f w ¿V —t n \ 8 — f 9 i 1 rrr T i 1 1 1 ll ! 13 - J m i 8:31 23:01 9:42 0:13 11:01 1:06 12:13 1:52 13:18 2:33 14:15 3:10 15:07 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:46 21:22 11:22 21:57 11:55 22:28 12:28 22:58 12:57 23:31 13:27 0:09 14:01 g 15 6 § 14 § t® S 9 a s 3:46 15:57 4:18 16:42 4:46 17:27 5:12 18:07 5:34 18:52 5:55 19:48 6:18 21:04 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 1:13 14:46 4:12 15:52 6:54 17:07 7:36 18:04 8:09 18:48 8:42 19:25 9:12 20:00 51 /5 A Mf±f i24 ;25i 3® 26 23 v Ž J 6:46 22:577:22 0:09 9:16 0:58 11:31 1:34 12:42 2:04 13:33 2:34 14:15 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 9:43 20:34 10:15 21:10 10:46 21:46 11:18 22:25 P A 28 >- 2 a Ü 3:04 14:52 3:34 15:31 4:04 16:12 4:34 16:49 Slika 3.5.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juliju 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.5.4. Prognostic sea levels in July 2003 * 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v maju Temperatura morja je v mesecu maju močno nihala. Mesečna amplituda je bila skoraj 8 °C. Prvih trinajst dni maja se je temperatura z manjšimi nihanji počasi zviševala. Sledila je močna ohladitev, ko se je morje v dveh dneh ohladilo kar za 7 stopinj. Do 26. maja se je nato temperatura morja večinoma dvigala, in takrat dosegala tudi najvišjo vrednost v mesecu, 21,3 °C. Temperatura se je nato zniževala in se ob koncu meseca ustalila pri 17 °C (slika 3.5.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse karakteristične vrednosti so bile višje od srednjih obdobnih vrednosti, niso pa bile izjemne (preglednica 3.5.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.5.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v maju 2003 Figure 3.5.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in May 2003 Preglednica 3.5.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.5.2. Temperatures in May 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 -1989 (TMIN, TSR TMAX) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper maj maj 2003 1980-89 min sr max °C °C °C °C Tmin 13,4 10,0 12,9 16,3 Tsr 18,5 14,3 16,5 18,9 Tmax 21,3 17,3 20,1 22,5 SUMMARY The sea levels in May were lower if compared with those of long term period, but not extreme. The sea temperature was little higher comparing to average of long term period. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.6. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v maju 2003 3.6. Groundwater reserves in alluvial aquifers in May 2003 Mojca Robič V vseh aluvialnih vodonosnikih po državi, z izjemo Ljubljanskega polja, vladajo sušne razmere. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V maju so bili sušni vsi vodonosniki, razen Ljubljanskega polja. Povprečno vodno stanje izkazujejo le še manjši deli vodonosnikov, ki so pod vplivom površinskih voda, predvsem Mure, Drave, Kokre in spodnjega toka Save. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slovenija je bila v maju močno podpovprečno namočena. Najmanj, komaj četrtina običajnih padavin je padla na Primorskem, približno tretjina običajne količine pa na Dolenjskem in v okolici Celja. V osrednji in severovzhodni Sloveniji je padlo nekaj več kot polovico običajnih majevskih padavin. Večina padavin je padla v enem ali dveh padavinskih dneh v zadnji tretjini meseca. Gladina podzemne vode se je povsod zniževala. Zabeležene je bil le en sam lokalni dvig nivoja podzemne vode pri Bregu v Spodnji Savinjski dolini. Največje znižanje, preko enega metra, je bilo zabeleženo v Cerkljah in Mostah na Kranjskem polju. Zniževanje gladine je bilo enakomerno preko celega meseca. V povprečju se je najbolj znižala gladina podzemne vode v dolenjskih vodonosnikih. Gladina vode se je znižala od 20 do 60 cm, to je do 2 cm dnevno. Na vodomerskem mestu pri Čatežu je bila izmerjena najnižja gladina podzemne vode po letu 1990. Zadnje zvišanje gladine na vodomerni postaji Šentjakob na Šentjernejskem polju je bilo zabeleženo v začetku marca, gladina pa se je od takrat znižala že za dobrih 180 cm. V Primorskem vodonosniku je bilo znižanje gladine v globjem horizontu 8, v plitvem pa okrog 15 cm. V vodonosnikih severovzhodne Slovenije se je gladina podzemne vode zaradi povečanega črpanja najbolj znižala na Vrbanskem platoju za 29 cm. Ostala znižanja so bila od 2 do 18 cm. V prvih petih mesecih letošnjega leta je trend spreminjanja gladin podzemne vode negativen. Padlo je manj padavin kot običajno. V poletnem času so odtoki z aluvialnih vodonosnikov po pravilu večji kot dotoki. Poveča se poraba vode zaradi rasti rastlin, povečajo se tudi antropogeni odvzemi in črpanja, padavin je malo, tudi snežne zaloge so večinoma že pošle. Suša je v letošnjem letu nastopila zgodaj, zato v naslednjih mesecih ob običajni količini padavin ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja hidroloških razmer. Nizko vodno stanje, ki se v vodonosnikih severovzhodne Slovenije nadaljuje že četrto leto, se bo verjetno nadaljevalo vsaj še preko letošnjega poletja. Za prekinitev in znatno izboljšanje razmer bi bile potrebne dolgotrajne in obilne padavine. SUMMARY Level of ground water in all alluvial aquifers decreased in May. Amount ofprecipitation was small, far below the average, air temperatures were high. The draught in northeastern part of Slovenia continues for last four years. At average amount of precipitation in this summer, we expect drought in majority of Slovenian aquifers through the summer months. It can lead to troubles in water supply and high sensitivity of groundwater in a case of pollution. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo merilno mesto z nivogramom Slika 3.6.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu maju 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.6.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in May 2003 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Ozona je bilo maja v zraku več kot aprila. Več je bilo tudi žveplovega dioksida na lokacijah, ki so ob določeni cirkulaciji zraka izpostavljene lokalnim emisijam iz večjih virov. Tako je bila med večjimi mesti onesnaženost z SO2 nad dovoljeno mejo kot ponavadi na merilnem mestu v Krškem, ki je ob jasnih in mirnih nočeh pod vplivom emisije iz tovarne celuloze, ter na merilnem mestu v Šoštanju, ki je ob jugozahodniku pod vplivom emisije iz dimnikov TEŠ. Med kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ, sta bila poleg Šoštanja z SO2 nad dovoljeno mejo za krajši čas onesnažena še višje ležeča Veliki vrh in Zavodnje. Koncentracije so presegle dovoljene meje tudi na področju TET. Lebdečih delcev je bilo v zraku tako kot aprila le ponekod v naseljih preveč. Povsod so presegle 8-urno ciljno vrednost koncentracije ozona. Koncentracije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida so ostale precej pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1.. Med večjimi kraji so se koncentracije SO2 v dneh z jugozahodnim vetrom dvignile nad dopustno urno, mejno dnevno in 3-urno alarmno vrednost v Šoštanju (najvišja urna vrednost 1379 Mg/m3), v dneh z mirnimi in jasnimi nočmi pa v Krškem, kjer je bila izmerjena najvišja urna vrednost 1010 Mg/m3. V Krškem je bilo doseženo tudi med vsemi postajami najvišje mesečno povprečje 86 Mg/m3. Poleg Šoštanja je bila onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ za krajši čas večja od dovoljene še na Velikem vrhu in v Zavodnjah (najvišji urni koncentraciji 890 in 732 Mg/m3). Koncentracije so bile nad vsemi dovoljenimi mejami tudi na merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET. Na Kovku so dosegle najvišjo dnevno vrednost 298 Mg/m3 9. maja ob zahodnem vetru, na Dobovcu pa najvišjo urno vrednost 2910 Mg/m3 5. maja zvečer ob šibkem severnem vetru. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Napaka na instrumentu z merilnega mesta na Kumu je bila v mesecu maju odpravljena, vendar je bilo podatkov še premalo, zato jih ne objavljamo. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile tako kot v aprilu povsod precej pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile okrog desetkrat nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi višanja poti sonca in s tem vse močnejšega sončnega obsevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij, so koncentracije ozona v maju povsod presegle 8-urno mejno vrednost. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev je bilo v zraku toliko kot prejšnji mesec. Koncentracije so le za nekaj dni presegle dovoljeno mejo v nekaterih večjih mestih. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Koncentracije so bile najvišje 8. in 9. maja, to je, pred prehodom vremenske fronte. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod Cp maks min >MV >DV >AV >OV >CV AOT40 podr mob * odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od maja do septembra. področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mobilna postaja / mobile station manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / vear SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Inhalabilni delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 4 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za maj 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in May 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 90 6 59 0 0 0 10 0 0 MARIBOR 88 6 33 0 0 0 12 0 0 CELJE 95 4 67 0 0 0 13 0 0 ANAS TRBOVLJE 88 19 383 0 2 0 79 0 0 HRASTNIK 96 7 401 0 3 0 37 0 0 ZAGORJE 77 13 415 1 8 0 44 0 1 MURSKA S. Rakičan 94 6 39 0 0 0 10 0 0 NOVA GORICA 93 7 72 0 0 0 21 0 0 SKUPAJ ANAS 9 415 1 13 0 79 0 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 99 6 210 0 0 0 32 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 98 2 39 0 0 0 7 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 90 86 1010 26 57 1 174 9 18 ŠOŠTANJ 95 37 1379 15 33 1 288 2 3 TOPOLŠICA 99 17 197 0 4 0 44 0 0 VELIKI VRH 97 33 890 5 86 0 161 1 12 EIS TEŠ ZAVODNJE 96 14 732 2 10 0 92 0 1 VELENJE 100 11 66 0 0 0 21 0 0 GRAŠKA GORA 95 12 407 0 0 0 59 0 0 PESJE 98 15 187 0 1 0 30 0 0 ŠKALE - Mob 95 15 265 0 0 0 37 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 19 1379 22 134 1 288 3 16 KOVK 93 59 1429 29 101 3 298 4 19 EIS TET DOBOVEC 86 42 2910 15 53 1 224 3 8 KUM RAVENSKA VAS 81 73 1378 15 53 2 197 4 17 SKUPAJ EIS TET 49 2910 59 207 6 298 11 53 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za maj 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in May 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV ANAS LJUBLJANA Bež. U 91 25 91 0 0 0 MARIBOR U 93 36 123 0 0 0 CELJE U 95 19 99 0 0 0 TRBOVLJE U 86 33 87 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 88 12 56 0 0 0 NOVA GORICA U 86 24 87 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 4 19 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 92 17 57 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 94 7 117 0 0 0 ŠKALE - Mob N 94 5 97 0 0 0 EIS TET KOVK N 94 1 27 0 0 0 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za maj 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in May 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 94 0.7 1.1 0 MARIBOR* 53 0.6 1.2 0 CELJE 96 0.3 0.8 0 NOVA GORICA 94 0.4 1.1 0 EIS CELJE EIS CELJE 90 0.1 0.8 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za maj 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in May 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS KRVAVEC N 100 117 169 0 0 25962 165 23 48 ISKRBA N 93 72 163 0 0 19568 152 13 31 LJUBLJANA Bež. U 91 68 162 0 0 13948 147 8 17 MARIBOR U 94 62 132 0 0 5620 127 1 3 CELJE U 92 74 178 0 0 14122 163 10 19 TRBOVLJE U 95 65 176 0 0 9639 167 6 17 HRASTNIK U 96 66 154 0 0 11975 144 5 20 ZAGORJE U 76 57 149 0 0 8349 140 3 11 NOVA GORICA U 96 78 175 0 0 16076 152 14 25 MURSKA S. Rakičan N 96 76 175 0 0 16651 147 14 29 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 99 158 0 0 14174 151 8 21 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 100 111 185 2 0 23306 172 20 39 EIS TES ZAVODNJE N 98 101 161 0 0 15212 148 11 25 VELENJE U 100 78 181 1 0 16151 157 12 24 EIS TET KOVK N 86 104 151 0 0 15401 147 13 30 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za maj 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in May 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 99 30 52 0 22 MARIBOR 68 38 78 3 45 CELJE 99 33 67 2 38 ANAS TRBOVLJE 99 37 52 0 41 ZAGORJE 76 34 48 0 33 MURSKA S.- Rakičan 100 24 50 0 27 NOVA GORICA 99 28 50 0 2 MO MARIBOR MO MARIBOR 80 32 59 0 14 EIS CELJE EIS CELJE 81 44 76 6 12 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 97 22 34 0 0 EIS TEŠ PESJE (sld) 97 25 52 0 2 SKALE-mob. (sld) 95 21 40 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld)* 54 30 45 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšic a Veliki vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesj e Škale mob. Kovk Dobove c Kum Ravenska vas Urad za meteorologijo 0 100 120 140 □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v maju 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in May 2003 ■ Ljubljana Bež Maribor ^^^^^^»Celje ^^^^^^»Zagorje » Trbovlje -Šoštanj -Murska S.Rakičan -Krško < Nova Gorica MV Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v maju 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in May 2003 (MV- 24-hour limit value) 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Raki čan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v maju 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in May 2003 Ljublj ana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Zavodnj e Kovk □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) H OV-1ura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v maju 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in May 2003 0 0 100 120 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Urad za meteorologijo o □ cp(pg/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v maju 2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in May 2003 d 80 c o 1 2 3 4 5 9 10 11 12 1 3 14 15 16 17 1 8 19 20 21 22 23 25 26 27 • Lj ubljana Bež. ■ Maribor Celje ■ Trbovlje ■ Zagorje Nova Gorica Murska S.Rakičan Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (^g/m3) v maju 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (^g/m3) in May 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Ozone concentrations in May were higher than in April. There was also more SO2 in those places,which are influenced by local emissions from big sources during certain wind conditions. Among cities SO2 pollution was above the allowed values, as usually, at Krško site, which is influenced by emission from the nearby paper mill factory during calm and clear nights, and at Šoštanj site, which is directly influenced by emissions from the stacks of Šoštanj power plant during southwest wind. Among other places influenced by Šoštanj Power Plant SO2 concentrations exceeded the allowed values at Veliki vrh and Zavodnje for a short time. SO2 pollution around Trbovlje Power Plant exceeded the allowed values at all measuring sites. Pollution with suspended particles was higher than the allowed value in some urban sites only. Ozone 8-hour target value was exceeded in all places. Nitrogen dioxide and carbon monoxide remained far below the allowed values. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu maju spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. V Mednem se iz pretočne posode kontinuirno odvzema vzorec za on-line analizator TOC. Avtomatske postaje na Savi v Hrastniku in na Savinji v Velikem Širju so v maju obratovale brez večjih izpadov. Zaradi nenadzorovanega posega na postajo je prišlo do delnega izpada podatkov za Savo v Mednem (1. 5. - 9. 5.) in okvare merilnika raztopljenega kisika. Zaradi slabšega delovanja črpalnega sistema in s tem nezadostnega pretoka vode v pretočni posodi smo na Savi v Hrastniku in Savinji v Velikem Širju v maju občasno izmerili prenizke vsebnosti raztopljenega kisika in jih zato ne prikazujemo. Zaradi okvare merilnika manjka tudi del meritev električne prevodnosti za Savinjo v Velikem Širju. TOC — —Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in May 2003 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ■Električna prevodnost ■Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in May 2003 315 - 310 305 - 300 295 - 290 ^Hen^iri'oScocKÖ^Hrn^i'-i'oScocKÖ^Hrn^i'-i'oScocKÖ^ TOC — —Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Sava Medno v maju 2003 Figure 5.3. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in May 2003 ^c^on^i/S^r^oocSö^c^rn^i/S^r^oocSö^c^rn^i/S^or^oocSÖ^ HHHHHHHHHHMrjMMrjMrjMMrjnn pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v maju 2003 Figure 5.4. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in May 2003 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring CO & o CO o^ o co ^ o •Električna prevodnost ■Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v maju 2003 Figure 5.5. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in May 2003 pH ■Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v maju 2003 Figure 5.6. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in May 2003 370 250 360 240 350 230 340 220 330 210 320 200 310 190 300 290 180 230 220 210 200 190 180 170 ,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^f^ Električna prevodnost ^"Vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v maju 2003 Figure 5.7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in May 2003 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov na treh avtomatskih merilnih postajah v maju, zaradi sušnih razmer in le minimalnih sprememb vodostajev rek, ne kažejo bistvenih odstopanj glede na izmerjene vrednosti v preteklih mesecih. Manjše spremembe posameznih parametrov so sledile minimalnim spremembam hidroloških razmer. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec maj so prikazani na slikah 5.1.-5.7. SUMMARY Due to stable hydrological situation in May 2003 the results of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) do not show important deviations from the expected values. Small changes in measured values followed the hydrological situation. The results of continuous measurements are shown on the charts (Figures 5.1.-5.7.) 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — maj 2003 6.1. Earthquakes in Slovenia - May 2003 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2003 zapisali več kot 370 lokalnih dogodkov, od tega je za 163 potresov bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so se zgodili v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici smo podali 57 potresov, za katere smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo (in je le-ta bila večja ali enaka 1,0). Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2003 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. aT ■16 3d" 46 M- 4i" M1 P^K AYB-THFJA bi)' • v 1 \ "J t t * V^V * . j . • ■ ta. zJKsJ^ £ "" f 13 3D' 14 «T 14 30' irop1 ti W 16 UD ifi 3tK HtijrJiudfl 1 i 3 S/ ■Lilzbir □ S tO 15 KO aa Km Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - maj 2003 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in May 2003 Maja so prebivalci Slovenije čutili več potresov, od tega sta kar dva povzročila manjšo gmotno škodo. V torek, 13. maja ob 9. uri in 30 minut UTC (oziroma ob 11. uri in 30 minut po lokalnem času) so se zatresla tla v okolici Podčetrtka. Po ogledu terena smo ugotovili, da je potres povzročil nekaj poškodb na 65 Agencija Republike Slovenije za okolje hišah v občini Podčetrtek. Večinoma gre za lasaste posnetkov je M. Godec, Urad za seizmologijo). Urad za seizmologijo razpoke v ometu, padlo je tudi nekaj strešnikov (avtor Najmočnejši lokalni potres v maju 2003 je bil v soboto, 31. maja ob 5. uri in 59 minut UTC (oziroma ob 7. uri in 59 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v okolici Novega mesta, lokalna magnituda pa je bila 3,4. Po do sedaj zbranih podatkih so potres čutili prebivalci Novega mesta, Šmarjeških Toplic, Otočca ob Krki, Brusnic, Škocjana, Straže, Suhoija, Stopič, Dolenjskih Toplic, Mirne Peči, Leskovca pri Krškem, Kostanjevice na Krki in številnih okoliških krajev. Posamezni prebivalci Novega mesta in Otočca so omenjali manjše poškodbe na stavbah. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - maj 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - May 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 5 2 20 25 46.16 14.46 12 1.9 Medvode 2003 5 5 9 29 45.75 15.25 6 1.3 Veliki Cerovec, Gorjanci 2003 5 5 15 44 46.25 14.49 11 1.2 Cerklje na Gorenjskem 2003 5 6 23 18 45.60 14.15 12 1.2 Prelože - Prem 2003 5 7 11 2 46.20 15.87 25 1.0 Donje Jesenje, Hrvaška 2003 5 7 11 16 46.21 15.96 20 1.0 Saša, Hrvaška 2003 5 7 19 6 46.31 13.64 4 1.3 Polovnik, Posočje 2003 5 9 7 37 46.20 16.09 7 1.2 Lepoglava, Hrvaška 2003 5 10 0 58 46.17 15.07 9 1.7 III* Trbovlje 2003 5 11 1 18 46.24 15.69 7 1.2 Rogatec 2003 5 12 9 57 46.05 14.75 10 1.1 Velika Stanga 2003 5 12 10 15 45.97 14.55 7 1.2 Ig 2003 5 12 14 35 45.88 13.90 7 1.5 Ajdovščina 2003 5 13 7 18 46.24 16.09 7 1.1 Bedenec, Hrvaška 2003 5 13 9 30 46.14 15.59 13 3.1 V-VI* Podčetrtek 2003 5 13 11 49 46.00 14.63 8 1.4 Škofljica 2003 5 14 7 11 46.17 15.01 9 1.3 Trbovlje 2003 5 14 9 7 46.22 16.04 7 1.2 Lepoglava, Hrvaška 2003 5 14 12 3 46.14 15.61 8 2.0 V* Podčetrtek 2003 5 14 13 46 45.58 15.46 1 1.9 Veliki Erjavec, Hrvaška 2003 5 15 3 43 46.01 15.84 0 1.0 Veliko Trgovišče, Hrvaška 2003 5 15 5 31 46.14 15.62 6 1.2 III* Podčetrtek 2003 5 15 13 28 46.01 13.48 19 1.9 Neblo - Dobrovo v Brdih 2003 5 15 21 30 45.89 15.48 7 1.3 Gorica - Veliki Podlog 2003 5 16 0 47 45.89 15.48 6 1.4 Gorica - Veliki Podlog 2003 5 16 2 25 46.07 14.84 14 1.4 Litija 2003 5 16 5 42 46.01 13.47 16 1.6 Neblo - Dobrovo v Brdih 2003 5 16 7 26 46.36 14.90 7 1.0 Mozirje 2003 5 17 13 49 46.18 15.80 7 1.4 Pregrada, Hrvaška 2003 5 17 14 22 46.05 15.76 7 1.7 Klanjec, Hrvaška 2003 5 18 1 40 46.40 13.51 8 1.0 Lago del Predil, Italija 2003 5 19 0 16 46.15 15.64 9 1.4 III* Podčetrtek 2003 5 20 18 47 46.31 13.48 15 1.4 Žaga - Srpenica 2003 5 22 12 30 46.11 15.49 7 1.0 Lesično - Zagorje 2003 5 23 9 53 46.21 15.96 23 1.0 Saša, Hrvaška 2003 5 23 19 43 46.44 14.15 0 1.5 Vajnež, Karavanke 2003 5 24 10 33 46.20 15.41 11 1.2 Šentjur pri Celju 2003 5 26 4 57 46.07 15.13 10 2.0 Radeče 2003 5 26 9 39 46.31 13.64 0 1.8 Lepena 2003 5 26 12 18 46.31 15.59 8 1.1 Poljčane 2003 5 26 12 45 46.32 15.55 7 1.0 Poljčane 2003 5 27 6 7 46.16 15.01 7 1.2 Zagorje ob Savi 2003 5 27 11 40 45.50 13.80 9 1.4 Marezige 2003 5 28 3 51 45.95 14.86 10 1.8 Ivančna Gorica 2003 5 29 11 53 46.21 15.91 7 1.2 Donje Jesenje, Hrvaška 2003 5 30 9 11 45.79 15.30 6 1.0 Velike Brusnice 2003 5 30 13 59 46.22 16.00 16 1.1 Bednja, Hrvaška 2003 5 31 3 55 46.11 14.90 12 1.4 Sentlambert 2003 5 31 3 56 46.11 14.95 11 1.6 Zagorje ob Savi 2003 5 31 3 57 46.13 14.99 9 1.5 IV* Zagorje ob Savi 2003 5 31 3 57 45.96 14.76 4 2.2 Ivančna Gorica 2003 5 31 4 2 46.11 14.95 10 1.4 Zagorje ob Savi 2003 5 31 4 2 46.12 14.96 10 1.2 Zagorje ob Savi 2003 5 31 5 8 46.13 14.97 10 1.0 Zagorje ob Savi 2003 5 31 5 59 45.86 15.18 7 3.4 V* Dolenje Karteljevo 2003 5 31 15 11 45.72 15.39 7 1.8 Žumberak, Hrvaška 2003 5 31 21 40 45.53 14.64 8 1.1 Tršče, Hrvaška 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi — maj 2003 6.2. World earthquakes - May 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2003 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - May 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.5. 00:27:04,8 39,01 N 40,51 E 5,8 6,4 6,4 10 vzhodna Turčija Potres je zahteval vsaj 176 žrtev, več kot 1000 oseb je bilo ranjenih. Na območju mesta Bingol je povzročil tudi veliko škode. 4.5. 13:15:14,9 30,62 S 178,31 W 6,1 6,5 6,7 33 otočje Kermadec, Nova Zelandija 4.5. 15:44:35,1 39,41 N 77,12 E 5,0 5,6 5,8 10 južni Sinjiang, Kitajska Zaradi srčne kapi je ena oseba umrla. Na območju Yopurge je bilo uničenih 1600 in poškodovanih več tisoč zgradb. 11.5. 15:57:05,7 35,80 N 139,92 E 5,1 59 blizu južne obale Honšuja, Japonska Na območju Tokija so bile ranjene vsaj tri osebe. 14.5. 06:03:35,6 18,23 N 58,67 W 6,3 6,6 6,6 41 severni Atlantski ocean 21.5. 18:44:19,0 36,90 N 3,71 E 6,6 6,9 6,8 10 severna Alžirija Vsaj 2000 oseb je v potresu izgubilo življenje, pogrešajo jih še 1136, 9085 je bilo ranjenih. 200 000 oseb je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je povzročil veliko škode na območjiu Alžir-Bourmerdes-Thenia. 26.5. 09:24:32,9 38,90 N 141,44 E 6,8 7,0 68 blizu južne obale Honšuja, Japonska Vsaj 104 osebe so bile ranjene. Potres je povzročil tudi nekaj škode in sprožil nekaj zemeljskih plazov. 26.5. 19:23:28,2 2,40 N 128,81 E 6,5 7,0 7,0 33 Halmahera, Indonezija Na območju Berebera na otoku Morotai je ena oseba izgubila življenje, sedem je bilo ranjenih. 300 oseb je ostalo brez strehe nad glavo. 26.5. 23:13:28,9 6,76 N 123,76 E 6,3 6,8 561 Mindanao, Filipini 27.5. 17:11:29,1 36,88 N 3,65 E 5,6 5,5 5,8 10 severna Alžirija Popotres je zahteval še 9 žrtev, 180 je bilo ranjenih. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo o OO s Magnitude Slika 6.2.1. . Najmočnejši svetovni potresi - maj 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - May 2003 TD iOO ?0Ü Globina [krr] 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Maja je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom izredno visoka, zabeležili smo cvetni prah 34 rodov rastlin. Močno so cveteli iglavci: bor in smreka. Poleg naštetih dveh rodov so največ cvetnega prahu doprinesli naslednji rodovi lesnatih rastlin: gaber, hrast, platana, bukev, cipresovke in tisovke, mali jesen, v manjši meri bezeg, orehovke in v mestih divji kostanj. Cvetele so trave in na travnikih trpotec in kislica. Poleg naštetih vrst sta na obali cveteli tudi oljka in krišina. V Mariboru je znašal akumulativni seštevek povprečne dnevne koncentracije za ves mesec 16904 zrn, v Ljubljani 14039 in v Kopru 12476 zrn. 3000 2500 jS 2000 N O 1500 J HH > P-l H 1000 500 0 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2003 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2003 Prvega maja je bilo večinoma sončno in toplo, drugega maja je zapihal jugozahodni veter, 2. in 3. maj sta bila v Mariboru po večini oblačna, drugod pa večinoma sončna. Med 4. in 7. majem je bilo sončno in vroče. Jugozahodni veter je pihal 8. in 9. maja, še je bilo vroče, vendar postopno bolj oblačno, še največ sonca je bilo v Mariboru, kjer je bila koncentracija cvetnega prahu bistveno višja kot na ostalih merilnih mestih. Naslednja dva dni je prevladovalo oblačno vreme, temperatura je bila nekoliko nižja, v Mariboru so bile tudi padavine, kar se je v tem kraju odražalo na občutnem padcu koncentracije cvetnega prahu (slika 8.1.). 12. in 13. maja je bilo precej sonca, drugega dne so se pojavljale krajevne nevihte. Naslednji dan je bil precej oblačen, v notranjosti je bilo nekaj padavin, temperatura se je občutno znižala. Sveže vreme se je nadaljevalo tudi 15. maja, ob morju je sijalo sonce, drugod so še vztrajali oblaki. V dneh od 16. do 19. maja je bilo sončno in postopno topleje, 18. maja je pihal jugozahodni veter. 20. in 21. maja je bilo oblačno, z občasnimi padavinami, občutno se je ohladilo. V Kopru je bilo 22. in 23. maja jasno, drugod je bilo nekaj več oblakov prvi dan, pihal je severni veter, drugi dan pa je prevladovalo sončno vreme. Jasno in toplo je bilo 24. maja. Zadnjih šest majskih dni je bilo toplo, sončno vreme so prekinjali oblaki, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, zadnje štiri dni je ob obali pihal šibak severovzhodni veter, koncentracija cvetnega prahu je bila v tem obdobju povsod dokaj nizka. 11nštitut za varovanje zdravja RS 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Š N O J £ 2500 2000 1500 1000 500 Koper | Ljubljana Maribor BOR P ¥ M WW W i ^ 0r L Ulim » a Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora maja 2003 Figure 7.2. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2003 Največ cvetnega prahu smo zabeležili v prvi polovici meseca, nato se je obremenjenost zraka zmanjšala. Velika količina cvetnega prahu smreke in bora v zraku (sliki 8.2. in 8.3.) se je posedala na vse ravne površine. Avtomobili so dobili rumeno prašnato prevleko, luže pa rumene obrobe. V Mariboru je bila 5. maja izmerjena povprečna dnevna koncentracija bora 2131 zrn/m3 zraka. 600 500 m S f^ N O J £ w H 400 300 200 100 0 Koper □ Ljubljana Maribor SMREKA J ^iiiiWlJIlrlffcLlniLLnl fiiff. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke maja 2003 Figure 7.3. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2003 Obilno so cveteli tudi bukev (slika 8.4.), hrast (slika 8.5.) in gaber (slika 8.6.). Največ njihovega cvetnega prahu je bilo v zraku v prvi tretjini meseca, v drugi tretjini meseca je koncentracija opazno upadala, v zadnji tretjini meseca pa je bilo teh vrst cvetnega prahu v zraku zelo malo. 0 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 150 Š N o 100 w H 50 Koper O Ljubljana Maribor 13 5 7 ■MI Hfl- hl- I 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve maja 2003 Figure 7.4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2003 350 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta maja 2003 Figure 7.5. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2003 N O J > w H 19 21 23 25 27 29 31 N O J > w H 300 250 200 150 100 50 0 Ljubljana Maribor GABER/CRNI GABER Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/črnega gabra maja 2003 Figure 7.6. Average daily concentration of Horn beam/Hop hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen, May 2003 0 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 250 200 § 150 N O J > 100 w H 50 - 0 H.....M, ,1,1 ,!H!,M-|-!-+rl-M-|- -I—I- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena maja 2003 Figure 7.7. Average daily concentration of Flowering ash (Fraxinus ornus) pollen, May 2003 V Primorju je veliko cvetnega prahu sprostil v zrak mali jesen (slika 8.7.), nekoliko manj v Ljubljani in v Mariboru. S cvetenjem je v prvi tretjini meseca zaključila tudi platana (slika 8.8.). 120 Š N O J > w H 100 -- 80 -- 60 -- 40 - 20 - 0 Koper I Ljubljana PLATANA Maribor —I—h*H—I—h"H—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—h 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane maja 2003 Figure 7.8. Average daily concentration of Plain tree (Platanus) pollen, May 2003 § N O J > w H 180 150 120 90 60 30 Koper 1 1 Ljubljana 1 1 Maribor BEZEG —i i i P i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga maja 2003 Figure 7.9. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2003 0 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi bezeg je bogato cvetel, vendar je bilo cvetnega prahu tega grma, ki ga oprašujejo žuželke, le malo v zraku (slika 8.9.). Zrna so majhna in lepljiva in največkrat v aerobioloških vzorcih dobimo zlepljene grude, ki se slabo obdržijo v zraku. § N O J £ w H 120 100 80 60 40 20 --■ II..J jljJf 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk - krišine maja 2003 Figure 7.10. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2003 V Kopru je bil v zraku ves mesec cvetni prah koprivovk - krišine, koncentracija je bila v prvi polovici meseca višja, nato se je znižala (slika 8.10.). V Ljubljani in Mariboru smo zabeležili le malo tega cvetnega prahu. V drugi polovici meseca se je začel pojavljati cvetni prah oljke (slika 8.11.), koncentracija se je povečevala proti koncu meseca in v zadnjih treh dneh dosegla najvišje vrednosti. 120 100 80 60 40 20 0 I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke maja 2003 Figure 7.11. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2003 Cvetni prah trav je bil v zraku ves mesec, koncentracija se je v ugodnem vremenu ves čas povečevala (slika 8.12.). Tudi na obali je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav visoka, zato alergikom preobčutljivim na trave počitek na obali ni prinesel olajšanja. Poleg trav je bil v zraku v manjših količinah cvetni prah kislice in trpotca (sliki 8.13. in 8.14.). 0 1 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § N O J > W H 250 200 150 100 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav maja 2003 Figure 7.12. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, May 2003 N O J > w H 20 15 10 Ljubljana Maribor 1 3 5 7 9 Slika 7.13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice maja 2003 Figure 7.13. Average daily concentration of Sorrel (Rumex) pollen, May 2003 ■lit !JI 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 N O J > w H 15 12 Kope r I I Ljubljana 1 1 Maribor TRPOTEC 0 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca maja 2003 Figure 7.14. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, May 2003 0 5 0 9 6 3 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo N O J > w H 200 150 100 50 Koper Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/ TISOVKE 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk maja 2003 Figure 7.15. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) and Yew family (Taxaceae) pollen, May 2003 Slika 7.16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja maja 2003 Figure 7.16. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, May 2003 40 § N O J £ w H 30 20 10 0 Ljubljana Maribor OREHOVKE i—i- -F m ^ \ \ \ ^ \*\ \ \ 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk maja 2003 Figure 7.17. Average daily concentration of Walnut family (Juglandaceae) pollen, May 2003 0 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin and in Maribor. In this article we presented the daily pollen counts of the most abundant airborne pollen types measured in Ljubljana, Koper and in Maribor. The presentation listed the plant taxa as follows: Beech, Oak, Horn beam, Hop-hornbeam, Flowering ash, Plane tree, Cypress and Jew tree familly, Elder, Walnut, Horse chestnut, Grass, Sorrel and Plantain. Besides above mentonedplant taxons, we registered also Pellitory and Olive tree pollen. on the north Aadriatic coast. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje 78 Urad za meteorologijo