izhaja ©B PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TE-tEFONh UREDNIŠTVO 24-73, tAJMSTVO IN OPRAVA 21-90 » TEKOČI RAČUN PRT KOMUNALNI BANKI V KRANJU "7-70-1-135 - LETNA NAROČNIna 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 13. avgusta tm A IZHAJA OD OKTOBRA Wfl KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO REZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUPSTVA ZA GORENJSKO MALA ANKETA TEHTNI GORENJSKI SEJEM JE DOSLEJ OPRAVIČIL SVOJ OBSTOJ IN GA LAHKO TUDI V PRIHODNJE, ČE BO IMEL LASTNE SEJEMSKE PROSTORE talce je odo v senci potisnilo avo srebro nad trideset stopinj. Kopališča so polna, zato so si kopalci izbrali jezera in reke. Sončev bajer je prav primeren prostor za osvežitev V veletrgovini Živila Kranj Sele dober mesec je od tega, kar :se je 5 manjših trgovskih pod-v kranjski občini združilo v trgovsko podjetje Veletrgovina jvila Kranj. Podjetje ima sedaj * svojem sklopu razen grosistične Prodajalne še 47 poslovalnic na ^isežnem območju od Zabnice in ^rboj do Podbrezja in Preddvora. ^Pcsluje 280 ljudi. Mesec dni za obstoj lakorekoč levega podjetja ni veliko. Prihodnji teden bodo gotovi prvi o?S Računi in na njihovi osnovi bodo |^no lahko ugotovili prvo uspe-No, kljub temu pa sem v razgovoru z direktorjem maloproda-Je tovarišem Poljšakom že lahko sledila kopico novih načrtov, 8prememb in problemov, o kate-je vredno spregovoriti. prvim ZDRUŽITEV JE BILA VSESTRANSKO UPRAVIČENA Ze pred združitvijo trgovskih podjetij smo pisali o vzrokih, ki opravičujejo ta ukrep, zaTO^mrJ tokrat navedem le najvažnej;«?. Ze letos bo združeno podjetje lahko naložilo v sklade 15 milijonov. Majhna trgovska podjetja skladov skorajda niso poznala, zato je to vsekakor lep uspeh. Ker se je 5 uprav združilo v eno samo, so lahko v upravi namesto prejšnih 25, zaposlili le 12 uttužr bencev. Nikakor pa ne kaže prezreti, da bo tako močno podjetje lahko pomislilo na večje investicije, o katerih do sedaj ni bilo govora. unom Ml. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov t t ^ od ustanoitve vinskega sej-^a v Ljubljani so si mnogi prodajalci žganih pijač želeli, da mednarodna ocenjevalna ko-r^ja ocenila tudi njihove izdel-Ker so pa na tem sejmu oce-r**V&li lo vina in vinske destila-1 niso mogli ugoditi njihovim bo °DKRITJE SPOMINSKE krajevna organizacija Zveze Tov Kranj-centcr pripravlja za **dpIJo, 13. avgusta, večjo slo-«£Snv;>liH«m centru v Bohinju, j* Uivues dopoldne predavala lovarl&u Vi ica Vida Tomšič o no- »M;vvi. željam. Zato je lotos na pobudo nekaterih proizvajalcev žganih pijač organizacijski odbor za VII. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki bo od 26. avgusta dO 3. septorrxx5trežr>o trgovino na Zlatem polju, pozneje pa še pri bodoči kranjski tržnici in obratu na Planini. Lokal v Prešernovi ulici bi radi preuredili v trgovino z bonboni. V opravičilo modernizacije lokalov naj navedem zanimiv podatek: poslovalnica Hrana na Maistrovem trgu je imela pred adaptacijo povprečno 1 milijon 400 tisoč prometa mesečno, sedaj pa prodajo na mesec povprečno za 5 milijonov blaga. Seveda gre del teh sredstev res na račun povišanja cen in zvišanja kupne moči naših ljudii, vendar ne toliko, da ne bi bil viden vpliv prijetnega lokala na privabljanje kupcev. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE Pri trgovskem podjetju Hrana, ki je tudi v sklopu Živil so že do sedaj večkrat prirejali tečaje za vajence in pomočnike. S temi tečaji bodo nadaljevali v okviru novega podjetja, saj bodo pri Živilih "osnovali center za izobraževanje. Marsikateri vajenec, pa tudi pomočnik, ni kos sodobni prodaji in se ne znajde med množico novih artiklov, zato bodo največ skrbi posvetili obravnavi tehnike prodaje in pozn-ivanju blaga. Ze letošnjo jesen bodo, teko menijo začeli z gradnjo Potrošniškega centra na Planini, lcjer se bodo šolali trgovski delavci. V sklonu tega centra bo sodobna prodajalna, v kateri bodo vajenci lahSco sproti praktično preizkušali pridobljeno znanje. EKONOMSKE ENOTE IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE TUDI V TRGOVINO Čeprav imajo sedaj še ogromno dota z reorganizacijo, izboljšava- mi in raznimi drugimi začetnimi :. mi, pri Živilih ni>o pozabili na ekonomske enote in na rit u.vxko samoupravljanje. Pri-.pranji i so že vse potrebno, da bo v jeseni delo kar najlažje steklo. Uvedli so dve ekonomski enoti. Prva obsega maloprodajno mrežo (vsaka poslovalnica bo predstavljala eno obračunsko enoto), druga pa grosistično prodajalno. Izvoljen j« tudi centralni delavski svet, ki se bo v kratkem sestal. POVIŠANJE OSEBNIH PREJEMKOV Posebna tarifna komisija bo izdelala predloge osnovnih osebnih prejemkov, ki bodo služili kot akontacija na izplačilo. Drugače bodo seveda nagrajeni po doseženem prometu. Predvidevajo, da 60 bodo osebni prejemki občutno dvignili. Po zadnji združitvi so se povišali približno za 2C—25 odstotkov predvsem tistim, ki so bili zaposleni pri šibkejših trgovskih podjetjih. M. S. OD D 07 H H ML Enajstič so se zaprla vrata Gorenjskega sejma. Nobeno leto poprej pa ni bilo tolikšnega obiska in prometa kot letos. To jasno kaže, da je sejem povsem upravičil svoj obstoj. O tem, kaj menijo potrošniki in prireditelji, je. bilo doslej že dovolj pisanja. To pot pa bi kazalo narediti krajši izvleček iz ankete, ki so jo ob zaključku letošnjega sejma izpolnili razstavljavci. Anketa, ki jo je razpisala uprava Gorenjskega sejma, obsega pet vprašanj: L Ali ste zadovoljni s poslovnim uspehom, ki ste ga dosegli na XI. Gorenjskem sejmo? 2. Kako ste bili zadovoljni s po-I Flrrvaaijem in organizacijo uprave j s-p.jma m kakšne pripombe imate i glede organizacije sejma? I 3. Kakšne predfcjge imate za bodoče sejme v Kranju? j 4. Ali boste sodelovali na XII. Gorenjskem sejmu, ki bo predvidoma ob istem času v letu 1962? 5. Ostale vaše pripombe in predlogi. i Na prvi dve Vprašanji so razstavljavci odgovorili z najkrajšim odgovorom — »da«. Bilo je le nekaj izjem, ki so vsokaker upravičeno prigovarjale na račun slabe organizacije prehrane uslužbencev na sejmu, predvsem tistih, ki so bili zaposleni v razstavnih in prodajnih paviljonih. Bolj konkretno pa so zastopniki 142 podjetij, ki so sodelovala na letošnjem sejmu, cdtrovarjali na tretie in peto vprašanje. ►►Centromerkur« iz Ljubljane na primer meni: »Želeli bi imeti na prihodnjih sejmih na razpolago večji raz-razstavni ter prodajni prostor s prSnernim prostorom za dnevne zaloge blaga ter prostore za strežno osebje. Cene prodajnega blaga pa naj bi bile v prihodnje še bolj prilagojene namenu Gorenjskega sejma, čeprav je bil ta namen v marsičem dosežen.« Na zadnje vprašanje pa je isto podjetje odgovorilo: »V prihodnje si želimo še večji poslovni uspeh celotnega Gorenjskega sejma Aar bo možno le pod pogojem, da bo še večja isbfra razstavnega in prodajnega blaga. To pa narekuje .da je potrebno nenehno spremljati tudi potrebe potrošnikov in njihovo zanimanje.-« "■Svit« iz Kamnika je odgovoril morda najkrajše: »Boljši razstav- ni prostor!« A polonij a Sorti (predtiskanje tkanin) iz Zirov pa meni: ►►Organizacija, poslovanje in tudi razpoloženje obiskovalcev bi bilo boljše, če sejem ne bi bil deljen na dva razstavna prostora.-« »Murka« Lesce: »Razstavljavci pohištva in prodajalci bi v prihodnje vsekakor potrebovali večje prostore, katere bi lahko smotrneje uredili, s tem pa zagotovili tudi večji poslovni uspeh. Zato pa bi bila potrebna tudi večja skladišča, ki bi zagotovila potrošniku takojanjo dostavo na dom.« Tovarna pohištva iz Nove Gorice pa pravi: »V prihodnje bi. potrebovali razstavljavci pohištva, večjSI prostor, ki naj bi bal tako aranžiran, da bi vsi paviljoni s pohištvom sledili drug za, drngijri. S tem bi pomagali potrošni kom. ki bi lahko izdelke posameznih podjetij laže primerjali, tako po ceni kot tudi kvaliteti. Pogrešali smo skladiščili prostor za vsaj 5 vagonov pohištva. S tem bi omogočili kupcu, da bi mu kupljeno blago lahko takoj dostavili na dom.« Kombinat »Vrbas« iz Vrbasa: »Z ozirom, da ima Gorenjski sejem iz leta v leto večji pomen, bi bilo nujno potrebno, da dobi tudi lastne prostore.« v Zadružni kombinat — Horgoš: »Šolski prostori namena sejma ne morejo več zadovoljiti. Treba bi si bilo omisliti lastne sejemske prostore.« »STIL« Koper: »Gorenjski sejem je posal že tradicionalen in zato bi bilo vsekakor potrebno misliti na gradnjo lastnih objektov, ki bi lahko ustrezali namenu sejma. Dosedanji prostori so zlasti za proizvajalce pohištva neprimerni, saj je potrebno, da vsak proizvajalec razstavi vre kar proizvaja, in s tem omogorTi tudi potrošniku, da si lahko kupi vse. kar proizvajamo.« »UZOR« — indtistrija plastike — Zagreb: »Edini predlog: izgradnja lastnih sejemskih prostorov.« Razen tega pa je isto podjetje še dodalo na četrto vprašanje: »Kdor se je samo enkrat udeležil Gorenjskega sejma kot razstavljavec in prodajalec, bo prav gotovo postal stalni sodelavec.« — Podobnih odgovorov na četrto vprašanje je bilo še precej, skoraj vsi letošnji razstavljavci pa so obljubili, da bodo sodelovali tudi prihodnje leto. Poslovna prožnost SKRATKA, ZA GORENJSKI SEJEM JE VELIKO ZANIMANJE TUDI MED PROIZVAJALCI. NJIHOVA UGOTOVITEV, DA JE PERSPEKTIVA GORENJSKEGA SEJMA LE V NOVIH LASTNIH PROSTORIH, PA JE TAKO VELIKEGA POMENA ZA GOSPODARSKI USPEH SEJMA, DA JE NE GRE VEČ ODLAŠATI, TEMVEČ DA JE TREBA TAKOJ POISKATI VSE MOŽNOSTI, KAKO SE V NAJKRAJŠEM ČASU LOTITI GRADNJE LASTNIH SEJEMSKIH OBJEKTOV. razpeto srajco tiščal v ventilator. ušesom in debelo požrl slino. Od P 'Saj bi te povabil bliže k venti- kod pričarati podpise, ho pa so I latorju, pa je se zame premah trije podpisniki od štirih (ostal je M .vetra,* se je oglasil čez čas in r.a- samo knjigovodja), odšli na mor- §| ročil tajnici, naj pripravi limoni- je. In jutri bo dan izplačil. De- || wvci bodo negodovali, če ne bo H Medtem ko sta srkala hladilno denarja. Kdo bi si mislil koliko |j {pijačo in kovala zaroto zoper r.c- pomeni včasih takle ušivi' podpis! = . znosno pripeko, je potrkalo na Knjigovodja ie kot obseden vr- 1 tal po možganih in iskal izhod iz U zagate. Bolj ko je razmišljal, § manj domiseln je postajal. Napo- §| sled se je ves obupan zatekel k = S . , predsedniku delavskega sveta. Po- S S Zgodilo se }e v tovamt. .. vrata. Oba zarotnika sta nejevolj- tem ko sta premozgala vse mož- = š No, principov diskretnosti f>a no zapičila poglede v prihajača. nosti, sta nenadoma našla čudovi- H m res ne bi kazalo postaviti oh zid. Bil je pomočnik direktorja. Potem to pot iz stiske. Pravzaprav jima H ~ Naj zategadelj zamolčim ime pod- ko si je z velikim robcem otrl je idejo serviral komcrc'-alni di- H j| je tja; pa tudi ljudi, ki so zame- zamaščeno lice, je prisedel. rektor. — Če noče Mohamed h H I sili motiv za to zgodbico, ne bi Začelo se je veliko posvetovi- gori, mora gora k Mohamed*! Z. H § rad obešal na veliki zvon. Konec nje: za vsako ceno je treba ube- drugo besedol plačilne liste in vsa M I koncev gre zgolj za primer drzne zati vročini! Ni minilo pol ure, tista navlaka mora v Portom*.-j H I (pa prijetne) poslovne prožnosti ho je bilo sklenjeno: privoščili si podpisovanje. In kdo poide po H I j« nič več. bodo teden oddiha na morju. Ze podnise? Seveda knjigovodja. S H Pritisnili so pasji dnevi in živo res — tudi tam je vroče. Konec Zdaj pa je prišlo do novih 9 == srebro v termometru je zagrizeno koncev pa morska voda tudi ne- kombinacij. Knjigovodja se bo 1 ■ plezalo prou stropu. Doseglo je kaj pomeni. seveda odpcl'al na morje s tovar- 1 g domala trideset stopinj Celzija m Drugo jutro so naši trije znan- niskim avtomol-'dom. Ampak, da M g ves tovarniški kolektiv — od vra- ci pohiteli z avtomobilom proti bi se peljal v tako velikem avto- ^ g tarja pa do direktorja — vsi so si Portorožu. mobilu samo en človek, reš ne bi § j| otirali potne srage. Zavoljo odsotnosti naših juna- bilo v znamenju varčevanja. Ra ' s T istega jutra je sonce že za zaj- kov se v tovarni ni nič spreme- zen tega hi $e din politk g trk neusmiljeno pripekalo. Tudi nilo. Delo je teklo dalje in sonce morju prilegcl tudi I računovodji ni prizaneslo. Nekaj je neusmiljeno pripekalo na to-H časa se je pahljal z Uradnim H- varniška poslopja. 5 stom, nato pa se je sopihajoč in Prišel je dan, ko je treba v § preklinja toč odvlekel proti dtrek- banki dvigniti denar za plače. V en dan pobegnila sončni pripeki M I t0r'nVi P"arnL ¥ . . raZ»n°v°dstvu so mrzlično pri- Še tisto popoldne je pohiteli M g »Prekleto, še mozgam mi bodo pravita h plačilne liste, čeke, vir- velika tovarniška limuzina s tre- U U Zavrih, če bo ta pripeka nekaj manske naloge... In zdaj še mi potniki in plačilnimi listami i g časa trajala,* je pozdravil svoje- podpisi direktorja in računovodje, proti Portorožu. Nil ne df če si % j ga predstojnika in se zavalil v patlej pa brž v banko. Tu pa se bodo zaračunali dnevnice. Vse gre 3 1 Wfianjai. _ je nenadoma zataknilo. Finančni na račun poslovne sposobnosti 1 ■ Direktor je samo prikimal in z knjigovodja se je popraskal za na g mu afuge- g mu. In tU sm bila še komerc:aini ■ direktor in predsednik delavskegi p sveta. Ccrnn ne bi tudi ta dva za ■ S. Š. 713499 stran NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 12. AVGUSTA 1961 roiniMi Obroč pod Triglavom Bilo jo avgusta 1942. Nemci so že dalj časa zasledovali Gorenjsko četo. Njihove akcije na bohinjsk progi so Jih ^•^J>emirjale in jih ovirale pri načrtih. Zato so prehajkali in pretaknili skoraj vso Jelovico, toda Čete niso našli ni kjer. Zato so se lotili še področj. pod Triglavom. Neki podlež jim je bil izdal partizansko taborišče Kljub temu, da tam takrat ni biio čete, so v taborišču vendar našli štiri speče partizane. Počasi in previdno so Nemci lezli v kotanjo, kjer je bilo taborišče. Potem so previdno stiskali obroč. Zajeli so štab Gorenjskega odreda, in sicer: Poldeta Stražišarja, Franca Pctočmka, Ernesta Zajderja-Izto-ka ter kurirja Ivana Bernarda. Nemci so bili prijetno iznenađeni. Četo poigrati so se hoteli z zajetimi partizani. Vrgli so bombo. Partizani so se v trenutku zbudili, sporoari resnost položaja B8L8ZK0 OSTANKI ZA ZAVESAMI Na Gor«ojBkem sejmu je imela tsdi tovarna Tiskantnn svoj paviljon, v katerem je bil precejšen naval zaradi ostankov blaga, ki so jflh ta prodajali. Pretekli ponedeljek sem se tudi jaz odpeljala v Kranj, da kupim nekaj ostankov na kilogram. Ze ob S. uri sem bila pred vrati tega paviljona. Ko je vratar odpiral je ie povedal, da ostankov ne bo. Uslužbenke pa so izjavile, da bodo verjetno ob desetih. Ob desetih so prodajali blago za pižame. Ko smo spet povprašali, če bo kaj ostankov, so odgovorili, da verjetno ob 12. uri. Nekaj najvztrajnejših je čakalo dalje; bile smo tri starejše žene. Za zaveso se je slišalo šepetanje da čakajo samo še 3 ženske. Čuva i je med našim čakanjem prišel večkrat v ta prostor in izmenjal po,lede s prodajalkami. Na ponoćno vprašanje smo prejele odgovor, da sedaj najbrž ne bo nič. Vse skupaj ee nam je zdelo sumljivo; ura je kazala že štiri popoldne. Tedaj sem jaz in se ena to-varišica videle, kako je uslužbenka prinesla izza zavese zavitek in ga odd- la neki tovaršici, ki je hitro od*la. Ko smo omenile por slovcikln;\ da najbrž imajo o^nke, je ta dejala, zakaj sploh čak-imo. saj nam nihče ni rekel, da bedo delili ostanke. Ostanke sicer ima'o, toda le za gasilce in čuvaje, ki dobijo blago zadnji dan sejma. Se prei pa je omenila, da danes ne bo nič, pač pa drugi dan ziutraj. Opazile smo. da je bilo drugim uslužbenkam zelo nerodno ob ravnanju njihov*? poslo-vodkinje. Ali je to odnos do potro m: ka? m skušali najti izhod. Polde Stra- I žisar je imel v žepu neko zaupno pismo. Tega je hotel skriti pred Nemci, kajti v njem je bilo zadnje Jožetovo naročilo. Duše\mo priseben je hitro zmečkal pismo v kroglico in jo požrl. Med treska-njem bomb in sikanjem rafalov je zatem omahnil. Nemci so brž pritekli k njemu. Po našitkih na rokavu so spoznali, da je to partizanski voditelj. Toda bil je že mrtev. Brž so mu pretaknili vse žepe in iskali karkoli. Toda ničesar niso našli, kar bi izdalo partizanske načrte. Pismo je bil pogoltnil tik pred smrtjo. Zraven njega ste. omahnila tudi France in Ivan. Gorenjska četa je bila takrat daleč in njeni bora niso niti slutili, kaj se je bilo zgodilo. Za to 60 zvedeli šele, ko so naleteli na Iztoka. On je bal edini, ki se je bil rešil. Pognal 6e je bil preko previsa in se po golem naključju rešil smrti. Toda p^del je pozneje v hudem boju z Nemci na Zirov-skem vrhu. [MffllllRflBWIBMMIIIMUIIIfll1 pminmi—MUHmmiitiiimuHiHii iii»iiiwiuiiniiiHiiiiiiiiiiiuiitmiwi— i Ljudje in dogodki Svet, ki v njem živimo Odgovorni urednik »Borbe« Jože Smole je objavil vrsto člankov, ki obravnavajo nasprotja v svetovni politiki. Zaradi zanimivih pogledov, ki osvetljujejo protislovje današnjega sveta prinašamo v skrajšani obliki glavne misli rx t*b zanimivih razglabljanj. Živimo r časa, ko hnata vojaška sila in sila nasploh zelo pomembno vlogo v mednarodnem življenju. Nasprotna bloka m vojaško politične grupacije držav so dejstvo. Mednarodno življenje se razvila večinoma v okvira in pod pritiskom hladne vojne In neprestano grozi nevarnost vojne katastrofe. Na mednarodno življenje neprestano vplivajo dediščine v zvezi s številnimi nerešenimi spornimi mednarodnimi vprašanji. Stara nedemokratična praksa, poskusi dominacije, hotenja po hegemoniji, vmešavanje v notranje zadeve — vse to je »c naprej sestavni del današnjega dogajanja na mednarodnem popriiču. Na vseh koncih sveta so akutna in pritajena žarišča novih spopadov. Vsako Izmed njih, kakor tudi številna nerešena mednarodna sporna vprašanja, ki jih tudi ne rešujejo, so neprestana potencialna nevarnost. Stabilnosti miru na svetu sploh ni, kar se najdoločneje vidi po tem, da se mednarodno življenje giblje v začaranem krogu In valovanju Izmeničnega mednarodnega zaostrovanja In popuščanja napetosti. AH je v takih razmerah lahko zagotoviti mir? Ali Je aaožna miroljubna koekslstenca? Koeksistcnca, kot Istočasni obstoj držav, ni nič novega. Razvijala se je skozi vso dosedanjo zgodovino mednarodnih odnosov. Države so vedno koeksistlrale na določen način. Toda vsaka država je bila drugačna od druge, bodisi glede svojih Interesov, bodisi glede polltičnepa režima, gospodarskega sistema aH družbene ureditve. Toda dejstvo je, da so vojne rušile skozi vso dosedanjo zgodovino človeštva položaj miroljubne koeksl-stence. S silo in vojnami so poskušali reševati določene spore, nasprotja, spopade In probleme v odnosih med državami in narodi. Po drugi svetovni vojni so bile znova vzpostavljene razmere miroljubne koeksistence. To se tudi nadaljuje. Vendar pa vsi vemo. da tako stanje koeksistence, ne moremo Imeti za za- nesljiv mir. Čutimo, da pravi mir zahteva mnogo več, kot je pasivno sožitje, kot je vzporedni miren obstoj raznih držav, zaprtih v lastne meje in v okvire vojaških zvez aH blokov. V tem Je tudi bistvo problema. Tu in tam se slišijo opombe, da smo Jugoslovani s tem, da si prizadevamo za miroljubno koeksistenco, nepopravljivi Idealisti, ki ne upoštevamo resničnosti današnjega sveta. Tisti, ki nam očitajo pomanjkanje občutka za resničnost trdijo, da Je na svetu, razdeljenem na bloke, možno Izvajati samo blokovsko politiko, ter da je mogoče na politiko sile odgovarjati samo s politiko sile. TI tako imenovani realisti si prizadevajo dokazati, da je vsaka država postavljena pred edino realno alternativo: vključiti se v prvi ali drugI blok. Ce bi bilo res tako, kakor govorijo namišljeni realisti, potem bi bila nevarnost spopada na svetu neprestana. Kajti če bi bila možnost opredelitve samo za enega izmed obeh blokov, potem bi se blokovska nasprotja večala In poostrila. Ce bi bila edina odločitev v sodobnem mednarodnem življenju blokovska polarizacija, potem bi bili pogledi člo- veštva v prihodnost zelo mračni. Kajti blokovska polarizacija povzroča neprestano poglabljanje mednarodne napetosti z vsemi možnimi katastrofalnimi posledicami take usmeritve. Toda mi menimo, da samo dejstvo obstoja nasprotujočih s blokov in velikega pomena sile še ne pomeni, da svetovna skupnost ne bi mogla najti izhoda iz slepe ulice. Sama trditev, da je mogoče na blokovsko politiko učinkovito odgovarjati samo * blokovsko politiko; na politiko sile, samo s politiko naslanjanja na silo, je prav tako neutemeljena, kakor če bi kdo trdil, da se more Imperialistični politiki učinkovito zoperstavlti samo Imperialistična politika. To bi bilo isto, kot če bi nekdo dokazoval, da mora nasprotovat politiki zatiranja ljudstva samo enaka politika zatiranja ljudstva. To, da so dejavni činitelji sile in klasične politike velikih držav, še ne pomeni, da v današnjem svetu ni prostora tudi za drugačne oblike mednarodne dejavnosti. Sklicevanje na realizem v prej navedenem smislu ne more prenesti kritike. Kajti znano je, da se novo rodi v starem, ter da se novo v začetku obdaja s starim in se le počasi uveljavi v boja s starim. Gostišče T Podvinu. V prijetni senci se gosti kar radi odpočijejo AKTIVNOST BLEJSKIH TABORNIKOV Bled. Taborniški odred »Jezerski biseri« se pridno pripravljajo na proslavo ob 20-letnici revolucije; ta bo 2. in 3. septembra na Bledu. Povabljena so vsa taborniška društva Slovenije. Ob tej priložnosti bodo razvili svoj prapor: \TStila se bodo tudi tekmovanja v športu za prehodni pokal Bleda. m s a m $ jb DVOJNA SMRT V BLEJSKEM JEZERU V torek popoldan se je na Blejskem jezeru pripetila huda nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Miloš Popovič 33-letni ekonom Kmetijske srednjo |ola in Nenad Ostojič, 18-letni učenec Srednje ekonomike šole iz Sabra, sta našla smrt v globinah Blejskega jezera. Ponesrečenca sta skupaj z ostalimi rojaki preživljala počitnic" na Bledu. Večja družbi, Popovič 6 svojim osemletnim sinom, Ostojič in Spasoje Grblo, so si v torek popoldne okrog 17. ure sposodili v grajskem kopal i.-»ču čoln, predpisan za štiri osebe, in se o4 ljali proti otoku. Edini plavalec v tej skupini je. bil Sposoje Grblo. Vsi ostali so bili neplavalci. Čoln je bil usposobljen za vožnjo. Do I sreJine je veslal Nenad Ostojič. I Do takrat je bilo vso v redu. Sre-I d i vožnje pa je predal O.9tojič ve-j sla Popoviču in se ob strani čolna I spustil v vodo. čeprav ni znal plavati. Kmalu se je začel potapljati. Miloš Popovič. ki je dojel bližajočo se nevarnost, mu je hotel po-mngati in mu pomolil roko v vodo. Roki pa se nista dosegli. Iz neprevidnosti se je Popovič najbrž nagnil preveč čez čoln in posledica je bila, da se je čoln prevrnil. Vsi štirje so se znašli v vodi. Osemletnega Popovičevega sina Ljubomira je obdržal na vodi edini plavalec Spasoje Grblo. Ostala dva pa sta utonila. Trupli ponera" vali!« Ker tud! pri temeljitem pregledu kramje»kih izložb (posebno z ženskimi čevlji) skorajda nisem zasledila čevljev modernejših oblik, sem se namenila pisat i o tem, da nafti čeblja močno zaosta- jajo za modo m da to nI niti malo v čast tako renomirani tovarni kot je Peko. In tako nekako bi prav gotovo pisala, če se ne bi poprej pozanimala Se v tovarni sami. Ko pa sem prišla na dan k svojimi pripombami, sem dobila obširna pojasnila, iz katerih lahko povzamem naslednje: Glavni namen tovarne Peko je, da izdeluje standardno čevlje in-duslrijxke proizvodnje, ki naj združujejo v sebi solidnost, kvaliteto in sodobno obliko ter naj bodo tudi po cenah vsakomur do segljivi. /.»res solidno izdelani Pekovi čevlji imajo dovolj svojih "■talnih kupcev, kar dokazuje tudi dober promet v 90 lastnih prodajalnah, ki so raztresene po vsej državi. Kot veliko podjetje I zmogljivostjo 4.500 parov ilncv-iii) im m m1 morejo privoščiti raznih modnih muh. Za vsako večjo spremembo v modelih so jim potrebne milijonske investicije in zato ne smejo tvegati, da bi izdelovali čevlje, ki bi jih kupci morda ne pokupili. Preskrbo z modernimi čevlji jato rešujejo s pomočjo kooperantov, ki imajo manjši strojni park in si lahko privoščijo izdelavo manjše količine čevljev enega modela. S tem pa seveda ni rečeno, da v Peku ne morejo narediti kakršnih koli čevljev, seveda pod pogojem, da dobijo dovolj veliko naročil, da se izdelava izplača in čevlji niso predragi. Prav tu pa menda tiči vzrok za to, da m kateri čevelj iz kolekcije tovarne Peko vedno ostane le model. Na žalost se mi močno dozdeva, da je med temi neuspelimi modeli vse preveč talcih, ki jih mnogi naši potrošniki pogrešajo. Ob obisku v tovarni sem si na primer lahko ogledala tudi kolekcijo jesenskih izdelkov, ki res zaslužijo vso pohvalo. Na večini je bil že pritrjen listek s številom naročenih parov. Posebno všeč mi je bil ličen čevelj z moderno široko nizko peto in s prirez?nim sprednjim delom — skratka po vr-vrn sodeč, udoben *prrrtni Čevelj. Naročenih 219*5 parov, je pisalo na lističu. Za no prodajata po vsej državi! Ni mi šlo v glavo, da je to mogoče. Kate, dl tu nI mogoče veliko pomagati. Izbira v trgovinah je odvisna od toga, kar porfovodje naročijo. Poslovodjo tt.noajo tisto, za kar po Izkušnjah vedo, da bodo zagotovo prodali. NThče ne želi tvegati. Vendar pa me ni mogoče prepričati, da poslovodje res vedo že vnaprej, kaj si ljudje želijo in kaj bodo kupovali in da n« bi mogli biti nekoliko bolj gumni pri nabavljanju vs;ij r"3™ ših zalog novih modelov. V teh dneh so v tovarni - , dokončno pripravili 400 niod^ za prihodnjo pomlad. Modeli d K centra za sodobno oblačenj6«-!) brala le 150 modelov. T/'-t(> ^ v prihodnjem letu izdelov^1' jr log standardnih proi/.voi'^'' branih 150 modelov si bodo P~ jL ogledali Se vsi prvlovodje *Jafi brali ter naročili. Močno si '^0 (preoričana sem. da bi ,,v želel vsakdo, ki bi videl !,riPl^ ljene modele), da bi bilo vsaj gfj, temi 150 modeli čimmanj tKfii •ki ne srev'0". veliko P* ^i* »s katerimi bi kazalo P0^1^^ Metka ^°9^ SOBOTA, 12. AVGUSTA 1351 , | STRAN KULTURA IN PROSVETA Pulisfti festivalski ogenj je ugasnil Letošnji festival jugoslovanskega filma t Pr!ju pomeni zmagoslavje za slo rensko filmsko dejavnost — priznanje Francetu štlglicu, Veljku Bulajicu, Jožetu Babicu, Radošu Novakovlću, Boštjanu Hladniku, Duši Počkajevl, MIhi Balona, Alojzu Srebotnjaku In os t a Mm. Veliko zlato areno in diplomo za film leta si enakopravno delita France sti-ftfte za »Balado o trobenti In oblaku« to Velfko Bulajić za »Vzkipelo mesto«. Festivalska publika ni bila zadovoljna * odločitvijo žirije. Letošnji festival jugoslovanskega fil-*a se je končal z zmagoslavjem slovenske filmske ustvarjalnosti in je s podelitvijo nagrad izrečena popolna zaupnica resnim prizadevanjem Triglav filma. Se nikoli ni bilo na nobenem festivala toTfko-razpravljanja ifi ugibanja, kateri film bo proglašen za film leta. Vsi tisti, ki so dajali prvi dan festivala pecdnost Bolajičevemu filmu »Vzkipelo mesto«, so to napovedovali pnurilno, prav tako se pa tudi tisti, ki so postavili slovenski Bmv »Balada o trobenti m oblaku« na prvo mesto, niso zmotili. Lanski nagrajenec Vel jkn Bulajić si je s filmom-»Vzkipelo mestocin>France Stiglic s filmom.»Baladaso trobenti, ht oblaku« zagotovil Veliko zlato Arena bi diplomo filma leta. To nagrado si oba režiserja delita enakopravno. Slovenski ustvarjalci 'so odnesli vrsto nagrad, kar je pa tudi-prizaimjean^zaup-nica resnemu prizadevanja Triglav^filma, ,ki ■ je za letošnji -feseval v ; Pulju dal najboljše ustvaritve. Veliko srebrno Areno je dobil film »Veselica« v' režiji i Jožeta , Babica,; Sre-brao-^jaeno^e^pa žirijapiisodito^fllrmi »rVsem« Radoža Novakoviča. Za»aajbotjsb-režgoletos niibfla podel jena nagrada. Posebno diplomo in nagrado '400.fl0tT din^^pa;žirJja|priso-tfila. Boštjana. Hladmfaa '.za nje^m»Vfum; »i'tes^'^dtežju«. Zlato Areno za scenarij, so - prejeli, m 4OOJ0OO din Dragosktv IHč, RadenW Ostojič in Vefjko Bulajić za scenarij'. »Vzkipelo mesto«. Kot je bilo. pričakasati, je nagrada za najboljšo žensko vlogo pripadla. DUSI POCKAJEVI za vlogo. Maruše v filmu »Ples v de/.ju«, ki je prejela Zlato Areno in 300.000 din. Tudi najboljša moška -stoga, ki je* Prejela Zlato Areno in 30&0M din, je pripadla Miril BALOHU za kreacijo? Aleša v »Veselici«. Rudi Vavpoffc je dobil-Zlato-Areno in nagrado 2C0.OOTP dinarjev za fotografijo v filmu »Balada o trobenti in oblaku«. Tudi nagrada za najboljšo glasbo je pripadla Alojzu Srebotnjaku za film »Balada o trobenti in oblaku«. Za najboljšo stransko vlogo sta dobila Zlato. Areno in po 150.000 dinarjev Stanislav Pešič za vlogo Saše v »Pesmic in Viktor Starčič za vlogo očeta v filmu Priznanje je izrekla žirija Brodericku Crawfordu za vlogo v filma »Nasilje na trgu«. Nagrado uredništva časopisa »Mladost« igralca pod 30 leti starosti je prejel Zoran Milosavljević za vlogo Miča v »Pesmi«. Revija Filmski svet je priznala nagrado za najboljšo debitantko Ani Ka- ko uganiti, ali so bile prav podeljene ali ne. Zaključke žirije pa bodo najbolje ocenili kino obiskovalci širom po naši deželi, ki bodo v prihodnjem času videli te -dosežke jugoslovanske filmske ustvarjalnosti. Res velika škoda je, da v konkurenci najboljših filmov ni mogel sodelovati, film »Ograda«, kajti ta film bi bfl po '»Štirinajsti dan«. Posebna priznanja in diplome so bile podeljene še-: igralcu amaterju Zaimu Muzaferiju za vlogo Karanfila v »Vzkipelem mestu«, "Dimi Šunki za scenografijo v filmu »Solunski atentatorji«, Vanji Banjašu za montažo filmov »Veselica« in »Signali nad mestom«, Jagodi Bujić xsl kostume v filmu »Carjeva nova obleka«, Tfermami Kokove za ton v filmu »Ples v dežju« in pa priznanje režiserju izIM Mitroviču za rrspešno prizadevanje v posebnem žanru akcijskemu filmu. Iz filma »Nasilje na trgu« rič za vlogo Agneze v filmu »Pustolovec pred vrati*. Najvišje priznanje »Zlato pero« je pa žirija kritike dala Boštjanu Hladniku za režijo filma »Ples v dežju« in Duši Počkajevi za najboljšo igralsko kreacijo na festivalu, priznanje Triglav filmu za najboljši izbor filmov na festivalu, priznanje avtorju originalne ideje za film »Ne drezaj v srečo«. 2irija je pa pohvalila še celo vrsto mladih šolanih filmskih igralcev in igralk. Nagrade so podeljene, vendar je tež- B. GOR JAN: VIHAR P Amatersko gtedališče »Tone Cu-far« na Jesenicah je v okviru proslav 20-letinice vstaje in na večer Pred občinskim praznikom Jesenic uprrzx3rilo na prostem novo slovensko dramo s partizansko tematiko »Vihar pred zoro«, ki jo ie napisarn B. Gorjan. Drama je Pred več kot štiritisočgiavo množico doživela uspešen krst, obenem Pa je bila veličastna proslava 2godovinske obletnice. Ob branju ali uprizoritvi v dvorani bi bile nedvomne vrtine pa tudi nekatere šibkosti nove dra-*he otipljivejše, kajti uprizoritev, prostem zajeta v širok scenski °kvir, je v režiji Bojana "Cebulja, ki je tudi zasnoval funkcionalno *n preprosto sceno, dajala prednost predvsem akcijski in vizuel-W razumljivosti dogajanja, ni pa ee spuščala v nadrobno psihološko nlansirainje. Kljub temu so plastično zaživeli vsi liki, čeprav ne v vseh detajlih in zmerom. Igral-Bki nivo številnega ansambla je b;l dokaj visok in to od glavnih 1 '-'i v (vitalni in pohlepni Lojz Pogačnika, med dvema sinovoma razpeta mati M. CebuJjeva, doživeta Nina J. Smidovo, zgubljeni Zvan B. Brceta in rahločutni b^lje M. Stareta) do obrobnih fi-Sur, med katerimi sla zlasti iz- stopila hlapec Blaž M. Kalana in Voja T. Koširjeve. Partizanski del ansambla (C. Kava!ar. T. Lipieev, S. Geršakove in M. Lakota) je prepričal s svojo vživetostjo, »nemški« dei (J. Vari in F. Štravts) pa učinkoval ob dejstvu, da se je-i izognil vsakršnemu karikiranju. Predstava »Vihar pred zoro* kot* celota predstavlja lep dosežek jeseniškega amaterskega gledališča, dovalo nov dramski tekst, ki doživeto in prepričljivo obuja spomine na našo trpko, toda slavno preteklost. "Enakega mnenja je bala tadi publika, ki si je ^ v nepričakovano veEkem številu ogledala tudi obe reprizi in z zadržanim dihom in spontanim reagiranjem sledila razgibani zgodbi,, nastopajočim pa dala toplo priznanje. • S. J. Vihar pred zoro« na Jcscmieah svoji kvaliteti prav gotovo eden izmed resnih kandidatov za prvo mesto. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da je letošnji festival v Pulju prav lepo priznanje slovenski filmski dejavnosti ter priznanje Triglav filmu, ki je letos v Pulju predstavil' izbor najboljših filmov, ustvarjenih v zadnjem letu. Deset nagrad za slovenske filme — to je priznanje in vzpodbuda za naprej, da bo slovenska filmska ustvarjalnost šla naprej po plodni poti. Festivalski ogenj v Pulju je ugasnil — Jcje bo pa festival jugoslovanskega fflfna., prihodnje~leto,*,je*šc teikojroči. Vttakem obsegu kot i doslej *T>i i bilo prav, da Pulj ostane kot vsakoletna filmska prireditev, toda ne kot festival, temneč morda kot oblika prikazovanja filmov jugoslovanske proizvodnje v zadnjem c letu, medtem-ko bi moral bit? kraj*festivala, kjer bi-se izbirali najboljši jugoslovanski filmi, kje drugje in ob drugem letnem času. Kot naj-resnejži kandidat za to se je omenjal Dubrovnik in pa Bled. TANEC m Bledu Po obisku v Kranju je folklorni ; sMJMambei • »Tanac« iz - Mafaatto-rrrj«:,. v torek, zvečer gostoval'' v K«aGzini-itjna Bledu. Tb je-*it:dttslej prvi obisk tega najboljšega makedonskega ansambla na Bledu. Gledalcev v Kazini izvajalci, niso 0&mŠ& nawdu4^s^ot^pred.»:diB»-vi odlični plesalci beograjskega Kola. Obema ansanibloma, ki sta doslej gostovala na Bledu, se bo v sept*?mbru pridružil še tretji profesionalni folklorni ansambel »Dado« iz Zagreba. Doslej se • še ni zgodSo,. da-i/bi imeli na Bledu priJožnost Wdeti v . eni sami l sezoni' vse, tri jiUjgoslofvanffce ansaan-bie. | Izknišerje^so - pokaaaiie, da so •tiđd^nestri«/^ posebno -v prad^Toasermt tudtsmu. Vilmi, ki lih atedamo Po Gorenjskem tokrat: V barve v ... rjpki filmski rea-Dnpiici je te dni na sporedu lizaciji znanegra literarnega flkn JEZ NA PACIFIKU z dela. Kljub temu pa Bratje mladim Anthonyjem Perkin- Karamazovi niso slabi... -som v naslovni vlogi. Fihn je Danes na skopo o dveh fil-vsekakor zelo zanimiv; še nun _ 0 ameriškem filmu posebno zaradi tega, ker mali »Močvirje« in o sovjetskem in skromni Perkins postaja filmu »Leta Radosti«, idol mlade generacije Zaho- MOČVIRJE - Uvodoma reda. Pravijo, da ni več daleč čeno smo tole »Močvir-od slave Jamesa Deatna. V fe* gledali že pred ča-Svobodi v Kranju je na spo- sam in uvodoma rerčeno, je redu nemški film NEDO- ^le Močvirje slab film! Film KONČANA ZGOD3A. O BI- kaže v Drvih kadrih, da bosta mu nameravamo še poročati, teraia tokrat vodilni vlogi James Cagney in Don Mnr- dva Protagonista - pes in r»y sta osrednja igralca v do- č^ek. In ta pes je tokrat bran fHzBu PODAJ ROKO nezvest. Njegova nezvestoba HUDIČU. Film, o katerem neposlušnost je kriva, da nameravamo še poročati, in KO Tt^s ust\'arjalci merili tko-ki poveri o boju Ircev za nc- # «ve ui-i. Marsikdo bi bil odvisnost, je v teh dneh na namreč vesel, da bi psa, ki sporedu v kranjskem Partl- J« zakrivil vse to, že v prvih zaau. Fo raznovrstnih dekle- kadrih filma, požrl krodolil m fe zadnjih mesecev, k! ~ P«tem bi imeli vsi skupaj smo j*h gledali po gorenj- mir- Ce spregovorimo še maskah kinematografih, se sre- lo resneje, moram reči, da je čujemo tokrat tudi s prepro- zapiet banalen, da je zgodba stlm dekletom nemške narod- skrajno osladna in nemogo-nosti. Film PREPROSTO «a- Tudi igralska realizacij DEKLE s Katarino Valente & slaba. Najboljšo vlogo -bodo vrteli v Storžiču v Kra- in to je tudi edina v filmu -nfs. Razen tega bo v kranj- i« tokrat odigralo prizorišče skem Sttfržiču na sporedu tu- dogajanja - močvirje, di jugoslovanski film MAR- »Deta radosti« - Sovjetski TiN V OBLAKIH. Baje je v fl,ni radosti je delo lah- času, ko Titov potuje po ve- kega žanra h kakršnim nagi-selju, naslov filma nekoliko bajo v zadnjih časih tudi na-preteneiozen: Na Bledu je M filmski ustvarjalci. - V na sporedu VELIKA ZEM- umetnosti je nasploh tako, LJA. Film je delo znanega da gresta komercialita plat in ameriškega režiserja Wiil,ia- izmeteiške tendence, vsakse-ma Wylerja. Ameriški film bi; so pa tudi izjeme (He-Gohv Maja, ki je v Rado v- mingway je odKomo pisal in Ijfoi, ,>e podvprecno filmsko vjetska Radostna leta niso delo, Id pripoved«je o veli- odlično prodavjal), žal pa so-kem španskem slikarju Na- taka izjema. V filmu tokrat poieonove dobe. — o Goy\ V Rusi niso daleč od hoiy-Skof.ji Loki je na sporedu woodskih limonad. Vse je Daywid Croeket, Walda D is- skrajno povprečno, ničesar ney». FS3m je prikupen! Pa- povsem izvirnega! Ce bi izrodila Nekateri so za vroče boral med limonadami, bi se s Tonyem Curtasotn in Ja- najraje odločil za tisto v ka-okom Lemmenom bo raar\'e- varni. Sicer pa, kakor želite, seffl gledalce okrog Koroške P. S. — Slovenski pregovor Bele. — Dober film je tudi trdi, da nesreča nikoli ne pri-»Siari dobri Rumenko«, ki de sama. V Kranj je tokrat je na sporedu v Dovjem. — na filmska platna prišla v Bratje Karamazovi pa so dvoje z Močvirjem in z Leti spremenili svoje nacionalne radosti! P. B. I i s M I i 1 1 « I Ji M I fl Poročajo, da so prispeli snemalci angleške radio televizije BBC v teh dneh v Beograd, kjer bodo posneli v živalskem vrtu nekaj kratkih televizijskih filmov. ^ Profesor Sava Petković iz Beograda je sodeloval na mednarodnem kongresu urologov v JUa de Janeiru. Profesor je imel na kongresu referat, v katerem je govoril o operaciji tumorjev. Prihodnji kongres urologov bo v Londonu. Sava Petković, je že prejel povabilo za udeležbo na tem kongresu. f) Zadnja številka revije »Naše teme« je v celoti posvečena nekaterim perečim problemom sedanje Afrike. Na 300 straneh govorigo člasnki o političnih, eko-nomskm in drugih problemih, s katerimi se afriške dežele srečujejo. £ Osrednje slovensko gledališče — Ij-odS janstea Drama — bo pričela novo sezono s prvo izvedbo Tortearjevega dramskega dela »Svetloba in sence«. 0 -Zabavni orkester beograjsko Radio televizije je imel pred dnevi zadnji koncert v armenskem'mestu Arivam. V teh dneh bo orkester gostoval v Bakuju. ©Poročajo, da so prepovedali prilcaaw«»je-' novega sloven-stoega fflma fflrnskega podjetja »Viba fiim« — Nočni izlet. Razlogi za prepoved še niso objavljeni. 9 Zagrebška univerza bo priredila v sredini septembra mednarodni festival študentskih gledališč. Festivalsko mesto bo tokrat Zadar. Pričakujejo 300 izvajalcev. © Beograjska univerza bo to jesen dobila nov velik Student-ski dom. ki ga zdaj pomagajo graditi študentske brigade. Dom bo nosil ime Patricea Lumum-be. © Znani angleški filozof Ber-trand Ruasell, ki je med drugimi prejel že Nobelovo nagrado, je pozval vse ljudi sveta v borbo proti oboroževanju z jedrskim orožjem. © Pred časom je zagrebški arhitekt Ver.ceelav R-iV" dobil nagrado »Gledališča r^JiifciDv-« v Parizu za sceno Prokofjeve opere »Zaroka v samostanu«. Izšla je 6. številka »Vestnika«, glasila Občinskega ljudskega odbora Kranj.- Poigfepi meseci so zmanjšali oblek v ifaranjskih knjižnicah; študijska "k^Kpnica zabeleži dnevno dvajset iSjiskovaicev, Ljudska knjižnica pa povprečno devetdeset. Razlika je tudi v izbiranju berila: število prebranih knjig se v poletnih mesecih nagiba v korist knjig lažjega žanra in revij. Sredn INFORMBIROJA SREDNJEŠOLCI NE POZNAJO K ne daje toliko, kolikor mi nje pričakujemo in kolikor bi b,,o Potrebno. • O tem se lahko prepričamo z ^Jasnostjo pri odgovorih na vprašanja: . "* Kaj je po tvojem mnenju svetni nazor? - Kako vrednotiš iiajbližjo zg(xlovino ln — kaj ***iS o informbiroju? Rubrike za temi besedami so hfxal° Prazne . . . Nekateri recimo £išejo, cla je »informbro prelom-J?a z gospodarsko blokado z pnoda«, iz tega Je razvidno, da /"»jo nekateri zelo čudna stališča, ^^Ivsem pa se. vidi rnlai&nost v 8 t orni vprašanji. Ne bi bilo slabo, če bi se vodstva šol srečala na okrajnih posvetovanjih pred prlčetkom novega šolskega leta (po plenumu CK LMS, ki si je kot prioritetno nalogo zadal proučiti problematiko današnjega srednješolca) kjer bi brez hrupa in pretiravanj, brez očitkov posameznim šolani pre-mi;lili, kako izboljšati skrb za pravilno ■ politično, kulturno in družbeno delo — premislili Iri o duhovni orientaciji naše dorašča-joče mladine. IN SPET PREJŠNJA UGOTOVITEV -GIMNAZIJCI NE VEDO Zanimivo je pobrskati za odgovori na posamezne skupine vprašanj. © Za primer vprašanje iz prve skupine: kako ti je znan proces preraščanja šole v družbeno usta- rešetu novo in kako si to predstavljaš,? Najlepše-, in no j pravilneje - ao odgovorili gojenci Srednje ekonomske šole Koper. Manj je ta stvar znana gimnazijcem in učiteljišč-nilcom, zato je pri-njih čest odgovor »ni mi znano!« % Se slabši je rezultat — kot srno že omenili — pri odgovoriti na vprašanje:? ali poznaš osnovna stališča o novem financiranju šolstva? saj je večina anketirancev odgovorila z »ne«, medtem ko so dijaki srednjih strokovnih šol o tem vedeli kaj povedati. ^ Zelo nejasne predstave imajo srednješolci tudi o šolskem odboru, kajti ob vprafianju: kaj veš o šolskem odboru? menijo, da je naloga le-teh izrekati kazni in odločati o izključitvah. Čeprav je taka poučenost v manjšini in so mnogi odgovori pravilni, ne n>r ig^»»J»jMlMBBM|'SvO!*».predstavnike! »POČITNIŠKA r PROIZVODNJA« % Na zanimivo vprašanje: ali si se skupno s svojimi sošolci vklju-Wi v proizvodno delo v smislu novih ukrepov o seznanjanju dijakov s procesi proizvodnega dela, so organizatorji dobili različne odgovore glede na to, kal to se je že katera šola znašla in ta ukrep izpeljala. Nekateri dijaki sodijo, da je vključevanje v proizvodno delo počitniško pehanje za zaslužkom, ki si ga potem prihranijo za enakomerno porazdeljeva-nje lastnega sklada štipendiranja. Zelo značilne odgovore je pokazala anketa pri vprašanju: kaj sodiš o nagrajevanju prosvetnih delavcev po učinku in njihovem pedagoškem in strokovnem delu? bi se to dalo izvesti tako drugih ustanovah, ker si ne morem točno -credstavljati, kako naj bi se oeanfevalo delo profesorjev! ... Vsekakor pa bi se morali ti bolj posvetiti pouku in jim služba ne bi smela biti le IS-minutno predavanje.* ZARADI SPEKULACIJE V ZK 0 Večina dijakov srednjih šol ••je napisala v anketo, da se mlacfi člani Zveze komunistov v ničemer ne razlikujejo od ostalih, ko so jih vprašali: kakšno je tvoje mnenje o mladih članih Zveve komunistov in kako jih ocenjuješ kot predstavnike ideološko in vsestransko aktivnejše mladine (tak-Sni naj tri vsaj MU). Mnogi so celo pripomnili, češ — po kakšnih kriterijih sprejemajo mlade člane v ZK, saj so sicer talci kot vsi ostali, le da več govorijo! — Naj napišemo še odgovor, ki ga je oddal" dijak - član ZK. Takole pravi: »Proden so nas sprejeli v organizacijo, so nam Nekdo odgovarja: »Dvomim, da ^ota^ubtU, da nas bodo jstisrejii iz- kot vkušeni člani ZK izgrajevali, toda vprašujem se — kaj so doslej storili, saj se v dveh letih ni nihče pobrigal za nas.« Nečlan je takole odgovoril na to vprašanje: »Zdi se mi, da glede na njihovo prednost, da so vključeni v ZK, premalo vplivajo na ideološko delo v razredu, da o celoten šoli oziroma njeni mladinski organizaciji sploh ne govorim.« Osmošolec z Maribora pa meni: »Zares, taki naj bi bili — namreč ideološko in vsestransko aktivnejši, pa niso. Pri nas so pred leti prišli v razred in vprašali — kdo se prijavi v Zvezo, komunistov. ^ZaH se md, da taki člani pač niso vsestransko aktivni, saj so se prijavili le zaradi osebnih koristi. Če taki sploh ustrezajo tej organizaciji, pa po mojem prepričanju ne vem.« (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN OBVEŠČEVALEC SOBOTA; f2. AVGUSTA l* m i* t t/o @ i a s i PRODA M MATIČx\I GELEE ROVALE MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarma-ciji« 1214 Prodam motorno kolo »Viktoria 250 ccm, registriran za leto 1961. Naslov v podružnici Glasa, Jesenice 313!: Prodam voz zapravljivček in komat. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 3147 Prodam 2 plemenski svinji — breji švedske Londrac pasme in sušilnico za sadje ali koruzo. Bc- šter Joško, Ovsiše 12, Podnart 3149 Poceni prodam levi štedilnik s ploščicami, kotličkom ter pisalno nvzo. Vodopivčeva 13, Kranj 3152 V restavraciji »Park« in hotelu Evropa v Kranju lahko naročite češnjev, slivov, jabolčni, borovničev, malinov, jagodni, marelični sadni sok Prodam kompletno žensko narodno nošo, zelo dobro ohranjeno. Ponudbe pod šifro »Lepa« oddati v oglasni oddelek 3173 Ugodno prodam 1000 kg žganega apna v prahu, 2 emajlirana štedilnika, postelje z vložki, novo pomivalno mizo, razno pohištvo itd. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnega razmerja Trgovskega podjetja »Agraria« Kranj razpisuje delovno mesto saldokontiita (-tke) Plača po pravilniku o Delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe možen takoj. RAZPIS Kolektiv socialno zdravstvenega zavoda Dr. Franceta Bergelja na Jesenicah Seli sprejeti sodelavko za delovno mesto BOLNIČARKE r zavodu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Rok razpisa je do popolnitve delovnega mesta. Pismene prijave sprejema uprava zavoda. ZAHVALA Ob bridki izguba našega dragega sinka NABERNIKA TONKA učenca osnovne šole na Primskovem se najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam nudili vsestransko pomoč in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo sosedom in prevozništvu. Kranj, 11. 8. 1961 Žalujoči: mama, oče, bratec Vinko, stara mama ter Anica in Vinko Sajovic Miha, Vodopivčeva 6 — blizu Vodovodnega stolpa 3172 Prodam kravo, ki bo v začetku septembra 4. teletila. Golnik 49 (Bajer) 3171 Prodam rabljeno spalnico in otroško posteljo. Naslov v oglasnem oddelku pod 35.000 .1175 Zakonsko spalnico, lepo ohranjeno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3176 Motorno kolo ILO 175 cem, krem, odlično ohranjeno, ugodno proda**. Ogled v sredo in soboto ob 9. uri. Jane Franc, Kovor 57 1177 Prodam kravo po prvem teletu. Priporočljiva za rejo po mesarski ceni. Stegnar. Podbrezje 3178 Avto 4-sedežni, lepo ohranjen, brezhiben. registriran za leto 1961/62 ugodno prodam. Brezje 52. Gorenjska 3179 Prodam motorno kolo »Pannnia« Ogled pri Franceljnu na Jelenovem dvorišču 3180 Prodam JJftO komadov rapid nosila. Naslov v oglasnem oddelku 3181 Prodam malo rabljen štedilnik. Kenda Valentin, Naklo 52 3182 Prodam dobro ohranjeno žensko kolo Triumf. Cesta Staneta Žagarja 5, pritličje. Kranj 3183 Prodam mlade pave. Zalog 32. Cerklje 3184 Prodam moped Colibri na zaga-njač. Praše 84 Prodam enostanovaajsko hišo Naklem, primerno za obrt. Informacije Cesta talcev 2#L, Kranj 3185 Prodam malo rabljen zidan štedilnik na 3 plošče, desni. Lavtar. Cesta Staneta Žagarja 26, Kranj 3185 Na Bledu prodam novo enodružinsko hišo z vrtom, vsejjivo po dogovoru. Černivec Marjanca, Grič 11 3187 Prodam stoječo otavo in lucer-no. Ogled v nedeljo od 13.30 do 14. ure pri Bohincu, Milje 15, Šenčur li 5S Krasno dnevno sobo — orehov furnir, skoraj novo. po ugodni ceni prodam. Poizve se Mizarstvo Planinšek, Jelenčeva 1, Kranj 3189 Prodam hrastove deske in plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3190 Prodam 6.000 kom. zidne opeke v Stražišču 43 po 13 din. Naslov v oglasnem oddelku 3191 Prodam pet gum 550 X16 col. Kem, Pekarna - Kranj 3192 Prodam vseljivo stanovanjsko hišo v Preddvoru. Naslov v oglasnem oddelku 3193 Prodam motorno kolo MU »Agu-sta« tipa 57. Poizve se po telefonu 24-69 ali Cesta JLA 42, Kranj 3191 Prodam 20*0 komadov cementne strešne opeke — folc. Jagodic Anton. Vopovlje 19 3195 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Tupaliče 8. Preddvor 3196 Motorno kolo Jawa 175 cem, do- bro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3217 Prodam vola za pleme in prašiča. Brezovica 4 pri Kropi 3218 Prodam kotel za kuhanje prašičje krme. i« otroško stajico ter stegljivo mizo. Zadružna 1, Kranj 3219 Prodam plemenske piske in po-haoce. Ulica Vido Šinkovčeve 6. Kranj 3220 Prodam odličen roHer »Diana« 200 cem s prevoženimi 12.000 km. Zg. Duplje 29 3221 KUPIM • VOŠČINE IN CEBELNI VOSEK pristni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelar-tvo, Ljubljana, Miklošičeva 30 3197 Kupim samokolnico. Tomšičeva št. 6. Kranj 3198 Kupim kravo po teletu — res dobra mlekarica. Naslov v oglas- nem oddelku 3199 0 T A L 0 MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE). garantirano znanstveno stabiliziran proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kamnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne. Id preparata še nimajo, naj ga nabavijo nri »Kemofa-rmaciji« 1215 22-leini neodvisen fant želi prijateljstva s poštenim in osamlje- Gostinsko podjetje Preddvor v Preddvoru prireja ob začetku obratovanja gostišča »Grad Hrib« 06 jezeru Crnava v Preddvoru zaSavni i ve-, čer dne 12. 8. 1961 z pričetkom ob 20 uri. Dobra pijača in jedača preskrbljena. Za ples im razvedrilo pa Vas bo zabaval cerkljanski kvintet. OBJAVA IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ Planinsko društvo Kranj obvešča vse svoje člane in ljubitelje planin, da bo v nedelo 13. avgusta organiziralo skupinski izlet, na Begimjščico. Naslednjo soboto in nedeljo ID. in 20. avgusta bo organiziran skupinski izlet na Vršič in Mojstrovko. Dne 26. in 27. avgusta pa bo organiziran skupinski izlet, na Scrško planino m Možico od koder je lep razgled na Blejsko in Bohinjsko jezero. Vse 3 izlete bodo vodili izkušeni planinci. Za vse podrobne informacije se obračajte v pisarno PD Kranj, Poroška cesta 21. telefon 23-03. PD Kranj Moda za mlaxk dekleta ni m dekletom. Ponudbe r>od »Svo- BRATJE KARAMAZOVI KlilO Jesenice »RADIO«; 12. in T3J avgusta ameriški barvni firm' Prvi dnevi,. ai$gusla namaže aa-povedu-jejo vbtffižrjočo se'jesen. 0e ste-že prešle z dopusta, najbrž že mislite Tm^izspolrntev' svoje jesenske garderobe. Letošnja*.'-moda poudassja preprosto eleganco. Preden se odločite za nakup nove obleke, prelista jtte modne revtje in kritično esodtfce modo ulice. Novi stil oblačenja lafrko dosežete samo z mednimi dodatki in materikoBtai-mi .popravki na stari obleki. Kdo drugi, če no mkuda dekleta, se pogumno oprimejo nove mode in. jo ponesejo na ulice? Uptam, da ne nosite več grmade tampirarmh las, ampak ste se odločile za preprosto pričesko kratkih las. Verjemite, da ni bilo čudno videti dekle v obleki iz dobe cnariestona rimljansko« frizuro. Barve naj bodo jesenske, rjava i v vseh odtenkih, rdeča, beige in zelena kot pinija. Previdno poskusite kombinirati plavo in zeleno barvo, kar je letos' zeio moderno. Pri nas veljata ti dve-barvi kot nemogoči, kadar sta skupaj. Mogoče bi šlo: nežno zefon kostim in temno plav pulover ter seveda ustrezni dodatki. Tkanina jeseni je volneni jer-sev. Vendar;morete /'deti. da^jer-tsey lepo stoji'le, kadar jeporBo- žen s svilo. (V naših trgovinah dobite v zelo nežnih barvah). Modne • hiše so nalašč za jersev pripravite nekaj prikupnih modele To so predvsem dvodelne obleke imenovane »detux-pieces«. Odvc-bi bilo govoriti o praktičnosti takih oblek; posebno še, če ima bluza. Športen kroj. Krilo je največkrat ozko; marsikatera pa se bo ogrela za rahlo zvončasto krilo, rezano v pole; to obliko priporoča moda že več let, a jo silno redko vidimo na1 cesti. Lahko pa se odločite za vsakega nekaj; približno 12 centimetrov nad koleni je ozko krilo prerezano; od tu naprej se rahlo zvončasto razširja. Toda to naj si privoščijo le vitke in velike, majhne bodo še naprej nosite ozka krito. Morda še nasvet.: prav., gotovo imate več enobarvnih■■ kosov blaga boljše - kvaJItete. Ste že porm-sftte, da bi si- iz njih-.sešite modno - obleko? V časopisih kar mrgoli -tako kombmiranih .oblek, zato brez strahu, da. bi bile preveč ekstravagantne.. Sešite roza,,swe8o plavo in tsrrmorjavo*ibarvo v; ravno obleko brez rokavov in ovratnika. Tako v brez velikih'dKla*-kov in z.maiOsdonre:vd^^assKŠor te-svojo; garderobo/ P3' %&flK00t&% modo dražite. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža FTUBAD AVGUSTA HUBAD MARIJE in hčerke I se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ju pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Planika za veliko pomoč in za izkazane usluge. Zahvaljujem se tudi Industriji bombažnih izdelkov za darovano cvetje in številno udeležbo. Kranj, 10. avgusta 1961 Žalujoča žena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti nase nad\se ljubljene mame — stare mame; tašče, sestre in tete MARIJE PUŠAR se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pri m. dr. Brandsteterju, dr. Novaku za ves trud. Še posebna zahvala g. župniku Blaju za uteho in tolažbo V njenih težkih dneh. Vsem sorodnikom, g. Silicijevi za pomoč, darovalcem cvetja in \ in, ki so spremili na njeni zadnji poti. žalujoči: sinovi in hčere z družinami ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega moža ČRTOMIRA DETELA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi i/tekli sožaljc, podarili številne vence in ga spremili na jegovi zadnji poti. Posebna zahvala upravi to-varne Iskra, UO DS, finančnemu sektorju, organizaciji SZDL in ZB terena Planina. Še posebno se zahvaljujem za vso skrb in nego dr. Suputovi in dr. Rajuci ju. Ob tej priliki i/ražam globoko hvaležnost tovarišu Slavku Faturju za pomoč v najtežjih trenutkih. Tončka Detela ji k svojim« oddati v oglasni oddelek 3157 Nujno iščem neopremljeno sobo v Škof j i Loki ali okolici. Ponudbe oddati vratarju tovarne »Šešir«. Škof ja Loka 3158 8. avgusta sem pred Transturi-stom v Škof j i Loki izgubil denarnico. Prosim poštenega najditelja naj pošlje denarnico in dokumente na naslov »Niko« Železniki, denar pa obdrži za nagrado 3200 Na postaji v Kranju sem našla usnjeno aktovko z železniško uniformo. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Jesenice 3201 Pekama Kranj sprejme v službo: šoferja, 2 skladiščnika kruha, delavca, čistilko. nočnega čuvaja ter 2 ženski za pomoč v delavnici 3202 Prosim 17-Ietnega fanta iz Dav-če. ki je v Stražišču iskal stanovanje in delo, da pri nas lahko dobi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3203 Kleparskega vajenca sprejmem takoj. KTepaTstvo Šifrer, Škofja Loka 3204 V nedeljo. 6. avgusta, sem izgubil črno aktovko od Davče do Kranja. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 3205 Pokrov od avtomobilskega kolesa sem izgubil od"Zg. Brnikov do Most. Poštenega najditelja prosim naj proti nagradi vrne na ime Erzar Janez. Zg. Brniki 4 3208 Delavka gre pomagat v gospodinjstvo za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3507 7. avgusta je bila izgubljena ženska jopica od Spodnje do Zgornje Besni ce. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne prati nagradi na naslov Vorlir Janez, Sp. Besnica 17 3203 Kuharico sprejmem takoj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3209 Preklic uje m mesečno avtobusno vozovnico Cerklje—Kranj na ime Zupan Amalija 3210 50.060 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Kranju a*i bližnji okolici Jesenice »PLAVŽ-«: '12. in 13. avgusta češko bolgarski film LA-BAKAN Žirovnica: 12. avgusta anireriški barvni film STARI RUMENKO. 13. avgusta italijanski film NE-, ZVESTE Dovje: 12. avgusta italij. film NEZVESTE, 13. avgusta, ameriški barvni film STAT1I RTT-i MENKO Koroška Bela: 12. in* 13. avgusta ameriški film NEKATERI SO ŽA VROČE Kropa: 12. avgusta domači fibrrri DOBRI STARI PIANINO ob 20. uri, 13. avgusta ameriški barvni film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN ob 16. in 20. tmi Ljubno: 12. avgusta italijanski, barvni film HERKULES ©b 20., uri, 13. avgusta isti film ob 16. in 18. uri Škofja Loka »PREDILEC«: 12. in 13. avgusta ameriški barvni film DF.JVI KROKET Radovljica: 12. avgusta ameriški barvni film GOLA MAJA ob| 20. uri, 13. avgusta isti film obi 18. uri, 13. avgusta ameriški barv-i ni film ZAKON PRAGOZDA obi 16. in 20. uri Bled: 12. in 13. avgusta ameri-i ški barvni film VELIKA ZEMLJA Duplica: 12. avgusta ameriški barvni film JEZ NA PACIFIKU ob 20. uri, 13. avgusta isti filmi ob 15.. 17. in 19. uri Kranj »STORŽIC«: 12. avgustai domači film MARTIN V OBLAKIH ob 16., 18. in 20. uri. matineja ob 10. uri, premiera nemškegai barvnega filma PREPROSTO DEKLE ob 22. uri, 13. avgusta amo-, riški barvni film EL MAGNIFICO, ob 8.30. uri. nemški barvni glasbe-, ni film PREPROSTO DEKLE ob, 13. uri. domači film MARTIN V, OBLAKIH ob 15. 19. in 21. uri., nemški film NEDOKONČANA; ZGODBA ob 17. uri* Letni kino »PARTIZAN«: 12., avgusta angleški film PODAJ ROKO HUDIČU ob 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 12. avgusta nemški film NEDOKONČANA ZGODBA ob 18. in 20. uri, 13 ZHMimiVOSTI »IGNIS« IZ ČACKA Tovarna Sloboda iz Čačka je iprod kratkim začela izdelovati: 125-1 i trske hladilnike po licenci1, {italijanske tovarne »Ignis«. Zerdo :etnca letošnjega leta bodo v 1 teji tovarni izdelati 3000 omenjenih' hladilnikov, kar bo vsekakor^znat-no ublažilo .pomanjkanje *#*aorhTa-kov na tržišču. NYLON PLAŠČI PO 6©§0 B*N? Ljubljansko podjetje Jugotekstil je uvozilo večjc'koneine cenenega; blaga za dežne plašče. Ta nakupi bo omogočil prodajo tega priljubljenega artikla.rx>'dok^nržki ceni1 — 4 do 6 tisoč Mlinarjev. CENTRALNA OTROŠKA KUHINJA V Sarajevu gradijo centralno otroško kuhinjo, ki bo oskrbovala, vse sarajevske otroške ustanove in šole s kvalitetnimi toplimi obroki. JEDILA NA TEHTNICI Zagrebško mesnopredelovalno podjetje »Sljeme« je v svojih prodajalnah uvedlo zanimivo: novost. V njih je namreč mogoče kupiti razne yrste lomanih jedi.v po^jb-nm' količinah. Tako kupci "fehko dobijo za 160 dinarjev kilogram golaža ari . zel ji* z mesom, aFi nekaterih' dragih jedi. Naslov v oglasnem oddelku 3211 | avgusta ameriški film EL MAG Vsa tapetniška dela vam hitro lepo in moderno izdela tapetnik Lakner Jože, Stražišče 3212 Preklieujem mesečno avtobusno vozovnico Resnica—Kranj na ime Fabjan Štefan 3213 Oddam sobo ženski, ki dela na 2 i7meni. Naslov v oglasnem oddelku 3214 Mlada uslužbenka išče osbo v Kranju g£i bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3215 Preklieujem besede, ki sem jih izrekla protj Pavlin Mariji, Naklo št. 78 za neresnične. Bario Vera 3216 ornim® Obveščamo potrošnike električne energije, da je nova telefonska številka službe obratovanja 24-51, na katero se v bodoče obračajte v slučaju prekinitve el. energije. Vse ostale telefonske štoviTk*-so nespremenjene. , Elektro - Kranj Kranj Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju organizira pripravljalne tečaje za dosego poklica kuharski pomočnik L stopnje (polliTalifikacija) in za dosego poklica kvalificiran kuhar-ioa. Pogoj za sprejem v tečaj za I. stopnjo izobrazbe (polkval.) ima vsak, ki je vsaj eno leto zaposlen v kuharski stroki. Za kvalifikacijo pa je pogoj že priznana I. stopnja izobrazbe (polkval.), ali praksa na vodilnih mestih v kuharski stroki. Prošnje za sprejem v tečaj naj interusenti-tko ali ustanove pošljejo do 1. 9. 1961 na Zavod za napredek qospofHnjst\ra Kranj. Stritarjeva 6. NIFICO ob 10. uri. ameriški barvni film ČEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA ob 14.. 16.. 1«. in 20: uri Naklo: 12. avgusta ameriški barvni film NA OVINKU'REKE ob 20. uri, 13. avgusta isti film ob 16. uri. angleški film PODAJ ROKO HUDIČU ob 19t>30 Cerklje »KRVAVEC«: 12. avgusta italijansko jugoslovanski film DUBROVSKI ob 20. uri, 13. avgusta isti film ob 16. in 19.30. urf; GIBANJE PRKBIVAT^STVA v Kranju Poroči« so se: Alojz Gregore soboslikar in Ivana Sitar defcndca; Janez Kepic poljedelec in Ana Snedir tkalka: Vinko Besnedrčič delavec in Neža Urbančekttkaika; Feliks Kavieič ključavničar in Ljudmila Pefel delatvka; Zvonko Justin kljni-avniear in Angela Ju-n,j,i< vrh- tkalka: Franc Babun gasilski lt-lmik in Olga Osenčle ste-•!' dSogRtf; Morija«*-Strus tkalski mojster in Marija Prijatelj Zvedeli smo... V psteini vročini se ljudje radi zatekajo v sla^ičarne na sladoled; Kranjska »Sta*čSčarna — kavarna« je v juliju prodala za 900.000 dinarjev sladoleda ali 61.000 porcij. Avtomobilska sezona je na visku; skozi križišče prod Staro pošto-gre dnevno na tisoče avtomobilov. Zaradi velikega prometa so .morajo vozniki strogd držati prometom pravil. Največ - prometnih, prekrškov zakrivijo kolesarji,* ki ne poznajo prometnih predpisov. V ponedeljek in petek je rwfvoe prekrškov, ker.-lj4rfje,e .podežitfja niso dovotj seznanjeni s firornet-rrtmi predpisi. mi Kranj — V.soboto, 12,. jn-,v>ne-deljo, 13. avgusta, bo pionirsko prvenstvo v^pkavajnju^tna^kopa^isču v Kranju. Ljubljana — V nedeljo, 13. avgusta, bo člansko repnbfKko prvenstvo v tenisu. I .j ubijana — V petek 1L, soboto T2. in nedeljo P3. avgusta — državno prvenstvo v atletiki. Bled — V sdboto, 12. avgusta, bo v Kazini.na rilodu prireditev »Pokaži, kaj znaš!« Bled — V nedeljo. 13. avgusta* tradicionalna prireditev — izvolitev najlepšega dekleta v Kazini Senffca - SZDL Ladja - Sanica priredi v nedeljo, 13. avgusta, ob 15. uri na Markovem vrtu na Spodnji Senici vrtno veselico. Tržič — V okviru praznovanja občinskega praznika Tržič bo v soboto, 12. avgusta, ob 20. uri ljudsko rajanje v mestnem parku. V nedeljo, 13. avgusta, ob II-!uri pa-- se prično mexdnarodne gor--ske avto-moto dirke na Ljubelj-Po dirkah bo ljudsko rajanje v mestnem parku. Podbrezje — V nedeljo, 13. avgusta, ob 15. uri bo v Podbrezjah otvoritev otroškega igrišča. Za tem bo velika gozdna veselica. Bitnje — Gasilsko društvo v Bit--njah priredi v nedeljo, 13. avgusta, veliko vrtno veselico. Igral bo kvintet »Boris Frank s svojimi fanti*. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. administrator; Miloš Bregar goz-jj darski tehnrk in Jožofa Knez učiteljica Rodile so: K.itarm.i Matkič — dečka, Marija Žontar — dečka, hana Legat — deklico, Heterra Plaum — dečka, B< IMCite Rihtar-šic — deklieo. Marija Teran — deklico, Bernartki Rovtar — d<»k-lieo. Vida Ovsnnek — dečka, Antonija Jurič — dečka. Frančiška Plevel — deklico. Milica Maretič — deklico. Barbara Kukoc — deklico, Štefka Galojot - dečka, Ivana Podjed - defica, Marj0. mogli izbrati! Zakaj bi asfalur-d1 pred'ali po sezami, ho te pa n:lnC rte vidi. Naj tudi turisti vuUjo, ko smo prizadevni! A Za konec pa še ena s Šobčcvf ga bajerja pri Lescah. Prijetno >e tam, tla nikjer tarko. Oh jezeru W posebno živahno ob nedeljah, saj st iiatcpe kopalcev kot listja in trJi't-Posebno čedno fnidobo in vtise /';* odnese človek v. bregov in bliz1'^ okolice ob nedeljah zvečer, ko t* izletniki m kopalci raaidejo. K*' mor koli se ov.reš — povsod sn^'1'' papir, konzervne škatle in podob** navlaka. In koliko je tega? 'V0' kokrat za 4 ali 5 zvrhanih >d0°\ bolnic,* so nam povedali pri W zeru. — Pozdrav vaš BOD I ČAR SOBOTA, 12. AVGUSTA 1961 ZANIMIVOSTI O RADIO STRAN Motorizirane Vas Bo kanj ci pri Zadru ima svojo posebnost — lov na kače; s tem se ukvarjajo skoro vsi prebivalci. Zato ni čudno, da so že otroci sJ kačami zelo »domači«. Dečku na sliki kačji objem najbrž ni neprijeten. Ulica Largo v Milanu je bila skoro vsako noč nenavadno živahna. Več deklet je za volani elegantnih avtomobilov izzivalo pešce s svetlobnimi reflektorji. Zlate ribice v Sladkovodno jezero v Fiesi pri Piranu leži blizu morske obale. Zaradi ugodne lege in kot naravni fenomen, je postalo prava atrakcija za obiskovalce obmorskih letovišč ob slovenski obali. Jez:,ro je postalo še bolj .zanimivo zaradi zlatih ribic, ki so se zadnja leta v njem razmnožile. Zlate ribica niso užitne; lovijo pa jih z mrežami in prodajajo ljubiteljem malih akvarijev. V VRBSKEM JEZERU Hidrobioliški inštitut v Celovcu, je ugotovil, da ribe, ki Vj velikih množinah žive v Vrb-fkem jezeru, vse bolj izginjajo. Dnevno potegnejo iz jezera 25 > do 50 mrtvih rib. Vzrok temu naj1 bi bilo motorne olje in bencinska mešanica, ki jo spuščajo v vedo številni motorni čolni. Izračunali so, da po.-abijo metorni čolni na jezeru letno nad 350.0"0 litrov goriva, pri čemer naj bi kot 7000 litrov steklo v vodo. Ni izključeno, da bo hidroteo-loški inštitut zahteval od koroške deželne vlade, da prepove uporabljati motorne čolne na Vrbskem jezeru. Avtomobili so počasi vozili po sredini ulice. Dekleta so se glasno smejala in kričala. Razgrajanje so preklinjali samo »klienti«, ki so se peš ali v avtomobilih približali dekletom. Prebivalci te ulice niso imeli miru prav do jutra. Na policiji so se začele kopičiti pritožbe. Cel mesec so detektivi opazovali dogajanja v tej ulici. Zapisovali so številke avtomobilov in ugotovili, da so vedno iste. , Nekega večera so se policijski agenti napotili v ulico Largo. Dekleta jih niso prepoznala. Začelo se je običajno »glihanje«. Policaji so predlagali, da bi šli v mračnejšo ulico; tam bi se dokončno dogovorili. Razlagale so si, da imajo opravka s sramežljivimi odjemalci, zato so pristale. Toda tam jih je čakala zaseda: cela četrt je bila obkoljena s policijskimi avtorndbili, ki so bili povezani z radijsko zvezo. Policisti z motorji so bili pripravljeni, da vsako motorizirano zapeljivko zaustavijo. Akcija se je odvijala z matematično natančnostjo; ujeli so dvaintrideeet žensk in zajeli enaindvajset avtomobilov. Po dveh dneh so dekleta izpustili. Toda sedaj so šle peš. Policija se je zadovoljila s tem, da jim je le odvzela vozniška dovoljenja. 90 LET POROČENA Neki španski zakoniki par upa, da bo v kratkem praznoval visok jubilej. Leta 1871 sta sklenila don Franeisco Padron in Bernardina Navarra v Las Palmasu na Kanarskih otokih zakonsko zvezo, ki traja že devetdeset let. Francisco je imel pri poroki komaj 16 let, nevesta pa je bila stara 13 let. Oba stoietnika upata, da bosta srečno dočakala visoki jubilej. MORJE IN MILVA Vse kaže, da morje prinaša srečo vedno bolj popularni italijanski pevki Milvi. »Morje v škatlici« je prvi uspeh ribičeve hčerke v San Remu; s pesmijo »Zeleno morje« je uspela na festivalu v Napoliju; druga pesem, ki jo je interpretirala na istem festivalu »Verjeti«, ji je prinesla nagrado. Obe pesmi sta v Mflvini izvedbi že posneti na plošče. Hi Mprec^vinja ^ prslsefe^a lil Te dni je prinesel poštar v Belo hišo pismo, naslovljeno na rezervnega poročnika ameriške mornarice Johna Kennedvja. Pismo je podpisal vrhovni poveljnik ameriške mornarice admiral Burke. V njem sporoča predsedniku Ken-nedyju, da žal letos ni mogel priti na vrsto za napredovanje. V tolažbo pa je bilo naslovi j encu sporočeno, da so mnogi bivši pripadniki mornarice, ki niso napredovali, dosegli v civilnem življenju pogosto položaje, ki so po svojem vplivu in pomembnosti višji od častniškoga čina. Zato naj si John F. Kennedv nikar ne jemlje k srcu, če letos ni prišel na vrsto. Tako okrožnico pošlje poveljstvo ameriške mornarice tisočem svojih rezervnih častnikov. Prvič v ameriški zgodovini se je zgodilo, da jo je prejel tudi predsednik ZDA, ki je vendar vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil. Pravijo, da se je, Keranedv ob prejemu te okrožnice »prisrčno nasmejal«. Če pa se je nasmejal«, tudi admiral Burke Jci je šel le-' tošnjo jesen v pokoj, ni znano. UTRUJENI PEVEC Francoski filmski igralec Jcan Claud Pascal se je utrujen od številnih nastopov zdrušil sredi pečmi med nekim koncertom. Odkar je dobil prvo nagrado na fe1 stivalu Evrovizije kot najboljši pevec, nima več miru. Snema film za filmom, vabila na koncerte so neprestana. NOVI IZDELKI TOVARNE »JUG08TROJ« - Na letošnjem sejmu tehnike, ki bo od 23. avgusta do 2. septembra letos v Beogradu, bo tovarna »Jugostroj« ia Rakovice razstavljala vrsto novih hladilnih naprav. Tovarna bo razstavljala šest vrst kompresijskfh agregatov z zračnim in vodnim hlajenjem. Prikazali bodo tudi hladilnike za potrebe v trgovini s prehrambenimi izdelki. Na sliki beograjsko sejmišče. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.05, 7„ 8.. 10., 13.. 15., 22., 23., 24. nri ter radijski dnevnik ob 14.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 8., 13-, P5., 22., 24. uri ter radijski dnevnik ob I9J0 NEDELJA, 13. avgusta 7.15 Ansambel in solisti pod vodstvom Milana Stantcta 7.30 Raditski koledar in prireditve dneva 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Po sledi ladijskega dnevnika 8.37 I/, albuma skladb za otroke 8.52 V tričetrtinskem taktu 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.48. Tri pesmi Matije Bravničarja 10.00 še pomnite tovariši . . . 10.30 Za urne pete in veselo srce ... 10.50 Nedeljska matineja 11.40 Rapa šuklje: Pulj zunaj arene 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 13.30 Za ašo vas 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 igramo za vas 17.00 s,|x)rtno popoldne 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni zvoki za vse 21.00 športna poročila 21.10 Življenje velikih romantiko* 22.15 Plesna glasba 23.05 C1. Debussv: Prizor i/ III. dejanja opere Pole j in Melizanda R. Licbcrmann: I. dejanje opere šola za žene PONliDEUEK, 14. avgusta 8.05 Poje komorni zbor DPD Svobode »Tone Cufar« z Jesenic — dirigent Polde Ulaga 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Bcn Lucicn Bur-man: V Somovem lazu 8.45 Kvintet Jožeta Kampiča 9 00 Od arije do arije 10.15 Zvočna mavrica 11.00 Poljska in sovjetska zabavna ITlasba \ 1130 Matineja s skladbami Lucijarm Marije Skerjanca 12.00 Poje Ljubljanski oktet 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Donosnost gojitve črnega ribeza 12.25 Melodije za opoldne D.30 Od vasi do vasi . . . L OD NEDELJE, 13. AVGUSTA DO SOBOTE, 19. AVGUSTA 13.50 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester 14.30 Prireditve dneva 14.35 Od Triglava do Ohrida 15.40 Iz filmov in glasbenih revij 16.00 Naši popotniki nn tujem — Dr. Bogdan Tekavčič: Zdravstvo v Ameriki 16.20 David Ojstrah in Emil Gileis — violinist in pianist Giuseppe Tartini: Sonata v g-molu za violino in klavir, imenovana »Vražji trilček« W. A. Mozart: Sonata za klavir št. 16 v B-duru 16.56 Španski ples 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 šoferjem na poti! 18.00 Prizori iz Verdijeve »Aidc* 18.40 Kulturni globus 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij 20.35 Koncert zbora in orkestra i t a 1 i j a n s kc rad iotcl ev izi jc 22.15 Za ljubitelje popevk 22.50 literarni nokturno 23.05 Plesna glasba TOREK, 15. avgusta 0.05 Jutranji operni spored 8.30 Oddaji za otroke 9.00 Zvoki za prijetno razpoloženje 9.40 Ženska zbora »Svobode« Grosuplje iz Celja p. v. Viktorja Znidarsiča in Marinke Križaj 10.15 Josef Stik: Zorenje, simfonična pesnitev 11.00 Pevec Marko Novoscl 11.15 Branje za vroče dni — Gagarinovi spomini — III 11.35 Viola in klarinet 12.00 Kvintet bratov Avsenik 12.00 KN — Ing. Dolfe Cizelj: Priprave na jesensko siliranje krnic 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Nekaj odlomkov iz. Poličevega Desetega brata 14.00 Popevke se vrstijo 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Prvih devet Cbopinovih etud iz. njegovega Drugega zvezka etud zaigra Rulh SleiK/vnska 16.00 PočitniSka zgodba — P. Bradburv: Picasso na obali 16.20 S sprejemnikom na dopust 17.00 Lokalni' dnevnik 17.15 Z jugoslovanskih filharmoničnih odrov 18.00 Človek in zdravje 18.10 Od plesišča do plesišča 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ob 130-Ictnici rojstva slovenskega skladatelja Gustava Ipavca 20.30 Radijska igra — Kurt Kusenberg: Srečni ljudje 21.04 Lueijan Marija Skcrjanc: Koncert za harfo s komornim orkestrom 21.24 Zvočni kaleidoskop 22.15 Večer prvih izvedb 23.05 Posnetki z II. jugoslovanskega jazz festivala na Bledu SREDA, 16. avgusta .£.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Bcn Lucicn Burman: V Somovem laz.u 8.45 Ritmični intermezzo 9.00 Vsaka ura ima svoj zven 10.15 Zabavni potpuri 11.30 Deset minut iz. naše bclcž.nicc 11.40 Iz »Letnih časov« Petra Iljiča Cajkovskcga 12.00 Igrajo in pojo Logarski fantje 12.15 Kmefijski nasveti — Ing. Lojze Hrček: Priprave za trgatev grozdja 12.25 Melodije za opoklnc 13.30 Trio Avgusta Slanka in Ženski vokalni kvartet 13.55 Nekaj razpokržen jske glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Klavir v ritmu 14.40 Svetelovc in druge pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 15.40 l.minanuel Chabricr: Pastoralna suita 16.00 Radijska univerza — Slavko Faust: Jugoslovanska industrija avtomobilov in motorjev1 16.15 Koncert po Željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku 18 00 Ljubljanski jazz ansambel 18.15 S popevkami okrog sveta 18.45 šport in športniki 14.30 Radijski dnevnik 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami 21.00 Henrv Parceli: Dido in Imej, opera v treh dejanjih 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert ČETRTEK, 17. avgusta 8.05 Violinske skladbe Fritza Kreis-lerja in »Bakarral« Camilla Saint-Saensa 8.30 Oddaja za cicibane 9.00 Naš zvočni magazin 10.15 Mozart — Rossini 11.00 Dve skladbi Ubalda Vrabca »Robijaši« in »Sestri« poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija 11.15 Branje za vroče dni — Gagari-novi spomini — IV 11.35 Od polke do rumbe 12.00 Kvintet »Dobri znanci« 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek: Krompir kot industrijska rastlina 12.25 P«# pevcev — pet popevk 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Richard Strauss: Plesna suita po Coupcrinu 14.05 Radi jih poslušate 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo 15.40 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca « 16.00 1 lollvvvoodski simfonični orkester p. v. Carmena Dragona 16.20 Veliki prizori iz Kneza Igorja in Pikove dame 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Orgle in orglice 17.30 Turistična oddaja 18.00 Jazz na koncertnem odru 18.ti Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia 18.45 Poletni kulturni zapiski f.30 Radijski dnevnik 20.00 ćetttke« večer domačih pesmi in napevov 20.45 Glasbena medigra 20.50 literarni večer — Lermontov: Demon — I 21.30 Danilo Svaia: Simfonia da ca- mera in modo istriano 22.15 flema glasba 22.45 Dimitrij Kabalevski: Tretja klavirska sonata 23.05 Posnetki z II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu PETEK, 18. avgusta 8.05 Glasba ob deln 8.30 Počitniško popotovanje od stvani do strani — Ben Lucien Burman: V Somovem lazu 8.45 Stjepan Šulek: Prvi klasični koncert 9.00 V svetu opernih melodij 10.15 Z melodijami ob obalah južnih morij 11.00 Mirko Polič: Romanca 11.63 Majhen koncert violončelista Bogomila Cehovi na 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Nada Rib-taršič: Analiza proizvodnih stroškov za mleko 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča 13.55 Arije iz manj znanih oper 14.30 Prireditve dneva 14.35 Popevke na tekočem traku 15.40 Delavske pesmi poje zbor »Svobode« Celje p. v. Borisa Friinca 16.00 športni tednik 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Koncert za va« 18.00 Pianst George Fever 18.15 »Pot po vroči Španiji« 18.45 lz naših kolektivov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester David Rose 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 lz del Antona Dvofaka 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.50 Iz jugoslovanske žetve v komorni glasbi 23.50 Ernest Krenek: Sonata za violo in klavir SOBOTA, 19. avgusta 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.30 Pionirski tednik 8.50 Hammond orgle 9.00 Skladbe od tu m tam 10.15 S sprejemnikom na dopust 12.00 Slovenske narodne poje Marija Gazvoda, spremlja Avgust Stanko 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Maček: Kakšne so izgube zaradi koruzne bulave sneti 12.25 Kmečka godba vam igra 12.45 Plesni orkester Ray Anthonv 13.30 Glasbeni portret Gojmira Kreka 14.00 Trideset minut z orkestrom Jackic Gleason 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Natko .Devčič: Istrska suita 16.00 Humoreska te?a tedna — V. Azov: Pestunja 16.20 Majhni ansambli 16.40 Gorenjski vokalni oktet 17.15 Pevka Gabi Novak ' 1730 Po kinu x dobimo 18.00 Revija slavnih pevcev 18.45- Okno v svet 19J0t Radrjsid dnevnik 2W0p Domače meiodfje za sobotni večer 20.20 Radijska komedija — Anny Tichv: Ptičje strašilo 21.05 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljenec 23.05 Plesna glasba Televizijski spored SOBOTA, 12. avgusta 18.00 Državno prvenstvo posameznikov v atletiki — Prenos iz ljubljanskega stadiona 19.23 »PICCOLO« — otroška risanka 20.00 TV DNEVNIK 20.20 TV REKLAME 20.35 Glasbeni zabavni filmi 21.35 Glasbeni spektakel »Jaguarjev prijatelj« 22.30 TV film iz serije Cannonball NEDELJA, 13. avgusta 16.00 Prenos konjskih dirk 16.30 Državno prvenstvo posameznikov v atletiki — Prenos iz ljubljanskega stadiona 16.55 Prenos konjskih dirk 17.10 Državno prvenstvo posameznikov v atletiki — prenos do ca. 19.25 20.00 Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu 20.45 »Madam Butterflv« — italijanski film PONEDELJEK, 14. avgusta 20.00 TV DNEVNIK 20.20 Tedenski športni pregled i 20.35 Filmska reportaža o zborovanju z Ribnice na Pohorju 20.40 Dve humoreski. Franc Milčinski: »Legenda o birokratu« '21.35 Aktualna tema TOREK, 15. avgusta Prost dan ' •» SREDA. 16. avgusta 20.00 TV DNEVNIK 20.20 »Gradnja brez meja« propagandni film 20.35 »Srebrni delfin« glasbeno-zabavna oddaja 21.35 Aktualna tema 22.05 Serijski film ČETRTEK, 17. avgusta 20.00 TV DMEVNIK 20.20 »Poletno potepanje« — serijski film 20.50 TV obzornik 21.20 »Večer na Bledu« glasbeno-zabavna oddaja PETEK, 18. avgusta 20.00 TV DNEVNIK 20.20 Aktualna tema 20.45 TV o filmu 21.00 Program jugoslovanske kinoteke SOBOTA, 19. avgusta 19.00 »Naši sončni dnevi« — mladinska oddaja 79.30 Otroški film iz serije Vclvet 20:00 TV DNEVNIK 20.20 TV HELIKOPTER 20.35 »Baletni divcrtisscment« — prenos iz Opatije 21.35 Glasbeni spektakel »Jaguarjev prijatelj« 22.30 Film iz serije Cannonball ST RAN G LAS SOBOTA, 12. AVGUSTA 1961 Jutri bodo spet za brnel i motorji na ljubeljskih strminah. Na startu se bo zbralo več kot 100 tekmovalcev iz petnajstih drŽav. Letošnji Ljubelj ima še posebno obeležje. Ze od leta 1926 naprej, z nekaterimi prekinitvami, pozdravlja v svojih vrstah številne odlične predstavnike motocikli-stičnega športa, ki jim pomeni nastop na omenjeni stezi posebno priznanje in z uspehom tudi afirmacijo v elitni zasedbi najhitrejših evropskih vozačev. Znano je, da imajo doslej primat na ljubeljskih dirkah Avstrijci s Prucknerjem na čelu. Zato nas letos še bolj zanima, kaj bodo opravili naši tekmovalci. Nam gre v kategorijah 250 in 350 cem predvsem za prestiž. Bilo je pred dvema letoma, ko je Pintar v teh dveh disciplinah potreboval za vožnjo na vrh Ljubelja nekaj sekund manj kot 5 minut. Potlej pa je lani učakal najhujši poraz; šesto mesto v kategoriji 250 cem. Ko gledamo lanske rezultate, se nam zdi avstrijska bariera v kategoriji 250 cem, ki je grajena iz prvih petih mest, povsem nepremagljiva. Toda Leon Pintar zna vse, kar zna v tej disciplini. Zato nima pomena, da bi brez načrta razdajal moči, ko bo dirkal večkrat zapored, ker gre za njegovo in našo športno čast, da v disciplini 250 cem, ki jo še gojimo najštevilneje, dosežemo zopet vsaj take rezultate .kakršne smo že imeli. Ce se bo Pintar ju, kot borcu zoper avstrijsko konkurenco, pridružil še kakšen jugoslovanski ali slovenski dirkač, bomo samo veseli. O kategoriji 350 cem naj rečemo le to ,da pripravljajo tujci Joslu jak Lechner se je poslovil od kategorije 125 cem in se pripravil za to dirko. V kategoriji 500 cem bo nastopilo 19 dirkačev, med njimi kar štirje Jugoslovani, seveda brez upa na boljša mesta. V tej disciplini bo Pruckner branil absolutni rekord Ljubelja. Ce bo postavljen nov rekord bomo videli jutri. Obeta se nam tudi ostra dirka med prikeličarji. Na startu jih bo 18, med njimi vsi odlični dirkači, ki jih poznamo še iz Opatije. Naš par Snajder-Kytka precej obeta. Ponoviti bo moral vsaj lanski uspeh. Prireditelji letošnjih ljubeljskih dirk niso pozabili na gledalce. Tudi zanje je vse pripravljeno. Postavljeno je dovolj paviljonov, kjer bo moč dobiti hrano in pijače. Razen tega pa bodo gledalci sproti obveščeni o poteku dirke in o rezultatih, ker bo vsa proga ozvočena. Torej ljubitelji moto-ciklističnega športa, jutri vsi na ljubeljske strmine. SLOVENSKO PIONIRSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Najmlajši v bazenu Danes in jutri bo kranjski plavalni bazen prizorišče republiškega prvenstva pionirjev v plavanju in vvaterpolu. Prvi tekmovalci se bodo pognali v vodo danes dopoldne ob 10. uri in bodo merili moči med seboj ves dan. Prvi dan bo na sporedu plavanje, druga dan pa vvaterpolo tekme in ob 19.30 uri finale plavalnih tekem. Za to prvenstvo se je prijavilo rekordno število tekmovalcev, in sicer iz Celja, Radovljice, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, Ljubljane, Kamnika in iz Kranja. Računajo, da bo nastopilo nad 150 mladih plavalcev in vvaterpolistov. Prizadevnost rodi uspehe Kamnik — Avtomoto društvo Kamnik je letos močno popestrilo svojo dejavnost, pa tudi na izobraževanje kadrov niso pozabili. Letos je društvo organiziralo že dva tečaja za voznike amaterje A in B kategorije. Prvega je obiskovalo 27, drugega pa 43 tečajnikov. Razen tega so izprašali še 527 mopedistov. Društvo je kupilo tudi nov Fiat 600, s katerim razpolaga avto-šola. Društvo se je pred kratkim pričelo pripravljati na »lov na lisico«, ki ga bodo izvedli v jesenskih mesecih. Pa tudi sicer prirejajo razne prireditve. Kakor smo že poročali je društvo skupno z AMZ Slovenije uspešno izvedlo letošnje hitrostne motocik-listične dirke za prvenstvo Slovenije. Pred temi dirkami je društvo izvedlo tudi svojevrstno prireditev na hipodromu v Komendi, in sicer spretnostne vožnje motoristov. Kljub temu, da podobnih prireditev še ni bilo, je tekma dobro uspela. Le-ta je gledalcem nudila zabave in razvedrila. Društvo ima v svojih vrstah tudi nekaj zelo dobrih tekmovalcev. Znan je Janez Vrhovnik na To-mceovem Colibriju, ki je na tekmovanjih dosegel lepe uspehe. Več društvienih članov se bo udeležilo tudi letošnjih hitrostnih dirk na Ljubelju. -an Stare naiuspešnešši V prvih dneh tega tedna se je | sestavljali borci Ljubljanskega vrnila iz Francije, iz mesta Sanct kluba 2TAK Ljubljana in kot Rafaele, ekipa jugoslovanskega okrepitev Kranjčan Stare. Tek« zanimivo borbo. Ćelo njegov ro- državnega prvaka v judu, ki so jo I movanje, ki so se ga udeležili, je Hm prispevek k uspehom GORENJSKIH TELESNOVZGOJNIH DRUŠTEV i Kopru smo poiskali tehničnega sekretarja Okrajne zveze za telesno vzgojo Kranj Marjana Vodnjava, ki je skupno z nekaterimi športnimi funkcionarji, trenerji in učitelji tamkaj vodil tečaj prednjakov in orodni trening. Na vprašanje: kako so potekali tečaji, nam je tovariš Vodnjav povedal tole: * »Najprej smo organizirali desetdnevni tren i n^ za moške perspektivne orodne* telovadce, ki se ga je udeležilo 37 mladincev in pionirjev. Za njimi je prišlo 32 mladink in pionirk iz raznih krajev Gorenjske. Na vprašanje: kakšen je bil rezultat treninga, nam je pojasnil, da so bili inštruktorji z njimi zadovoljni in da so ugotovili lep napredek. Orodna telovadba se bo močno razmahnila na Gorenjskem, seveda, če bo-jdo za to ugodni pogoji, predvsem finančna sredstva ,ki jih zelo pogrešamo.« Včeraj se je začelo državno prvenstvo v atletiki Nastopa 4Si tekmovale Včeraj se je začelo na osrednjem stadionu v Ljubljani XVII. povojno državno atletsko prvenstvo. Nedvomno je, da je državno prvenstvo posameznikov v atletiki najpomembnejša tovrstna atletska prireditev pri nas. Prireditelj letošnjega šampio-nata — Atletska zveza Slovenije — se je po svojih močeh potrud-dila ,da pripravi aktivom in gle-dahem na osrednjem stadionu ob Titovi cesti okolje, ki jim bo moglo posredovati kar največ užitkov: Letos je na državnem prvenstvu rekordna udeležba. Prijavljeno je nič manj ko 332 atletov in 118 atletinj .skupno torej kar 450 tekmovalcev iz 43 osnovnih organizacij vseh republik. Številno najmočnejša zastopstva so poslali: Kladi var (Celje) 46, Mladost (Zagreb) 40, Partizan (Beograd) 36, C. Zvezda (Beograd) 31, Olvmpija (Lj.) in Svoboda (Lj.) 31, itd. DVžavnega prvenstva v Ljubljani se udeležujejo tudi najboljši gorenjski atleti, in sicer člani atletskega kluba z Jesenic in Triglava iz Kranja. Na startu je prav vsa jugoslovanska elita in zato tudi upi glede dobrih rezultatov, rekordov prvenstev in tudi dosedanjih najboljših dosežkov nasploh, niso prazni. -č In še eno vprašanje v zvezi z orodnimi telovadci. Znano nam je, da je letos vaša zveza oziroma odbor za orodno telovadbo organiziral v pomladnih dneh I. ligo v tekmovanju v orodni telovadbi. Nam lahko poveste, ali bodo takšna tekmovanja tudi v prihodnje. »Verjetno ne. Lotili ee bomo boljših metod. Prvo tekmovanje je potekalo po programu obveznih sestav, sedaj pa delamo na tem, da bi bilo tekmovanje v poljubnih sestavah; nadejamo se, da bomo s tem dosegli znaten napredek.« V zadnjem tečaju za prednjake III. razreda pa nam je tov. Vodnjav povedal naslednje: »Ta 15 dnevni tečaj bi lahko še bolje uspel, če bi društva poslala nanj bolje pripravljen kader. Dva cd tečajnikov sploh nista opravila izpita, trije pa imajo pooravljalne izpite. Najtežje so obvladali zdravstveno snov in metodiko. To sta tudi edina predmeta, ki j'h bodo morali ponavlja* i. Starost tečajnikov in tečajnic je nihala med 14 in 24 leti.« Te'ajniki so ?e povedali, da so s hrano zadovoljni. Prejemali so B obrrkov na den. Nekaj so imeli tudi prostih ur za kopanje. S tečajem in treningom so društva TVD Partizan na Gorenjskem debila nov vodniški in tekmovalni kader, ki bo vsekakor poživil dejavnost v društvih. -an bilo neuradno evropsko prvenstvo, saj so na njem sodelovali državni prvaki Francije, Holr.ndije. Belgije. Jugoslavije (v prvi skupini) in Španije, Švice in Zahodne Nemčije v drugi skupini. Močna konkurenca v skupini Slovencem ni nudila možnosti za vidnejši uspeh, saj so izgubili srečanje z belgijskim prvakom s 3:5 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja (posamezniki so se v tem srečanju borili takole: Macarol in Sterk izgubila. Pogačnik se je boril neodločeno, medtem ko je Stare Kot edini zmagal). V finalnem srečanju je nato Francija premaga1 a Holandijo in tako postala s svojim državnim prvakom klubski evropski prvak Za leto 1961. V ekshibicijskom srečanju se je nato petkratni evropski prvak in nosilec petega Dan pjvsu, Ho-landec Gesing pomeril z devetimi mojstri, ki so sodelovali na prvenstvu, In kot deseti je nastopil Stare, nosilec modrega šolskega pasu. Holandec je opravil z devetimi mojstri prej kot v sedmih minutah, medtem ko se je samo s Staretom boril cele tri minute, preden ga je premagal. Ta lep uspeh kranjskega judo-ista, ki je bil, mimogrede povedano, edini tekmovalec, ki ni imel mojstrskega pasu, ki pa je rešil čast vseh slovenskih mojstrov, kaže, da Stare kljub temu, da nima trenerja že ves čas, kar nastopa, lepo napreduje in da bi mu, kazalo posvetiti večjo skrb. JUGOSLAVIJA TRETJA Moskva, 11. avgusta. Po prvem porazu na letošnjem turnirju, premagali so jih Madžari z rezultatom 4:?, so naši tekmovalci izgubili tekmo 7. reorezentaneo Sovjetske zveze. Vrstni red: 1. Madžar«!;a, 2. Sovjetska zveza, 3. Jugoslavija. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ" Dnevnik taboriščnega zdravnika Oddahnemo si, ko zagledamo v Loslavi odprte živin- ^ ske vagone, pripravljene za nas. Toda še vso noč moramo j| čakati, preden se odpeljemo. |' Nisem štel, koliko mojih tovarišev je padlo med { maršem, koliko jih je umrlo in zmrznilo v vagonih, toda, ko so nas izkrcali v taborišču Mauthausen ob Donavi, nas je bilo komaj še 1500. Kakor utrdba s strelnimi linami in stolpi leži taborišče Mauthausen na hribčku nad mestom istega imena. Oslabljeni od lakote in ledenega mraza omahujemo po zledeneli poti na hrib in se opotekamo skozi vrata v taborišče. In v večernem mraku se postavimo v vrsto na prostem za apel. Oziram se po svojih tovariših. Anatomskega slugo Fischerja sem zadnjič videl v Pleskovu. Iz njegovega obraza je odsevala smrt. štiri leta je prebil v taborišču in s svojimi petdesetimi leti ni več vzdržal naporov. Dr. Korner, francoski zdravnik, je sicer izčrpan, toda sicer zdrav. Dr. Dcmcs Gorog, docent iz Subotice, stoji poleg mene. Njegovo duševno stanje se je poslabšalo. Nedvomno se tudi njemu iztekajo ure. — V Au-schvvitzu sem ga kril, kolikor sem mogel. Kakor hitro bi spoznali njegovo bolezen, bi ne ostal niti ure več pri življenju. V Auschvvitzu mi je sporočil svoje poslednje naro> čilo: »Ti si tako energičen in imaš tako trdno voljo, da se boš prebil skozi vse težave in vrnil domov, jaz pa čutim, da ne bom doživel konca svojega ujetništva. Zena in hčerka sta poginili v plinski celici, dvanajstletnega sina Sandorja pa se mi je posrečilo skriti pri menihih v Koszedv. Vzemi ga k sebi, ko prideš domov!« Slovesno sem mu tedaj obljubil, da izpolnim njegovo poslednjo željo, če ostanem pri življenju. Ko so nas prešteli, nas naženo v temačen hodnik, kjer naj čakamo na kopel. Več sto zapornikov'čaka tu. !Toliko jih je, da traja lahko cele dneve, preden pridemo J na vrsto. i Šele po kopeli vpišejo zapornika v listo za prehrano. * \ Šele nato dobi vsak nekaj hrane. Do tedaj pa lahko tava i £ okrog, dokler ga še neso noge. J Ubogi Demes bega sem in tja. Izgubil je očala in f klobuk. Pograbim ga za roko in stresem. Pogleda me, \ vendar me ne spozna več. Nekaj nedoločenih besed zamrmra in se mi iztrga. Potem pa je izginil v množici ... ' , »Vzemi sina k sebi,«, mi je naročil. »Tako silno voljo \ imaš, gotovo se prebiješ do doma!« Nič več ne vem, kaj I počnem. Neodoljiva sila me žene naprej. V glavi se mi P motajo misli: preživeti moram, za Sandorja se moram t pobrigati... in pričati moram, povedati moram svetu \ o vseh grozodejstvih nacistov. Tistih nekaj, kar jih je prišlo do sem, ni videlo ničesar. Poznali so le svoje barake in poslušali vesti, ki so krožile o moritvi in sežiganju. Jaz pa sem priča, očividec vseh grozot, vseh nepojmljivih zločinov v plinskih celicah, v zažigalnih dvoranah in na grmadi. Prerivam se med množico, dokler se nenadoma ne znajdem v prvi vrsti čakajočih. Nekaj esesovcev stoji tu z gumijevkami v roki. Odločno stopim pred Ober-seharfiihrerja in javim: »Zdravnik transporta sem iz aušviškcga KZ. Pustite me v kopalnico!« Pogleda me, potem pa zakliče svojim tovarišem: »Spustite zdravnika v kopalnico!« Vroči zrak kopalnice napolni moje premrle ude z življenjem. i Dodele me v barako 23 karantenskega taborišča. — ' Pred vrati barake stoji starešina. Vsakemu od nas da t četrt hleba kruha, k temu žlico konserviranega mesa in čašo vroče kave. Po preteklih desetih dneh res izvrstna večerja. —■ Potem pa si poiščem prostor v kolu. Tako izčrpan sem, i t da takoj zaspim. ^ DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Hans W"mer Riebtcr m »Vojna gmova, mi vsi bratje,« je dejala ena izmed žena. Okoli ust je imela globoke gube. Guehler je airmel v njene rdeče naličena usia. Vzel je konservo ln jo vrgel. Ženska se je smejala. »I epo bi bilo,« je dejal Breutzmann. Guehler je nenadoma občutil glad teh žena, glad po življenju in miru. Vzel je vse konzerve in jih vrgel ženskam. Izza vogala je pripeljalo motorno kolo. »Kaj se dogaja luka i?« je dejal Hahnemann. Breutzmann se .-'e M.ncjal. »Človek.« je dc:U. »same cape.« Guehler je met-.l z avtomobila konservo za konservo. IZahnemar.-.i je dejal: »Kaj počenja/,?« »Lačne so.« -Znorel si. Z;i vsako konservo bi lahko spal s eno izm:\l njih.« Hahnemmnov široki mesn«ti obraz je kar žarel. »Stori, kakor m',« je dejal in po-';a.-al na dve steklenici olivne ra olja v svojem žepu. »Za vsako steklenico enkrat.« Givhler je pogledal Hahr.emanna in utihnil. Vzel je preostale konserve in jih zmetal žen skam. »Da,« je dejal, »zastonj ti ni ime Hahnemann. ♦ •Zaprl gobce. Rajši mi daj sir. Potreboval ga boni.« *4Iuhn jc v nemščini petelin (op. prev.). « »Jaz tudi,« je dejal Guehler. »Povelje,« je dejal Hahnemann, »naprej. so»n s sirom!« Ženske so se prerivale okoli motornega kolesi. Hahnemann je vzel sir in ga pestit vil predse na bencinski rezervoar. »Za to bi lahko vso noč, ti bedak,« je dejal. Ženske so grabile str. »Prekleta drhal,« je dejal Hahneminn. »Naprej.« je dejal sovozae, »/.a tole bomo dobili lepe, okrogle /artevice« Hahnemann je potiskal svoje motorno kolo skozi množico. Potem je vzel samrkres in ustrelil v zrak. Zene so se umaknile. Motorno kolo je peljalo počasi po cesti. »Takšno prase,« je dejal Hreui/.mann. Guehler je zrl /i moiormm kolesom, Ilahne-manna je poznal še iz Francije. »Znorel je.« je pomislil. »Konce tedeseo,« jc nenadoma zavpila ena izmed žena. VzdiRnila je roke in stekla proti kasarni. Ženske so stekle za njo. »Konce tedc.co. kene- tedrseo.« so vzklikale. Stražar pri Kas a miški h vratih je dvignil p i Vo. Ženske so se nngneUle okrog njr~a ln ga podrle. Potem so vuV.o .skozi vrata v kasarno. »Oplenile bodo kasarno.« jc de,h! Breul.rm nn. »Da.« je dejal Guehler. Obsedela sta na svoiih avtomobilih In opazovala ženske, kako phvt'jr*. Ženske so si trgale ukradene stvari iz rok in se pretepale. Iz hiš je prihajalo vedno več žena. Zatem s« je v ulico pripeljal italijanski policijski a v lomoblL Policisti na avtomobilu so namerili strojnice v ženske. Ženske so jih pričele zmerjati. »Maledetto lase is ta, maledrUo fa.;cista!« Rtroinicc so pričele streljati. »Te svinje smo postavili mi« je dej d Guehler, Ženske so pričele vreščati. Metale so se na ulico in bežale v hi "e. Prenehajte!« jc vzkliknil dur'ter rollriv'.oni. Strojnica je streljala dalje. Ženske so ležale v blatu zraven kasarn1: kih z'tlov in vzklikalo: »Maledetto faseista, maledetto taeelsta!« Pol;c.'sti so peskekali z avtomobila ln zd'-ve'l nad leateke. Konserve so se kol'll'c iz •/epov po e?"(i. »Prekleta spo.robnc so, te vlačrgo,« jc dejal Brc;;.' imatm. 7: i ke so tekle v hiše. Ulica SC ie počasi prar-n*la. Neka ženska je oMe>ala na pločnika. Vpila je. Na njeni svellozcjcn: obleki se jc pričel blizu bedra š;r .< rdeč madež. Ženska je trfvzdignila krilo. Slrg-na so tr/ala in se belo odražala od kamenja. »Ta Jo je s'uipila.« Je dejal Breutzmann. Guehler je videl kri. kako Je ttkla po pločniku. Ženska je strgala Mačke z bokov. Roki je pritisnila Hi trebuh. Kri je tekla med prd'. Med nogami je odtekala na ocvrte; »Strel v trebah,« je dejal Pret/.mann. »Da, strel v trebuh,« je šepnil Gurhler. Obsedela sta na svojih avtom' VI:I:, ne da bi se v:, p'J?., Zen.'ka je strahotno zav.i'1?.. pričela zal' n JcSatl in uti'hnl!a. Itrl'janskl pcllc'-dl so jo dvignili ln ctfncsli v hi"o. Za n.Fml jc ostela gosta sled krvi. V ulici je zavladala t'šina. Zveč?r so M odpel [ali n.iv/dnl na trg. Pred 10 l;'"o so s'a'j :'a.l'irns!'.l čr i. IVli -:o t: rkl (crn'škc šole in divizije, katere srd.v. jc bil v mestu. »Odpeljali ko: te častnike nazal v Fraseattl >n jih lan 1/rciU ne;nšu *inu glavnemu poveljstvu,« je de-jr.l poročnik VVoltmar.n, vodja č.t.\ P'l je bled ln vitek in delal Je vide,- alakofa učitelja. Niso ga imeli radi. Tr.dn pri prvem spopadu z Ilallj.nl Je st.rlial fftoje Iv nezavarovan ni Italtjanike tanke. Odslej so se mu dobrohul.no posmeh o va.lL Itallja&fkj ča-'rliki so zlezli na avtomobile. Guehler jc itopij Okoti avtomobila, pogledal kolesa in zanrl preprajo Zft Častniki. »Trinajst jih je,« jc dejal Breutzmann, »sd jJ»» pri-tcl?« »Na VSakfrn aviomobUo trinajst?« »Da,« jc dejal Bretrizaiaaa. rečna .".irvilka. In če mtm kdo zbeži?« »Jtt boš Imel snaiO dvanajst.« »T-t kdO bo o:I rt :-•'>'?•- je dejal Cuohler. »TI kajpada, kdo pa dru;? a kak m svojo IrinaJr sicrieo.« »'n straže nr?« »Ne,* je dejal Breutsmarm,« voziti morava drus za dru "i m in vak naj pa/i nt avtomobil dru reja.4* Zlezla sta na avtomobila. Guehler ,ie vzei samo* kreI in ga polotil zraven sebe na sedež. »Vse bom Izpustil* naj zbežijo.« je pomolil. Toda v-el je UUnokree v roko in %M r ogledal, čc jc nabit Prišel je Bahnemann in pogledal v avtomobil. »NO, kaj počenjajo ženske?« je dejal. »Bedarija. kr.ko daleč je do Prasca Iti ja?« »Osi mdcsrt kilometrov, - je dei;d Hahnemann. Zaloputnil Je avtcVnobflska vrata. Počasi so voiiH i: mesia. Ni ( • .' . r lil noč. Guehler je Ud* P"io Opazoval rde. i svetilki na avtomobilu pred Seboj, Premi"!jeva] je: »MoJ avtomobil Je z-d n! i. Ako sedaj zavrem 1" jih pustim, da (zatopijo, bodo svobodni.« \ ider je pogledal na samokres poleg sebe. »Ce |h» dovolim, da zbevijo, bodo odšli dom©*'* Nekje jih prav zanesljivo pričakujejo žene.« Izza koruznih polj je rzeel mosee. Njegova pol* krolna ploskev je j .'avala nad poljem. »Kaj naj l i SO SffOdilO,« je znova pomislil, „lrP re.;.t Italijanskih časlnJkov jo skoe'lo z mojega »v* t ila, trinajst ujetih častnikov, ki sploh ZO5 5453