Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORY BUY UNITED STATES .WAR IONDS AMD TAMPS »olume XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 15, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 139 NEMCI HOČEJO ZLOMITI MORA-0 PREBIVALSTVA SEVASTOPOL* Sacijski letalci mečejo na mesto železne drogove, kose železniških tračnic, kolesje traktorjev in vse, kar povzroča tuljenje in grozo. srditi boji tudi na harkovski fronti .Moskva, ponedeljek, 15. ju- j sta napadla tudi dva bataljona Moskovska vlada na- "pijanih" Rumuncev, ki so bili da sovjetske čete, proti do pasu slečeni. Rumunce je u- Ameriški bombniki bombardirali oljna polja v Rumuniji LONDON, 13. junija. — Poročila iz Turčije naznanjajo, da so pristali v Turčiji štirje o- «erim razbija dvoje nemških stavil ogenj ruskih strojnic in drže vztrajno svoje pO' toke pri Harkovu in Seva-Vlu. i harkovskem odseku se po-, val za valom nemških in pehote, kateri so prize ogromne izgu- »O [J^ilU I f M Rusi ž, ^rav tako se Rusi junaško " - - ------ O v Sevastopolu, kjer pride j, ^katerih sektorjih po šest ' **** na enega Rusa. pred Ljeningradom j. a leningrajski fronti je bilo ;/aj ubitih nad 400 Nemcev ^seženega je bilo mnogo '^riala. )elika vročina na bojišču a južnem koncu Krima je velika vročina, da nekate- £vražne čete naPadaj° §°ie 0c3a hribov. Tass poroča, da »lat !e Bombniki so pristali v Turčiji, kjer so turške oblasti internirale letalce. Nova livarna National Bronze and Aluminum družbe Priprave za impozantno proslavo Slovanskega dne V livarni, ki bo stala z opre-; Proslave se bo udeležilo najmanj 10,000 ljudi slovanskega porekla. — Vlada gleda s simpatijami na prireditev. mo vred nad 3 milijone dolarjev, bo zaposl enih 1,000 novih delavcev. Tekoči teden se bo pričelo z | delom graditve nove livarne, ki gromni ameriški bombniki, ka-jj0 b0 financirala ameriška via- VEDNO VEČJE HOMATIJE V NEMČIJI IN ITALIJI Eksekucije Židov na debelo. - Eksplozija v mestni hiši v Parizu. -17 ubitih v Hamburgu. terih baza je v Egiptu in ki so j da in katero livarno bo operira-1 bombardirali po Nemčiji zasedeno rusko obalo ob Črnem morju. — Iz tega poročila je razvid la National Bronze and Aluminum Foundry družba. Tovarna se bo imenovala Na- moznarjev. Oboroženi civilisti Vsi ruski civilisti so oboroženi s puškami in ročnimi granatami za slučaj, če bi Nemci vrgli v notranjščino utrdb svoje padalce. ^ Teror v zraku Bitka za Sevastopol je stopila zdaj v svoj akuten stadij, ker ga sovražnik napada od vseh strani. Nemški letalci mečejo na Ruse poleg bomb tudi vsakovrstno ropotijo, kakor: železne drogove, kose tračnic, kolesa traktorjev, pluge itd., sploh vse, kar povzroča tuljenje, ko leti proti zemlji. Namen tega je, zlomiti živce civilnega prebivalstva Sevastopola, kar pa se sovražniku ne bo posrečilo. no, da so v Egiptu ameriški tional Aluminum Cylinder Head bombniki, ki so že posegli v boj Co., ter bo pridružena National ob strani Rusov proti Nemčiji, j Bronze and Aluminum koncer-Med tarčami, ki so jih bom-|nU) ki bo zaposlil v tej livarni bardirali ameriški bombniki, so na(i 1,000 novih delavcev bili tudi rumunski oljni vrelci v Ploestiju. Turško službeno poročilo naznanja, da so ameriški letalci pristali v Turčiji, ker jim je zmanjkalo gasolina. Ameriške letalce, katerih povprečna sta-j Tovarna in njena oprema bo sta S* S)sk 13' juni;>a- — Na" stvu' da bo zadela smrtna ka ^ka zamejna vlada je vse mučitelje češkega ljudstva obsodila na smrt 'ei so postrelili nacisti 404 Čehov, med njimi 65 žensk, ^ed katerimi je tudi neka 80 let stara stara mati. — Ko napoči dan obračuna, bodo postavili Čehi vse Svoje mučitelje ob zid! ^NDON, ^ oblasti so zagrozile nocoj tf-l drastičnimi represali-t^1' ako se do prihodnjega če-j a osmih zvečer ne dobi talcev za ubitega Reinhar-Jfdricha, znanega gesta-ežJega rablja in "zaščitnika" ^imat je obelodanil Kari Hi tm.ann Frank, nacijski držav-za češki protektorat. W slji radio grozi, da bodo počisti "tisoče" Čehov za eSa ubitega Nemca. b Nadaljne eksekucije j raški radio javlja eksekuci- rost znaša od 20 do 23 let, in njihove bombnike, so internirali v bližini Ankare. ANKARA, Turčija, 13. junija. Na turškem ozemlju je pristalo šest ali sedem velikih a-meriških štirimotornih bombnikov, ki so bambardirali oljna polja Rumunije kakor tudi nemške pozicije pri Sevastopolu. Polet ameriških bombnikov nad Rumunijo je bil prvi odmev a-meriške vojne napovedi Rumuniji, Madžarski in Bolgariji, katerim deželam je pred nekaj dnevi napovedala ameriška vlada vojno. Rev. M. F. Benko, predsednik združenega slovanskega odbora, je naznanil v soboto, da se bo proslav in demonstracij Slovanskega dne v Clevelandu udeležilo nad 10,000 ljudi slovanskega porekla. V paradi bo nad 100 organizacij v uniformah in narodnih nošah, dalje bodo v paradi krasni in pomembni "floats" itd., Nova tovarna j bo pokrivala 1 da se čim dostojneje in impo-nad 200,000 kvadratnih čevljev jzantneje proslavi dan Slovanov, prostora ter bo zgrajena v bliski so doprinesli že ogromen ,de-žini sedanje National Bronze |lež. in katerega še doprinašajo and Aluminum Foundry Co., na za zmago demokracije nad dik-E. 88th St. in Laisy Ave., S. E. taturo. Glavni govornik bo M. S. Szymczak, član federalnega rezervnega odbora governerjev in eden vodilnih Amerikancev polj eksekucija v italiji zaradi kršitve zakonov o živilih la $3,000,000. Tovarna bo opremljena z najnovejšimi stroji in mehanični mi pripravami, kateri velik del'skega porekla. Govoril bo na je bil že nakupljen. Public Square, v slučaju dežja pa bo skupščina v Public Music Hallu. Pozneje pa se bo vršila velika proslava na Sokol-skem vrtu, 4314 Clark Ave., S. W. Odbor je prejel že pismene zahvale od predsednika Roose-velta in Donalda M. Nelsona, Nemci še vedno odganjajo šefa Vojno-produkcijskega od-slovenske kmete preko j bora, za svoje obljube da bodo meje, ki se ne smejo niti j Slovani delovali z vsemi svojimi posloviti od svojcev. — močmi Za čimprejšnje izvojeva- Zadnje vesti iz naše zasužnjene Slovenije zen vse naciste, ki so odgovorni za "bestijalno destrukcijo in grozo" med češkim narodom. Beneš je dalje izjavil, da bo pričela češkoslovaška vlada čim se povrne zopet na oblast v češkoslovaški, izvajati neusmiljene represalije "nad vsemi eksponenti nacijske stranke in nemške vlade v Češkoslovaški, pri-čenši z bivšim protektorjem baronom Neurathom, nad vsemi voditelji gestapa in SS formacij ter nad vsemi Nemci v politični ali vojaški administraciji Češkoslovaške." 367 PAROV POROČENIH MEXICO City, 14. junija. — Dvanajst sodnikov je danes delalo v potu svojega obraza, ko Brat ministra Kreka umrl. V St. Lovrenc na Dravskem polju je prišel za učitelja neki Norbert Krisper iz Bremena v je poročilo 367 parov, ki doslej ^emflji, Ko ^ Izpovedoval o še niso bili poročeni ter so ži- podrobnem načrtnem delu za veli' "na koruzi." Poleg tega so ti sodniki legalizirali status njihovih 1,500 otrok. Nekemu pa- potujčevanje v omenjenih krajih, je med drugim dejal: "Jaz sem prišel na to svoje nje zmage nad nacijsko-fašistič-nimi diktaturami. ru, ki živi skupaj že 42 let, je mesto v Sv. Lovrenc na Drav bil za pričo njegov 27 let stari sin. Vsak par je dobil v dar poročni prstan in košarico živil. skem polji; dne 1. maja 1941. Nastavljen sem pa bil na to mesto že 1. oktobra 1940." .^daljnih 24 Čehov, med nji-. ženske, med katerimi tudi neka 80 let stara .a mati. Skupno, število do-J Pobitih Čehov znaša 404, J ftjimi 65 žensk. ^UNDON, 13. junija — Praš-**«> naznanja, Sa je K. H. Heidrichov naslednik, 'Jubil IW popolno pomiloščenje eC! Ha uU' ki b* izdal napadalca s1 i^eydrichn „ i? Sttatn t ^ }t 1 napadalca ■*4 di r^richa, poleg tega pa tu. k ,!!atno nagrado. Obenem pa "< lvwer°^eno s smrtno kaznijo $ Ij„ > ki za napadalca vedo, pa ^e izdajo. T Rlava «* glavo! LONDON, 13. junija. _ Ed-V«eneš, predsednik češko-fcn Ske zamejne, vlade, je spo-v Po radiu češkemu ljud- OMEJITEV CERKVENE VPORABE KOVIN WASHINGTON, 13. junija.— Vojno-produkcijski odbor je danes prepovedal vporabo gotovih kovin, katerih primanjkuje, za izdelavo gotovih cerkvenih predmetov in stvari, kakor na primer rožnih vencev, razpel, sve-tinjic, kelihov, svečnikov in,drugih predmetov, ki se jih vporab-lja pri verskih opravilih. Pričenši z dnem 23. junijem, LAUSCHETOV BRZOJAV MacARTHURJU Zavezniški glavni stan v Avstraliji, ponedeljek, 15. junija. — Naš župan Frank J. Lausche je brzojavil generalu MacAr-thurju v Avstralijo: "Ohio ne pomeni nič več 'dobro jutro' v japonskem jeziku. Kar vi delate zdaj z Japonci, pomeni 'lahko noč!' Dne 29. oktobra je v Ljubljani preminil Matevž Krek, brat ministra Miha Kreka. Ljubljanski listi niso smeli z nobeno besedo omeniti, da je bil pokojnik ministrov brat. Pogreba, v petek pred Vsemi Svetimi, se je u-deležilo veliko število ljudi. NEMCI 15 MILJ OD TOBRUKA KAIRO, 14. junija. — Bram-bovci Tobruka se zopet pripravljajo na odločen boj, kakršnega so izvojevali lansko leto, ko so vzdržali svojo postojanko pred vsemi sovražnimi napadi. Armada nemškega generala Rommela se nahaja 15 milj od te važne angleške trdnjave, pred katero se vrše v peščenih viharjih dvoboji med angleško in osiščno ar-tilerijo. Cankarjevi uradniki Na letni seji dramskega zbora "Ivan Cankar" so bili izvoljeni za sezono 1942—43 sledeči uradniki: Predsednik Rudolph ODBITJE NAPADA NA DARWIN Glavni stan generala MacAr-thurja v Avstraliji, ponedeljek, 15. junija. — Včeraj je napadlo .avstralsko mesto Darwin naj-Ko so Nemci začeli v Ijuto- j manj osemnajst japonskih letal, , 'proti katerim so vzleteli zavez- merskem okraju s prisilnim izseljevanjem, so lovili slovenske kmete kar pri delu na polju. Kakršne so zalotili pri delu, take so nalagali na tovorne avtomobile in jih vozili čez mejo. Widmar, prvi podpredsednik Louis Zorko, druga podpredsed-se bodo smeli izdelovalci teh nica Pauline Debevec, tajnica in najnujnejše predmetov posluževati za njih izdelavo samo železa, jekla, zlata, srebra in lesa. Železa in jekla pa bodo smeli za to porabiti samo polovico one količine, ki so jo porabili leta 1940. Hj Peter bo posetil Zedinjene države ^SHINGTON, 13. junija _ adi iueoRlnvanci,-; won p«. niški letalci, ki so sestrelili četvero japonskih bombnikov. Obisk iz E. Pittsburgha, Pa. V soboto sta se v Clevelandu ..BERLIN, 14. junija. — Nemški radio naznanja, da je bila v Parizu po eksploziji poškodovana mestna hiša, okoli katere je nemško vojaštvo kmalu zatem potegnilo kordon. Pri eksploziji sta bili ranjeni dve osebi; o obsegu škode poročilo molči. 258 Židov ubitih v Berlinu LONDON, 14. junija. — Poročilo iz Stockholma naznanja, da je bilo v Berlinu ustreljenih 258 Židov, ki so bili baje v zaroti, da se požene1 v zrak neko antisovjetsko razstavo. Žid je v Berlinu so bili istočasno posvar-jeni, da bo v slučaju nadaljne zarote "za vsakega Nemca u-streljenih v Berlinu, Pragi in na Dunaju 15,000 Židov. 17 ubitih v izgredih v Hamburgu NEW YORK, 14. junija. — Poročila iz Londona naznanjajo, da ie bilo tekom živilskih izgredov v Hamburgu ubitih 24 moških in tri ženske. Poročilo dalje naznanja, da narašča v tem velikem mestu nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja živil. V petek je več sto mož in žena napadlo neko tržnico toda jih je razpršila policija. Pozneje se je nabralo na ulicah še večja množica ljudi, proti katerim je bilo poklicano vojaštvo, ki mu je bilo ukazano streljati. Rezultat: 17 ubitih. Nova čistka v Nemčiji MOSKVA, 14. junija. — Tass poroča, da so v Nemčiji v delu novi načrti za čistko med pro-minentnimi vojaškimi voditelji. Čistka je bila sklenjena v glavnem stanu Adolfa Hitlerja, ker noče ponehati opozicija med vojaškimi voditelji. Heinrich Himmler, načelnik gestapa, je pradložil Hitlerju pisma, ki so jih prestregli njegovi agenti in ki so bila naslovljena na maršala Brauchitscha, bivšega vrhovnega poveljnika nemških čet. V teh pismih se vojaški voditelji pritožujejo maršalu nad razmerami v poveljstvu. Beg iz pekla BOSTON, 14. junija. — Jan Masaryk, zunanji minister češke zamejne vlade, je danes izja V Italiji se je tudi že začelo Fašistično časopisje, ki je danes prispelo semkaj, poroča o prvi eksekuciji zaradi kršitve i-talijanskih živilskih postav. V hrbet je bil ustreljen neki 22 let stari mladenič, ki je prodajal moko potom "črne borze". Pred aretacijo je ustrelil nekega policista, ki ga je hotel aretirati. RUSKA MISIJA DOSPELA V MEHIKO MEXICO City, 13. junija. — Semkaj je dospela nocoj ruska vojaška misija, iz česar se sklepa, da namerava Mehika aktivno poseči v vojno ob strani zavezniških narodov. Ruski vojaški misiji načeluje polkovnik Ilija M. Sarajev, sovjetski vojaški ataše v Washingtonu. krvav spopad pri ljubljani BERN, 28. maja (JIC). — V gozdu na Kureščku pri Ljubljani nad vasjo Zapotok je prišlo do krvavega spodada med močnim italijanskim oddelkom in četo slovanskih upornikov. Na obeh straneh je bilo večje število mrtvih in ranjenih. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Nihče ni imel časa posloviti se zglasila Mr> in Mrs. j0Seph Do-od domačije ali vzeti s seboj dich ter obiskala svoje prijate-jše potrebščine. .. M = Mrs. Anton Frank in ter tldl jugoslovanski kralj Pe-JUg0* J® Prišel na oblast, ko je ProoiVlja strmoSlavila svojo 1U. v jno vlado, bo prispel kma Podp>*ko, kjer bo najbrže t vlad" ' Iend"lease" sporazum t)rž 'edinjenih držav, žil, V tajnik Hull je sporo-den Jugoslaviji ponu- s^°ra?.l,/ievni sporazum. Ta m,redvideva takojšnjo ekstenzijo ali razširjenje "lend-lease" pomoči Jugoslaviji, dočim se bo pogoje povračila določilo po vojni. Kot del povračila te pomoči se bo smatral tudi odpor Jugoslavije napram osišču. Kralj Peter je nameraval po-setiti Ameriko že preteklo jesen, toda zaradi nevarnosti zračne vožnje v jesenskem času, se jc njegovo potovanje odložilo na pomlad oziroma poletje. zapisnikarica Antoinette Sim-čič, blagajnik John Pollock; — nadzorniki: John Močnik, John Krebel, Stanley Skuk; igrovod-je: Joe Skuk, Rudolph Widmar in Vatro J. Grill; mojster odra Frank Žagar, električar Matt Debevec, garderoberja Anton Eppich in Frances Tavčar. — Vprizorilo se bo v tej sezoni tri igre in sicer na 25. oktobra, 24. januarja in 21. marca. Avtne znamke Lastnikom avtov je znano, da si bodo ta mesec morali preskrbeti takozvane avtne znamke. August Kollander sporoča, da j Ave., proslavo na čast ameriški Vojaka na dopustu Na dopust je prišel za tri dni korporal Edward J. Zalar, sin družine John Zalar, 1038 E. 70 St., ki se nahaja v Jefferson Barracks, Mo. Prijatelji ga lahko obiščejo. Vojak Joe Saitz, sin Mr. in Mrs. .Kovačič, 1253 Norwood Rd., je prišel domov na desetdnevni dopust. Nastanjen je pri zdravniškem koru v Augusta, Ga. \ Patriotični Italijani Italijanska organizacija "Sinovi Italfje," je priredila včeraj v svoji dvorani, 7218 Euclid lje Mr. in Mrs. Anton Frank in Mr. in Mrs. Geo Mertel. Obenem sta plačala tudi naročnino za list Enakopravnost za celo leto. Upamo, da sta se dobro zaba- vil, da 'je prejel zanesljiva poročila, da je pobegnil od masa-kra v Lidicah en sam mož, ki se nahaja še vedno nekje v Češkoslovaški. Ely, Minn. — Tukaj je umrla Mrs. John Otrin. Dne 24. maja zvečer je umrla Mrs. Marija Koščak, 735 E. Sheridan St. Doma je bila iz Radence ob Kolpi in je prišla v Ameriko leta 1896 k svoji sestri Ceciliji. V Ameriki zapušča moža, štiri sinove in štiri hčere, na Gilbert, Minn, brata Jožeta Muhvich, tukaj v Ely pa sestro Mrs. Režek. — Zvečer dne 30. maja je preminil Frank Švegel. Umrl je na domu v Pioneer predmestju za hudo boleznijo, rakom. Leto in pol je trpel silne bolečine, dokler ga ni smrt rešila nadaljne-ga trpljenja. Chicago. — Dne 5. t. m. je v So. Chicagu umrla rojakinja Mary Vidic, doma od Kostanjevice na Dolenjskem. V Ameriki je bila 35 let in tukaj zapušča polbrata in nekatere druge sorodnike. Izkrcanje Angležev v Murmansku STOCKHOLM, 13. junija. — vala v krogu znancev in prija-1 Poročila iz Helsinkov nazna-teijevt Jnjajo, da so Angleži izkrcali ^ , , »i__ i svoje čete v ruskem arktičnem Celebrezze bolan pnstknišču Murmansku, toda Frank Celebreeze, ravnatelj alci dv0mij0) za javno varnost, je sel v bt. | _ . , , gleških in ameriških vojnih dobav. John's bolnišnico, kjer bodo na tančno preiskali, njegovo zdravstveno stanje. Celebreeze se počuti zadnje dni zelo utrujenega in izčrpanega ter izgublja stalno na teži. J da so izkrcali čete v zadostnem številu za odpretje nove fronte proti osišču v tem okrožju. Poročila iz Helsinkov pa naznanjajo, da bodo poizkusile te čete odpreti novo fronto. — Zadnje dni so se pojavili zna- ČEMU EDINSTVO 0 AMER. SLOVENCEV - si jih lahko nabavite v njegovi pisarni na 6419 St. Clair Ave., kjer boste točno postreženi. zastavi, ob kateri' priliki je darovala ambulanco ameriški armadi. Nagla smrt Nagloma je včeraj preminil ;ki da nameravaj0 Nemci s po-Joseph Spendal 15311 School z nQV0 Q.. Ave., star 45 let. Pogreb oskr-| _ J buje Jos. žele in sinovi pogreb- fenzivo proti Murmansk-Ljenin- ni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. grad železnici v prizadevanju, da prerežejo Rusom dobavo an- Zato, da našim Slovencem po Gorenjskem in drugod v Sloveniji ne bo treba več stopati pred puške nacijskih gangsterjev ter se vzračati v grobove, ki si jih morajo pred smrtjo sami izkopati! Zato, da tudi mi kot narodna celota doprinesemo svoj delež k poginu krvoločne zveri, ki brodi po rekah sveže in tople človeške krvi! stkan 2/ 15. juftlja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 66 ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) *.....................................................................................$6.50 For Half Yea,r — (Za pol leta) ......................................................................................3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): t^ For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.25 U rednikova pošta Velika priredba hrvatskih društev na prostem Američani so najbolje informirani ljudje na svetu For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) .................................................. For Half Year — (Za pol leta) ................................................... Cleveland, O. — Moško hrvatsko društvo sv. Jurija št. 31 in hrvatsko žensko društvo priredita skupen piknik v nedeljo, 21. junija na Rybak Grove farmi, 6249 Turney Rd., Garfield, O., ki se bo pričel ob 10. uri dopoldne in trajal do 10. ure zvečer. ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Piknik bo nekaj' izrednega in odbor je aranžiral zanimiv pro-kajti vršil se bo hrvatskega ljudstva v lojalnosti naši domovini. Pionirji avtne in letalske industrije gram shod znak PRAVICA ZA NEMCE! Rusko-angleško-ameriški pakti so prav tako zanimivi radi onega, česar ne povedo, kakor radi onega, kar objavljajo. Tako ne vidimo na primer v obelodanjenih poročilih teh paktov ničesar o "samoodločevanju" narodov, kakor tudi ničesar o "naravnih mejah," katera vprašanja bo treba po vojni na vsak način zadovoljivo rešiti. Predvsem pa ni v objavljenem besedilu teh paktov in sporazumov niti besede o "pravici za nemško ljudstvo." Pa res: kaj neki je postalo iz te, nekdaj tako priljubljene fraze: "to ubogo nemško ljudstvo!?" Pravica za nemški narod? Lahko si je predstavljati, da bi se diplomatje radi izognili temu vprašanju, ki tvori zelo kočljiv predmet, ker kaplja od njega sveža, topla kri. Torej totalno pravico za Nemčijo, ki je vrgla svet v totalno vojno? Razumljivo je, da bodo vsi Nemci do zadnjega zahtevali pravico in jokali po usmiljenju, vendar pa je jasno, da bi se moralo vračati Nemcem z njihovo lastno pravico, to je z ono, ki so jo sami delili poraženim narodom. \ Čemu se n'e bi privoščilo Nemčiji iste pravice, kakršno je slednja dala Rotterdamu, holandskemu mestu? Mesto je kapituliralo in izvesilo belo zastavo, toda kljub temu dejstvu je nemška zračna sila izravnala nad eno štirjaško miljo trgovskega dela mesta z zemljo. Ampak to je bilo nacijsko dejanje, ne nemško, bo rekel ta in oni. Nacijske brutalnosti se namreč ne sme istovetiti z občutki nemškega ljudstva, se bo oglasil zopet drugi, ki se zgraža nad usodo, ki bo zadela Nemce. Naj pridemo na jasno! Totalna vojna, kakršno smo videli v bombardiranju Rotterdama, Londona, Plymoutha, Coven-tryja in Beograda, obstreljevanje beguncev s strojnicami nemških letalcev, in ostale grozote, vse to niso iznajdbe nacistov, temveč Nemcev že v prvi svetovni vojni, davno prej, preden je nastopil Hitler. Pruski oficirji so bili tisti, ki so iznašli in učili te metode ter ukazali njihovo uresničenje. Pravica za Nemce? Prav! Naj jim torej Francozi sodijo pravico in povračilo za vse one stotine nedolžnih talcev, ki so jih postrelili Nemci! Ti francoski talci so morali ob zid na ukaz nemških častnikov, ne po ukazu nacijske blaznosti. Da, pravico za Nemca in tudi za naciste! Sorodniki, žene in otroci vseh ubitih mož v Lidicah na Češkem bi prav gotpvo znali določiti pravico za one, ki so pobili njihove može, nagnali v koncentracijske tabore njih žene, raztepli na vse štiri strani sveta njihove nedolžne otročiče, nato pa do tal porušili in požgali njihovo mirno vasico. Naj jim oni sodijo pravico. Pravico za Nemce in naciste? Prav, naj jim sodijo to pravico preživeli sorodniki 300,000 pobitih Jugoslovanov, očetje srbskih šolarjev, ki so jih pokosili nacisti š strojnicami, dočim so si revčki s šolskami knjigami zastirali oči pred grozo, ki je bruhala iz cevi mitraljez! Naj jim sodijo pravico jugoslovanski četniki, očetje, bratje in ženini naših slovenskih mladenk, ki morajo služiti v naslado nacijski pohoti! Pravico za Nemce in naciste? Naj jim sodijo pravico naši ljudje, ko se bodo vrnili na svoje požgane ruševine, ali naši gospodarji, ko se bodo vrnili na svoje domove, v katerih bodo našli zakoreninjene bavarske, saške in pruske kmete! Pravico za naciste? Naj jim jo sodijo naše sterilizirane in v svrho nerodovistnosti "obsenčevane" žene, naše slovenske matere, ki msčejo v Savo svoj plod, da ga lešijo pred nacijsko grozo; naši mladeniči in možje, ki jim vcepljajo nemški satani v koncentracijskih taborih v njihov telesni organizem kali tuberkuloze, sifilisa in drugih človeških nesreč! ' Med Slovenci naj ne bo nikogar več, ki bi priporočal za Nemce drugačno pravico od one, ki jo sami dele! Kar Spored programa je sledeč: Godba zaigra Ameriške himne, v govorih bosta nastopila župan H. H. Ring iz Garfield Heightsa in clevelandski župan Frank J. Lausche. Dalje bodo nastopili: kon-gresman Robert Crosse, Rev. J. Mišic, župnik fare sv. Pavla. Rev. Mgsr. Romislav Firis, Daniel Stakich, Joseph Erdelac, Frank Masokato in Louis Fer-folia. Serviralo se bo okusen prigrizek in hladne pijače tudi ne bo manjkalo. Prost prevoz od E. 78 St. in Broadway od 11. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Prijazno je vabljena cenjena javnost, da se polnoštevilno u-deleži. Odbor. Pavelic apelira na komuniste Da bi zajezil "nastajajoči u-por" preden "se bodo uporabila druga sredstva", so italijanski oblastniki nagovorili "poglavni-ka" Paveliča, da je te dni po radiu izdal proklamacijo, v kateri je dejal: "Članom organizacij tako i-menovanih rodoljubov, ki se u- Ameriški poročevalec švicarskega lista "Basler Nachrich-ten" podaja naslednje zanimive informacije o informiranosti A-meričanov o sedanjih evropskih dogodkih: Ker so Američani .sami najboljši mojstri propagande, se v tem pogledu ne puste vplivati od nikogar, niti od Angležev, niti od Nemcev. Svoje sodbe si ustvarjajo iz svojih listov in iz nekak I Poročil svojega radia. Svojo dosedanjo vodilno vlogo kot poročevalski viri so listi trenutno prepustili radiu. Toliko zasmehovani ameriški radio, ki je organiziran na povsem trgovski osnovi, se je v teh dneh, kakor že lani v tako zvani "septembrski krizi" izkazal za najboljšo, najobsežnejšo in najbolj neodvisno organizacijo za sprejemanje in oddajanje poročil. Veliki ameriški radijski sistemi so noč in dan na delu ter podajajo tako rekoč neprestano svoja poročila iz vseh delov Evrope stvarno, hladno in brez kakršnegakoli senzacionalnega nadevka. Oba največja ameriška radijska koncema, ki močno tekmujeta med seboj, imata lastne zastopnike v vseh evropskih prestolnicah. Ti poročajo večkrat na dan o vsem. Nihče ne more odoleti tem na licu mesta zbranim informacijam, njih stvarnosti ter svežosti lokalnega ko-lorita. Pravi triumf tehnike pa predstavlja, ko se na primer poročevalci enega oddajnega o-mrežja istočasno zberejo k radijskemu razgovoru, kakor se to sedaj dogaja skoro sleherni dan. Ob določeni uri je New York istočasno zvezan z Wash-ingtonom, Londonom, Parizom, Berlinom in Varšavo, iz katerih podajajo različni evropski poročevalci, ki so po večini ugledni novinarji, svoja osebna poročila. Vse ostale postaje poslušajo istočasno, tako da je vodstvu radia v New Yorku mogoče na Te dni sta se sestala Glenn D. Martin, znani industrialec v letalski panogi, in Henry Ford, "kralj" avtomobilov, ki je pričel zdaj izdelovati bombnike. Od leve na desno so: Henry Ford, Albert Kahn, G. Martin in Charles Sorensen, podpredsednik produkcijo. slav- armado *»' prattb z m stan Za domovino Veselin Misita Najboljši sinovi našega naroda padajo. Za Aleksandrom Mi-šičem, Ivanom Freglom in mnogimi drugimi, je padel podpolkovnik Veselin Misita s svojimi tovariši, kapetani Tihomirom Dejanovicem, Bogdanom Drlja-čo, poročnikom Mihajlom Vuji-čičem in narednikom Nikolom Markovičem. Mi, ki smo ostali, jih moramo nju protiletalskega topništva in poučevanju tehnike protiletalskega delovanja. Videl sem ga decembra 1940 v Beogradu. Govorila sva o situaciji. Dejal mi je, da je prišel j v Išeogfrad, da prevzame povelj-ništvo svojega oddelka. In res, vojna ga je zatekla kot poveljnika artilerijskega polka v Va-raždinu. Kaj se je z njim zgodilo, ko so Nemci napadli Jugoslavijo in ko so se jim pridružili Paveliče- vi vstaši, mi ni znano. Vendar, nekaj je jasno. Veselin je odšal boste Danes 1»; bo 25 let, kar so P*ff prosto vol] " srbsko vojs^ Cika Pera no petan Lavrič Ave. in NL instonu goslovansl«v zabiti, da ]6 Z njimi tudi > tehnokrat^ jate 13 Lunka. maščevati, a najboljše maščevanje bo vstajenje in svoboda na-1 tja, kjer so ga najbolj potrebo-še domovine. pirajo oblastim v zasedenem o-; primer vprašati londonskega po-zemlju: jročevalca, kaj misli po svojih Da se izognejo uporabi o- j ion(jonskih vtisih o pravkar od-strejših sredstev proti vsemu! danem poročilu berlinskega po-prebivalstvu so se oblasti odlo- j ročevalca. Te informacije in ti razgovori iz evropskih središč čile napraviti komunistom in drugim organiziranim razbojniškim oddelkom sledečo ponudbo: Če polože orožje in se takoj vrnejo domov, jih ne bo doletela nobena kazen in prav tako ne njihovih rodbin. Ta ponudba je zadnja." Tajna radijska postaja generala Draža Mihajloviča je govoreč o tej proklamaciji naznanila, da so štirje možje "iz okolice Velike župe Banjaluke sprejeli! ponudbo" in se vrnili domov, da J bi lahko navedli njihova imena! in da so njihovi dnevi šteti, če so bo izkazalo, da so to storili iz izdajalskih namenov. postavijo ameriškemu poslušalcu veliko evropsko dramo tako rekoč neposredno v njegov dom, kar seveda poslušalca tesno naveže na radio. Američani so trenutno najbolje informirani ljudje na svetu. iz nacijskih in drugih virov "Pester Lloyd", 13. aprila: V Somboru je bil na posebno svečan način proslavljen dan združitve z Madžarsko. Proslavi so j prisostvovali Bunjevci in Srbi Najnovejša poročila italijan- (na čelu z arhimandritom Ste-sl ih oblasti v Jugoslaviji velijo, j vanom Iličem. Tudi v Novem da je bil ljubljanski župan dr. Sadu so proslavi prisostvovali Adlešič "zaradi popolne nespo-! nekateri srbski predstavniki sobnosti za ravnanje v današnji situaciji" odstavljen in odpuščen in da ga je zamenjal Leon j Rupnik, notoričen italijanofil, ki mu bo pri delu "pomagal" italijanski visoki oblastnik Sal vato-re Tranchida, ki je baje član odbora O. V. R. A., italijansko tajne policije. na čelu z metropolitom Irinejem čiričem". "Deutsche Zeitung", 19. a-prila: "Pri Lašvi sta trčila dva vlaka. Lokomotivi in veliko število vagonov je bilo poškodovanih. Skoda je velika. Promet je i ustavljen." Vsi moramo pomagati pri u-resničevanju tega ideala, pošteno, bratsko in možato. Tu je stvarnost. Resnica je strašna, kajti dokazi zanjo so prepričljivi: življenja, položena na altar svobode, naše domovine Jugoslavije. Padel je podpolkovnik Veselin Misita. Veselin Misita je bil med o-smimi otroci pokojnega malega trgovca Veljka Misite iz Banjaluke. Njegov oče je branil svobodo svojega naroda pod vodstvom Petra Mrkonjiča, a njegov vredni sin Vesa je dal svoje življenje za isto sveto stvar, kot so ga učili in vzgojili njegovi starši, ki so vedeli zakaj se daje življenje. Čeprav je bil Vesa mlad, rodil se je 19. marca 1902, med najmlajšimi v svojem razredu vojne akademije, si je brez vsake protekcije zagotovil sijajno karijero. Takoj prve dni je začel z nacionalnim delom. Vojno a-kademijo, v katero je vstopil leta 1920 je končal z odličnim u-spehom leta 1922, med prvimi in najboljšimi. Bil je močan in lepo razvit mladenič, med prvimi pri športu, član Sokola in jahalni učitelj. Njegova prva služba je bila v Kosovski Mitro-vici. Leta 1929 je bil kot poročnik postavljen za pomočnika profesorju teorije v topniški šoli v Sarajevu. Imel sem srečo in čast, da sem bil leta 1930 njegov dijak.'go Predaval je z veliko ljubeznijo do svojega predmeta in do svoje domovine. Izumil je dve novi napravi, ki jih je uporabljala naša vojska, vendar za svoja izuma ni hotel sprejeti nobene vali in kamor je edino mogel o-diti: k Draži Mihajloviču. vsi Dragi prijatelj Veso, na Tvojih prsih se blešči Karadžordže-va zvezda z Meči. Blišči kakor solza, ki jo bo Tvoja uboga mati prelila za Teboj. Še živijo trije Tvoji rodni brati, še živijo Tvoji življenski tovariši in Tvoji številčni učenci in Tvoji Sokoli, da Te maščujejo! Bog je pravičen. Narodna sodba je blizu. Maščevan boš. Počivaj v miru! Bodi Ti lahka srbska žemljica! Pozdravi naše tovariše z bojnega polja in vse znane in neznane junake, ki so padli na polju časti za vstajenje in čast Jugoslavije. Na svidenje! maj. Vlastimir Rozdjalovski No vem, da^; enaki Na kari jo ženske r* tako kakor ki. jut le! palt »je tor ^ kr; sve Pis va: io ko la ki kt n k Italijani govore o "velikem obsegu uporniškega gibanja" "Donauzeitung", Beogfj,' aprila: "Zaradi velikih te* vzdrževanju prometa Je ,0 teljstvo Reichsbahna izd ; J nav ra«dl kaz, ki dovoljuje na D°na Carigrad, 1. junija — Od prvega maja dalje se gibanje upornikov v severni in se-vernozahodni Bosni in v severni Hercegovini vse bolj širi. Uporniki imajo pod svojo oblastjo obširno ozemlje, ki se razprostira ob reki Drini do predmestij Sarajeva. Uporniki so si postavili nalo-presekati italijanske zveze j "Novo Vreme", Beog^'^c med Albanijo in severno Bosno aprila: "V Banatu moraj0 in tako onemogočiti pošiljanje tje predati po 500 kg k°rUe/ potrebščin italijanski zasedni \ vsak hektar, ki so ga P°S vojski. To se jim posrečilo juž- j Prenašanje koruze iz ^ no in zahodno od Sarajeva. Ita-Jsrbijo je najstrožje PreP° lijansko poveljništvo več ne rao- no. Tole sem pozabil šemu tajniku Joe Ban«'' ^ik treba vabiti na ribniški F^. s0 tiste ljudi, ki so daleč-že meni obljubili, drugaffl bim kredit. Tamle sem videl, da nobene zamere, ko je zaf ^ p boto Mr. Frank Zakrajse^y kopal Frank Zakrajška-miru počiva! Osebno sem bil pova^ §t. Progresivnih Slovenk, k1"0 ^ 2. Pravijo, da naj prinese ^ ket seboj na piknik, ki . p nekje v drugem mestu. ip čem tam, kjer imajo ^ konje—pri Mary IvanUS- * tj* Prihodnjo nedeljo b° ^ $ vseh Slovanov, in ^ > Frank J. Lausche bo la^ nekoliko Slovanov je dobr1 J ^ rikancev, in zraven tudi Joe poi Iz Jugoslavija rao promet na velike in prepoveduje pristaj manjših postajih." "Novo Vreme", anJe id. nagrade, čeprav je bil' prav ti- re uporabljati pristanišča Du-3to leto v slabi denarni situaci- jbrovnika za vojaške namene, ji, ker je moral plačevati po T00; kajti železnica med Dubrovni-dinarjev mesečno za pohištvo, j kom in Sarajevom je razbita, ki ga je kupil svoji sestri. Nemške in italijanske čete ___________ V letih 1932—34 je z odlič-j uporabljajo v boju proti upor- para na zasedenih ozemljih. Iz takih jokavcev in ves svetnim uspehom Končal višjo šplonikom ne-le topništvo, temveč objema jočih altruistov se bodo rekrutirale v Ameriki staviti mir in red v P0^^1 najboljšimi. Bila sva skupaj vjetvo pri vsaki priložnosti poma- P01skusiti med,tudi letala. Ker je prebival- Mi pa pravimo, da Nemci niso ljudje; vsak Nemec se v svojem napuhu zaveda, da je nekak "uebermentsch"— nadčlovek ali v definiranem smislu nečlovek, kar tudi je, je dobro za druge, tudi njim n6 more biti v škodo! Zlasti'in kot tak nima z veliko družino človeštva ničesar skup-pa je od sile zoprno, če jokajo nad bodočo usodo Nemcev i nega, kar periodično dokazuje, kadar koli se nabere v oni, ki jim v tej deželi dobro godi in ki niso izkusili na: njegovih arzenalih dovolj kanonov in ostalih pripomoč-svoji koži grcfeot, katerim je izpostavljena uboga človeška j kov za vršitev pokolja na debelo. vrste onih, ko bodo ob končani vojni dvignili svoj glas'Soli> sedela'gva v ulopi drug po-!galo četnikom, je poveljnik ita-za sklep pobotanega miru, češ, da so tudi Nemci ljudje. Iieg drugega. Vsi so se obračali pijanskih čet ukazal prebival- nanj, da bi jim pomagal pri delu in pri učenju in on je vsem ustrezal. Šteli so ga po pravioi stvu v planinskih predelih o-krog Srebrnice, Vlasenice, Ro-gatice in nekaterih drugih vasi, so med najboljše naše častnike, ki da se morajo izseliti iz teh krajev. Prebivalstvo pa ukaza ni poslušalo, temveč je ostalo v 9e je po- svojih starih bivališčih, od ko- "Stockholm Tidningen > ' p j prila: "Dopisnik iz Ber^^ j roča, da je poglavnik ^ g/ države, Palevič imenoval 4 ka za posebnega zaupnl ^ Bosni. Njegova naloga J^jif pregovoriti da bi se pokorilo zakono1- orožje dovršili višjo Vojno Akademijo. je končal šolo, Ko in jih podpira z trebščinami. Boji se nadaljujejo le d'ltalia" priznava.^1 in f >'Qi0tf Snl i banje upornikov na 'i . •slova^ ri vse bolj in bolj delovanje četnikov i svetil novemu delu: organizira-, der še vedno pomaga četnikom vojna" l. & Junija, 1942. STRAN 3. Kobilarjeva vrnitev Hitler pripoveduje Kobilarjevi bajti je zavla-burno veselje, ko je mati 'eta prebrala očetovo pismo. leta je že životarila mala Racija brez gospodarja, ki se ubijal in mučil po svetu, da 'Potem s prihranki utrdil dom "svojim olajšal življenje. Ko * odhajal, je Meta pričakovala strtega otroka. "Če bo dekle, jo krstite za «etko," je ob slovesu naročil ^ Miha, ki si je ob treh sino-lh silno želel hčerke. To je bi-1 Ajegova zadnja želja, posled-naroČilo pred odhodom v rnani svet. In kakor da se Je usoda, ki mu je sicer ta-skopo pošiljala vesele tre-na pot življenja, hotela posebej prikupiti je dobre-Pol leta po očetovem odhodu jokalo na svet brhko dekletce, Se je v teh letih razvilo v ^o, kodrasto živo igračko, stkine oči so se rjavo svetli-,e ko najmehkejši baršun, Jen smeh pa je bil kakor žu-2jrenJe studenca, ko iz gozdička hišo smuka po solnčni pogini kdo ve kam v ta pisani j^ar so bili očetu sporočili >> ni pozabil v nobenem jamu omeniti Metke. Vpraše-« kako kaj rase in se raz-ali je zdrava, komu je po-, in koliko drobnih malen-ios«, da mu žena nikoli ni zna-[j sPoročiti vseh podrobnosti, So se pač njej zdele vsakda-^ in brezpomembne, medtem ^ So očetu v daljni tujini požgala ustvarjati sliko tako Pričakovanega otroka, ^arkoli je poslal domov kaj ^arja ni nikoli pozabil ome-> da je del zneska določen Jv Posebej za Metko, in je za-^ naštel, kaj naj ji mati kupi. Tako mali ni nikoli i nJkalo niti obleke niti igračk 80 se ljudje kar čudili, češ: imaš kakor gospodično, i J'llarica- Le kaj poreče Miha, ■™ar se vrne?" 'Saj on tako želi," se je ^el%la bajtarica. "Če mu z ^e«ier drugim ne morem po- » naj mu izpolnjujem vsaj Zelje." Hji Prenekateri ženi se je zdra-la a Jedka zavist, ko je spoznali kaki skladnosti živi Kobila družina kljub temu, da mora oče pehati kdo ve kje -- svetu. jj. bi si bil mislil, da se bo ^ kdaj tako naredil!" se je fanTla ta in ona- "Dokler kie a1, & bil ko metulJ- Ni-J„^a ni dolgo držalo." bet. hen Junec bo zmeraj dota u01'" menila stara kmetije' Se je že močno nagibala k ]je in je zato gledala na živ-brez samoljubja. Kadar V srečala Kobilarico, jo je Obujala: tak i Vesela bodi' Meta' da Je ^ °! Mož, kakršen je tvoj Mi- malo. Prenekatera grun- tarica bi bila srečna, ko bi smela biti njegova žena." Izpodbudne besede izkušene starke so Kobilarico navdajale s ponosom in so utrjevale v njej občutek tihe sreče. Nič se ni zmenila zato, če jo je kje zavistna znanka zbodla z opona-šajočo besedo. Samo smehljala se je, češ: "Vsak po svoje. Mihov denar je s pretrdimi žulji prigaran, da bi mu jaz smela kratiti voljo, kaj naj počne z njim." Ženske, posebno take, kjer je bilo v hiši več šundra ko miru, so si jezikale: "Joj, kako je Kobilarica prevzetna! Bo že videla, kaj in kako bo, kadar pride Miha zgaran in nejevoljen domov. Še nekate-rikrat jo bo nalomil, pa bo imela njegovo voljo!" Skrivaj so se muzale ob misli, da utegne biti Kobilarica za vso svojo nežno vdanost in zvestobo nazadnje celo tepena, češ: "Dedci so vsi enaki. Skraja je vse mleko in med, ko se pa naveliča, začne celo najslajšo medico zametavati kakor najhujši pelin!" Tako govoričenje je bila edina senca, ki je nekoliko meglila nebo K&rilaričine sreče, vendar ji ni nikoli mogla resnično leči na dušo. Zdaj pa, ko je v drhtečih rokah držala moževo pismo, je še ta edini mrak utonil v solnčni radosti. Na oknih so se kupičile ledene rože, zunaj je snežilo, kakor da ni več nobenega presledka med nebom in zemljo, v Metini duši pa je zasijalo tako žarko solnce, da ga ni mogla pozdraviti drugače ko s solzami. Otroci so se plaho gnetli o-krog nje. V vseh drobnih srcih se je dramilo samo eno neizgo-vorjeno vprašanje: "Kaj se je zgodilo materi, da • v J t joče. Poldetu in Janezu so že silile solze v oči, Mihče je v zadregi vtaknil palec v usta, Metka pa se je stisnila k bratcu in ga še-petaje vprašala: "Ali bomo zdaj vsi jokali?" Šele to vprašanje je mater zdramilo iz vesele otopelosti. Za-smejala se je in dvignila malo k sebi. • "Kaj pa stojite kakor snopi? Očka pride domov, otroci, očka!" Beseda je kakor pesem. Otrokom se zaiskri v očeh, vseh se poloti vesel nemir, da mezde in gomaze ter izprašujejo mater brez konca in kraja. To je v tesni hišici pripravljanja in pospravljanja, dela in veselega pričakovanja, dokler naposled ne napoči dan, ko mati Meta praznično obleče svojo šti-riglavo čredico in se odpravi z njo na dve uri oddaljeno postajo. Dan poprej je zavladala od-juga, čez noč pa je pritisnil mraz in je nastala taka poledi-| ca, da se mali kar trkljajo po I vijugastih poteh. Spehani in po- Na sliki sta firar Hitler in polkovnik Engel. Slika je bila posneta na ruski fronti. tolčeni pridejo na postajo in čakajo. Vlak ima zamudo. Zaradi žametov in mraza, pravijo železniški uslužbenci. Kobilarjevi pa so tako nestrpni, da nimajo nikjer obstanka. Kdaj se pripelje očka? Kakšen je zdaj? Kaj jim bo prinesel? Ali jih bo spoznal? Vprašanj je toliko, da mati niti ne utegne sproti dovolj hitro odgovarjati, ko končno vendarle prisopiha iz dalje vlak. Od zmrzlih tal se pošastno odbija udarjanje koles. Vedno bliže prihaja šum, vmes se oglaša lokomotive. Vlak še drvi, a potniki že odpirajo okna in se ozirajo po svojcih. Meta bega z očmi* Seveda gleda že tudi Miha venkaj. Ženi se zdi, da še ni spoznal svojih, zato hlastno dvigne Metko v naročje in pomaha z roko v pozdrav. "Otroci, ali vidite očka?" Otroci mahajo, zagoreli obraz v oknu se zjasni, vlak zmanjšuje brzino. "Pozor!" opozarjajo železničarji ljudi, ki vedno bolj silijo k tirom. Kobilar je spoznal svoje in hiti, da bi čim prej prišel do njih. Komaj utegne ženi pomahati z roko, je že pri vratih, da bi bil tako vsaj prvi zunaj. Vse si pripravi in tudi že odklene vrata, ko ga v trenutku, ko vlak zavozi čez kretnice, močan sunek pahne naprej. Kobilar o-mahne, se opoteče in se hoče ujeti za držaj pri vratih, a zgreši in zdrkne venkaj. Vse se zgodi z bliskovito naglico, Ljudje kriknejo, zavore zaškripljejo in železničarji hite na pomoč. "Ali ga je hudo? Kdo pa je bil?" "Mir! Prostor!" Kobilarici se šibe noge. Od nekod prirteso nosilnice, drugi odganjajo radovedneže. To mati Meta še vidi, potem pa se ji zamegli pred očmi in omahne na zledenela tla. "Naložite ga nazaj, da bo prej v bolnišnici!" svetuje nekdo, Ali bo Bridges deportiran? Na sliki vidimo delavskega voditelja Harryja Bridgesa, ki se Zagovarja pred nekim odborom v Californiji. Justični tajnik je odredil njegovo deportacijo, ki pa najbrže ne bo uresničena. črnikasti sprevodnik pa trpko: "Čemu, saj vendar vidite, da mu je odtrgalo glavo!" Kobilarjevi otroci jokajo ob materi in kličejo očeta, ki se je vrnil tako, da nikdar več ne bo zapustil rodnega kraja. Čez malo zopet zaškripljejo kolesa, lokomotiva zavriska in odbrzi v zimski dan, kakor da se ni zgodilo nič. Samo tam po cesti se pod večer vije žalosten sprevod. V plahti zavit, leži Kobilar na lojtrnem vozu, ki ga previdno vlečeta dva vola. Za vozom se komaj vlečejo vdova in otroci, zraven pa stopa nekaj sosedov, ki skušajo tolažiti in pomagati, a se hkratu čutijo brez moči pod nadihom neizprosne smrti. Skozi megleno ozračje mežika solnce, a je brez moči in se kmalu čisto skrije za gosto zaveso oblakov. S hribov brije oster veter, pri fari zazvoni mrliču in zvoki bi-jejo vdovo naravnost v srce. Dom, ki je bil še davi kakor cvetlična greda, molče sprejme mrtvega gospodarja. — Ivan Albreht. Društveni KOLEDAR JUNE 21. junija, nedelja. — Klub za-padnih slovenskih društev priredi piknik v korist Rdečega križa, na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 27. junija, sobota — Društvo "Ribnica", štev. 12. S. D. Z. priredi piknik na prostorih Frank Jager, preje Strumblje-vi prostori. 28. junija, nedelja. — Društvo "Vipavski raj" štev. 312 — S. N. P. J. priredi piknik na izletniških prostorih SNPJ. 28. junija, nedelja. — Piknik društva "Velebit" št. 544 S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. junija, nedelja. — Piknik "Sloge" na Stuškovi farmi, Wickliffe, Ohio. JULY 4. julija, sobota. — Piknik dru- SEPTEMBER 5. septembra, sobota. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Ples in banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 26. septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. štva "Yoyalites" na S. N. P. 27. septembra, nedelja. — Dru- Official U. S. Treasury War Bond Quotas for June U» imn UlNMSOU j'UH.SOO Ul5.267.50i > nT'*"' >\ l**l4tt I 'I,Ml500 \ I__________ • /! i— \ h. 56 2.400 .S2.249.000 1,002,100 Sl.074.s00 — ■Uo7.3o»ssmwo\n.<<3.soo lioiltt , f7.863.800 tit/ tuf ■ ctrm tur um unui/r tt OFFICIAL TREASURY DEPARTMENT FIGURES •lOMSSMIOMTS.OUl • 5.000.000.000 • NATIONAL BONO QUOTA 10« JUNE 1800.000.000 Th Qi,oUabove map of the country shows the War Bond 000. v stales for U»e month of June totalling $800,000,-least tlryUody ''very pay day 1» expected to Invest aV an»ncinPer CPn' of h'!' '»>como in War Bonils to aid In America'! offensive against too Axis powers. The ultimate quota for the nation will be on a basis of one billion dollars per month effective In July. This sum Is necessary to provide for all-out production of planes, guns, ships and monitions adequate to arm our fighting men with the tools necessary to win the war. J. farmi. 12. julija, nedelja.—Piknik društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 • Denison Ave. 12. julija, nedelja. — Piknik Zadruge na S. N. P-J. farmi. 19. julija, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi piknik na prostorih* S. N. P. J. farme 19. julija, nedelja. — Piknik dr. "Nanos" št. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih 4. oktobra, nedeija, Slovencev, 6818 Denison Ave štvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. OCTOBER 3. oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. AUGUST 2. avgusta, liedejla. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 2. avgusta, nedelja. — Balin carska tekma Progresivnih Slovenk v Slovenskem društvenem1 domu na Recher Ave. 16. avgusta, nedelja. — Piknik Cankarjeve ustanove na S. N. P. J. farmi, — Chardon in Heath Rd. 16 avgusta, nedelja. — Piknik priredi pevski zbor "Sloga" v korist Ruskega vojnega reliefa na Stuškovi farmi, Wickliffe, Ohio. 16. avgusta, nedelja. — Društvo "Soča" št. 26, S. D. Z. priredi Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. \ 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 11. oktobra, nedelja. — Velika prireditev s programom v ko-piknik na prostorih Doma za- !■ rist pomoči za staro domovi-padnih Slovencev, 6818 Deni-1 no, se vrši v Slovenskem de-son Ave. [ lavskem domu na Waterloo Road, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora S. D. D. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 11 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. #- Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 8. novembra, nedelja. — Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. ovembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem edlavskem domu, na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" \štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Društvo "Cvetoči Noble" štev.! 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. —• Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avdi- toriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle- velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja, t— Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 12. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske ^okolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "Škrjan-čki" priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26,»decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. — 1943 — FEBRUARY 7. februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. to rouse flow of liver bile Get a bottle of Kruschen Salts tonight. Half an hour before breakfast, take as much as will lie on a dime tn a glass of water (hot or cold) or In your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruschen taken this way helps relieve such symptom3 as sick Headaches, bowel sluggishness and so-called bilious indigestion when due to In-KUfllclent flow of bile from the gall-bladder. You can get Kruschen, a famous English formula made in the U. S. A., at any drug store. Tou must be satisfied or money back. NEW! "BACTERIOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor among women... Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure for women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Pinkham's Sanative Wash is gaining great favor among women because it's NOT a harmful germicide. Instead — it'g a mighty effective "bacteriostatic" (the modern trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very soothing — relieves mihof irritations and discharge and has a tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of LydiJ. Pinkham's Sanative Wash, today. Ail druggists. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 15. junija, | I JETNIK V GORAH MESECA T. C. Bridges — A. Anžič i t X Vežbanje ameriških mornarjev Moker kožuh Nff Izbero si velik mapoli, ki je zelo podoben angleškemu brstu, in se popno nanj. V višini tridesetih čevljeV zadenejo na veliko vejo, ki moli naravnost v stran. Na tej se torej razpose-dejo. Pod seboj so slišali hrušč mnogih živali, ki so hodile sem in tja, nestrpno bile ob tla ter tuintam zamolklo rjule. Videti pa niso mogli ničesar. Pa tudi nad njimi se je čulo vršanje in pokljanje, ki jim je pravilo, da so v višjih vejah opice. Moskiti so bili krvoločni, pa ovili so si glave z mrežami in se jih izne-bili. Najhujša nadloga pa so bile mravlje, ki jih je bilo povsod dosti. Mali črni sovražniki so grizli, da je peklo kakor ogenj. Končno je nad drevesi vzšel mesec. Bil j6 videti dvakrat tako velik kakor navadno in bakrene barve. Njegova svetloba je padala na belo meglo, ki je vsa vlažna ležala nad neskončnimi vrtinčastimi vodami. Forty se ogleda okoli in okoli, nato pa se obrne k Bartu in reče: "Jaz mislit, reka it okoli, okoli nas, bas!" Bart nalahno zažvižga: "Misliš torej, da smo na otoku?" Zopet pogleda naokoli. "Prav imaš, Forty, pa tudi otok ne bo prav dolgo ostal, če bodo vode tako hitro naraščale, bodo vse čezinčez zalile, preden bo jutro." Roger, ki je prikimal, se dvigne in hlastno reče: "Potem moramo ta kraj smrti zapustiti." "Bojim se, da ne moremo ničesar storiti," odgovori Bart. "Le dol poglej!" Roger pogleda dol. Cela vrsta oči je svetlo žarela iz teme krog drevesa. Roger se strese in jezno reče: "Med lepo nesnago si nas spravil!" 7. "Vesti slabe jako." Bobneče in grgrajoče vode so lezle vedno više in ker se je celina manjšala, so se zveri stiskale vedno bolj skupaj. Mesec je stal visoko, če so begunci pogledali dol, so lahko razločili velikega kosmatega bivola .antilopo z dolgimi, ravnimi rogovi, bradatega jelena in mnogo drugih živali, ki so tvorile neprestano valujočo gručo. Okoli njih in med njimi sta se plazila dva leva. Čudno je bilo videti, da levoma še na misel ni prišlo, da bi druge zveri napadala, ampak sta le tuintam zagodrnjala, v presledkih pa strahovito rjula. Z bližnjega ^drevesa je kihal in pihal leopard, nad glavami pte. so neprestano vršale veje, kjer so se brez pokoja sprehajale opice. Najstrašnejše pa je bilo cviljenje, ki se je oglasilo tuintam, kadar je kako nesrečno žival zgrabil in davil krokodil, pa se je v smrtnem strahu borila v rumenih vrtincih venomer naraščajoče povodnji. Reka je mrgolela teh gnusnih ži- vali, ki so se zbrale na svojo grozno pojedino, in mesec je obseval njihova luskinasta trupla, ki so kakor hlodi plavala okoli in okoli ginevajočega otoka. Čas je potekal in še je povo-denj naraščala, čeprav počasneje. Bivoli so se stisnili v gručo okoli mogočnega drevesa, da se je pod sunki njihovih, tone težkih teles kar \stresalo. Zdaj pa zdaj je kateri pripognil glavo in se besno zakadil v golazen, ki se je napol pokazala iz poplavljenih tal. "Krokodili poskušat, pa bivoli hujši," zamrmra Forty. "Čudno pa je, da so bivoli hujši," odgovori Bart, ko vidi, kako se zvija gnusno, luskina-sto, podolgasto bitje, z bledo spodnjo stranjo navrh. "Gnusna golazen! če bi imel krogle, bi jih streljal." Toda krogle so v Osrednji Afriki dragocene in jih ne kaže zapravljati s krokodili. Bart se je s brhtom naslanjal na drevesno deblo. Bil je na smrt zaspan, pa ni smel zadremati, ker se je bal, da ne bi padel dol. Našel je v žepu nekaj čokolade in jo razdelil. Svetilj-ka je dogorela in svetil jim je samo še mesec. "Voda padat," pravi končno Forty, in ko je Bart videl, da je res tako, se je potolažen oddahnil. Videl je čoln, kako varno se ziblje na koncu vrvi, in upal je, da bodo mogli priti na varno, ko se zdani, žalosten pa je bil zavoljo svojega očeta, ker je vedel, da ga brezupno skrbi. Noč se je zdela da nima konca, nazadnje je pa vendar na vzhodu začela vstajati bleda svetloba in Bartu je zrasel pogum, ko je videl, da se bo vsak čas zdanilo. Ko je svetloba narasla, je pokazala, kako se mimo valijo ogromne vode, rumene od blata, in kako vlačijo s seboj drevesa, mrtve živali in vsakovrstno šaro. Pa čeprav so vode upadale, je bil vzvišeni svet, ki je na njem stalo njihovo drevo, vendarle še vedno otok, tako da živali, ki so se tam zgnetle, niso mogle oditi. Bart pogleda dol na velike kosmate hrbte bivolov, ki so lovcem še celo bolj nevarne zveri ko sam lev. "Forty, kako bomo prišli ven iz te zagate?" Pa tudi Forty ni poznal izhoda. "Jaz mislit, mi čakat, bas." Vzšlo je solnce, velika obla, ki je tako žarela, da so se od nje široke svetile kakor pozlačene in tam prav v sredi široke vodne planjave zagleda Bart čoln. "Halo!" pravi vneto, "iščejo nas!" Forty pogleda proti čolnu in si z veliko roko zasenči oči, ker se mu je bleščalo. Nato pa zmaje z glavo: "To ne naši fanti, reče: "Res je, Roger pošiljajo s pomočjo je bobna, ki ga napravijo morci tako, da izvotlijo Pose no drevo in ga na konceh Pf s kožami in udrihajo pono" ' z lesenimi tolkači. ^ Morsel novice tn| njem so prave pravcate črke in tako krožijo kaj skoraj prav tako hitro kor v Angliji. Prepričan -da Kasoro celo ve, kje smo, kolik«1™ iu smo prišli in "Potem nam pa trša U Prede' •odrni3 Letalec poročnik W. K. Long pregleduje svoj moker kožuh, ^ i beliti glave," mu reče £oSp0 ga je zmočilko je treščil s svo-j Brysoru "Ljudje z g°ra nego sem mahi, ^ Roger. "Prvo, kar se bo , mislim, je, da nas bo tolovaj Kasoro zajel." - treba ' Radi te stvari šivam« -s« prav jim letalom v Californiji v ««»'-jtako ne prihajajo s Na sliki je dvoje prizorov na ameriški bojni ladji. Na levi mornarji vadijo v streljanju topovi, na desni pa poučuje častnik mornarje o ladijskih strojih. bas. To tuj fant. In veslat more ne." "Joj, saj res! Prav imaš, Forty. Zdi se, da ima zlomljeno roko. In glej, zagledal nas je. Znamenja daje. Moramo ga rešiti." Roger se je zdramil. "Ali blazniš? Kako ga boš rešil? Saj še sami sebe ne moremo rešiti, ker prežijo na nas vse te zveri pod nami!" "Roger, ti lahko ostaneš tu. To malenkost bova opravila Forty in jaz." "Jaz naj sam ostanem tukaj!" skoraj krikne Roger. "Saj noriš! Nikamor ne pojdeš!" Toda Bart se je že .zavihtel do nižje veje in za njim Forty. Roger je hlastno segel po Bartu, pa ga je zgrešil in bi bil skoraj padel z drevesa. Splezal je\ nazaj in od togote besnel. Bart pogleda gor: "Miruj, noi-ec! Če boš delal tak hrup, boš zdramil zveri." W1DG0Y S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah. Išče se moške in ženske za čiščenje u-radov, ter moške za umivanje | sten. Dobra plača. Stalno delo.' Ni treba biti ameriški držav-j ljan. — Zglasite se vsak dan , razven v soboto, od 2. ure na- i | prej. AETNA WINDOW CLEAN- 1 ING CO. 1430 E. 27 St., vogal Superior. Avenue ' Debroidočo konfekcijsko in delikatesno trgovino se proda. $500 tedenskega prometa. — Nahaja se blizu bolnišnice in najemnina je zmerna. Zglasite se med 10. in 11. uro dopoldne na 5245 Broad way. ITA TEDEN POP KONCERTI sredo, petek, soboto večer, 8.80 url Cleveland Summer orkester Rudolph Ringwall, dirigent Elsie Houston—17. junija Saržent James Meena—19. junija Boris Goldovsky—20. junija PUBLIC HALL Navabite si vstopnice sedaj in prihranite $3.00 KNJI2ICA ZA $2.50 Taylor's, Severance Hall Vstopnina 30c, rezervirani sedeži 55c. Okrog miz 85c, $1.10 vklju-čivši davek Bart in Forty sta tiho drsela proti tlom. Puške sta imela pripravljene, toda bivoli se niso niti zgenili, da bi napadali. Velike zveri so bile od strahu čmer-ne. Levov pa sploh ni bilo na spregled. Pa vkljub temu jima je. pretekla strašno zoprna minuta, preden sta prišla do čolna, ki se je, otvezen na dolgi vrvi, varno.gugal na valovih. Preden sta vse opravila in odrinila ter začela veslati, jima je oni drugi čoln prišel vštric in morala sta zelo pori-teti, če sta' ga hotela ujeti. Ker pa je bilo zdaj svetlo, sta se z lahkoto umikala plavajočim deblom in vrtincem in tako sta v nekaj minutah bila z njim z bokom ob boku. Forty se je nagnil iz čolna ter dvignil domačina iz njegovega čolna s tako lahkoto kakor da je dete. Ubogi revež je bil skoraj sama kost in koža. Njegov čoln so prepustili valovom in veslali nazaj. Domačin je hitel z velikim veseljem nekaj pripovedovati, seveda v svojem jeziku, Forty je pa tolmačil. "On ime Imbono," je razlagal. "Pravi, da iskat basa Bry-son." "Pa ne misliš reči, da ima vesti o gospodu Murdochu?" zavpije Bart. ranjen,[Murdoch. Pa vesti slabe jako." 1 8. Vest z gora. Bart je urno dihal. "Slabe vesti?" je vpil. "Povej mi jih! Hitro!" Z groznim sunkom svojega vesla potegne Forty čoln iz po-žirajočega vrtinca in reče: "On pravit, bas, da Kasoro, on ujet basa Murdoch." "Kasoro? Kdo je to?" "On veliki glavar. Hudoben človek jako. On živet v gorah." Pokimal je proti vzhodni strani. , "V Gorah meseca," pravi Bart hlastno. "Ali jetniki še žive?" "Oni živet, pa oni v utrjeni jami. Oni delal za Kasora in on ne pustit odit." Bart pravi mračno: "če se jim godi tako kakor temule ubogemu revežu, potem jim seveda ni dobro. Glej, Forty! Te vesti moramo čimprej sporoičti očku. Ta fant pa potrebuje hrane in zdravil in ni potrebno, da bi ga prevažali na otok." "To res, bas. Mi pel jat gor po reki,iskat basa Bryson." "Toda basa Norcrossa tudi ne smemo pustiti na drevesu." ".Jaz mislit, za basa to dobro,' 'odvrne Forty in navihano pomežikne. še je bil Bart neodločen, kaj naj ukrene, ko udari preko voda pok signalnega strela in se pojavi še en čoln. Bart od veselja zavriška. "To so naši, na vsak način, kajne, Forty!" in Forty pokima. "Gotovo, bit naši!" čoln je bil eden večjih, štirje domačini so veslali, Mr. Bryson pa je sedel pri krmilu. Hitro sp bili skupaj. Bart razloži, kaj se jim je pripetilo, in oče prikima ter reče nakratko: "Da" to je bil edini izhod, ki ste- ga mogli najti. Toda, kje imate Norcrossa?' ' Bart mu ga s p,rstom pokaže. "Dobro. Ti in Forty odpeljita fanta, ki sta ga rešila, v tabor. Dim vama ga pokaže. Jaz grem pa po Norcrossa. Zamorcu do- bro postrezita! Samo on nam more pomagati, da najdemo Murdocha." Dal je svojim fantom novo povelje in njegov veliki čoln je splaval proti otoku, Bart in Forty pa sta se medtem borila po reki navzgor zoper strašno silo naraslih voda. Kar hvaležna sta bila, ko sta zagledala steber sivega dima, ki je na levem bregu vstajal iznad drevja. Pristali so in poiskali tabor pod visokim drevesom na vzvišenem, suhem prostoru ter v mirnem jutranjem zraku željno vsrkavali duh kuhe. Medtem je že pi-iveslal Mr. Bryson z Rogerjem, ki ga je; snel z drevesa, živali so se ob j upadajoči vodi je umaknile iz-! pod drevesa. Kljub temu pa je 1 Roger strašno jezno in plašno j gledal ter nepretrgoma krvoloč- j no stiskal svoj pihalnik. Rešeni Imbono je bil tako pri j koncu, da ga je moral Forty v 1 tabor napol nesti. Porcija moč- j nika iz pšemČne moke, sladkor-! ja in zgoščenega mleka pa ga je ' začuda popravila. je, odkoder je srečno splaval k obrežju. pridržuje zaradi odkupnine. Mislim tudi, da je tega njihovega tovariša Imbona poslal sem dol samo zato, da bi zadel na nas in nam povedal, kakšno odkupnino zahteva." Roger ga robato prekine: "Takih budalosti še nikoli nisem slišal! Kako naj bi bil vendar zvedet, da prihajamo? Ali so mu po srbotu telegrafirali?" dostavi zasmehljivo. "Da, telegrafirali, čeprav ne po srbotu," ga zavrne gospod Bryson mirno. "Novice lahko preleti j o vso to ogromno pokrajino v nekaj urah." Roger je tako debelo gledal, da bi se bil Bart najrajši na glas zasmejal. Namesto tega pa bov v doline kakor svojih t ljudje Dog QLUI HOI talij reki ne hodijo v gore. w - gj, je, da vsi afriški doma^',. jo zvesto v mejah svojih P^ j in. Nekaj časa se na © ^ Kasora ni treba še P'a bati." (Dalje prihodnji*' Naprodaj sta dva bobna, eden velik, eden majhen. Proda se po zmerni ceni. — Vpraša se na 7806 Vine-"To tisto, bas. On prit od bas i yard Ave. MOŽJE IN ŽENE, STARI 40-50-60 LET, pomladite se! Čutili se boste za leta mlajši, čili in polni življenja, ako pričnete uživati VITAMAND'S, ki vselujejo vse vitamine, ki jih potrebuje vaše telo. Kupite VITAMAND'S takoj, danes, in hvaležni boste nam. Redna cena $1.50, sedaj samo 97c. Ta zdravila so najcenejša in jih dobite edino le v MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. IZVRŠIMO TUDI NAROČILA PO POŠTI Gospod Bryson je pregledal i zamorčevo roko in dognal, da ni imel roke zlomljene, ampak! bila je le v zapestju izpahnjena I in zatekla. Obvezal mu jo je in I Imbonu so oči žarele od hvalež-! nosti. Nato pa je začel pripovedovati. Ko je dokončal, je gospod i Bryson Imbonovo povest razlo-j žil še drugim. "O tem Kasoru sem že slišal, j Vsi so mi ga opisovali kot jako zlobnega nasilnika; vlada nad jako žilavim rodom. Njegovim ljudem se je posrečilo, da" so ponoči obkolili M u r dochovo družbo in vse njene člane odvedli kot jetnike v svojo vas tam nekje v zapadnih gorah Ru-venzorija in zdaj jih Kasoro i MOLJI .. .so tu na delu! Ali so vaše suknje in zimske obleke čiste in spravljene, da jih molji ne uničijo? Ne odlašajte več. Prinesite jih sčistit sedaj, ako hočete, da bodo čiste in brez moljev in ne pokvarjene do jeseni, ko jih boste zopet rabili. PRI MERVARJU DOBITE DVE POSEBNE POSTREŽBE 1. Suknje in obleke sčisti-mo in spravimo v kemične vreče, da so varne proti molji in dobro zapečatene ter pripravljene za shranitev na vašem domu. 2. Kožuhovine, suknje in obleke sčisčene in zavarovane proti ognju, tatvini ali molji, shranjene pri nas za samo 2 centa od dolarja. Plačate v jeseni, ko jih nazaj dobite. Za najfinejša čistilna dela, se obrnite na Mervar's DRYCLEANING PLANT 5372 ST. CLAIR AVE. 7801 WADE PARK AVE. Tel.: HE. 7123 VICTOR BUV UNlff. STATES yfA* fjONPS ANPnC STAMPS INVEST IN VI' crrotf1 Our boys can take the the enemy, if we back the»J p ships and tanks and gU" that takes money! .„ «gt Vr Help your Government t° fy o< poisonous_________ everything to gain trying Cystex. An and nothl^.Jj'ilfl wrapped around each package »w0| ' „t tuna ol your money on returns package unless fully satlsfleo. e t»,# chances on any Kidney medl^t 'V cot_ guaranteed. Don't delaj?^ ft" Cystex ^^ 0»>in lint mini Old Glory Waves Out New Challenge on Bonds This new 24-sheet poster, drawn for the Defense Savings Staff by Paul Paulson, of llarringt'. »* g' N. J., in the lirst of 35,000 erected by the outdoor advertising industry to aid in the sale of I^fenH«^^"^, Bonds throughout the country. Paulson is a native of South Dakota and has been associated wit' , tilt Advertising Incorporated for several years. In 1940 he won an award in a poster contest uyoninfd by Committee to Defend America by aidina the Allien