Med Radovljico in Lescami (na desni v smeri proti Lescam) je v zadnjih letih zraslo novo stanovanjsko naselje. V zasebne stanovanjske hiše se lepo vključujejo tudi novi bloki — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 54 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 12. 7. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Manj nesreč in manj mrtvih V zadnjih štirih letih, v mislih imamo samo obdobje prvih šestih mesecev, je bilo na gorenjskih cestah nekaj več kot 100 smrtnih žrtev prometa. V letošnjem prvem polletju pa je bilo najmanj žrtev v vseh štirih letih, le 17. Številka je brez dvoma razveseljiva, če vemo, da je lani v tem času izgubilo življenje v prometnih nesrečah kar 37 ljudi. Tudi hudih nesreč, v katerih bi naenkrat umrlo več oseb tako kot lani, letos še ni bilo. Med mrtvimi v prvem polletju je kar 8 pešcev, 5 voznikov in štirje potniki. Medtem ko je bilo lani med prometnimi žrtvami le dvoje otrok, pa so letos že štirje. Največ mrtvih je bilo na cestah v kranjski občini, in sicer 6, lani pa kar 20, le v trži-ški občini v prvih šestih letošnjih mesecih ni bilo smrtne žrtve v prometu. Na gorenjskih cestah se je v šestih mesecih pripetilo 226 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami ali smrtjo udeležencev v prometu. Lažje in težje je bilo ranjenih 314 oseb ali le za 4 manj kot lani. Tudi prometnih nesreč je v primerjavi z lanskim obdobjem precej manj. Medtem ko je še lani veljalo, da so najbolj pogoste prometne nesreče na magistralni ce- sti, ko se jih je pripetilo 92, pa se je letos področje prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo preneslo na regionalne in lokalne ceste. Težko bi navedli le en razlog za takšno sliko kot se kaže v prvem polletju, vendar pa velja omeniti zmanjšanje prometa, ki je morda med drugim posledica podražitev bencina. Precej močan razlog za razmeroma nizko število hujših nesreč na magistralni cesti pa je omejitev hitrosti na 100 kilometrov na uro in pa seveda nadzor nad spoštovanjem odredbe o omejitvi hitrosti. Na regionalnih in pa lokalnih cestah Gorenjske pa se je letos pripetilo skupaj 148 prometnih nesreč. Na teh cestah je omejitev hitrosti na 80 kilometrov na uro, vendar pa je le malo cest,' ki tako hitrost v resnici dovoljujejo, saj so vozno tehnični pogoji preveč slabi. Prav zato se na teh cestah pripeti večina nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Letošnjega junija so se delavci UJV Kranj, ki se ukvarjajo s prometno problematiko, skoraj bali. Skoraj redno namreč v tem poletnem mesecu prometne nesreče skokovito narastejo. Naraščajo sicer že od pomladanskih mesecev, junij pa skoraj vedno pomeni izjemen skok. Lani se je samo v juniju pripetilo na go- renjskih cestah 77 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 14 ljudi, letos pa je v 60 junijskih nesrečah kri pordečila asfalt le štirikrat. Najbolj »mirni« so bili letos zimski meseci januar in februar, ko so bili zaradi mile zime izjemni pogoji na cestah, prometa pa malo. Izjemen je bil, tudi letošnji april, ko je bil sicer promet zaradi dopustnikov zdomcev dokaj gost. Kontrola prometnih organov pa je bila tako učinkovita, da zdomci v tem mesecu na gorenjskih cestah niso povzročili niti ene hujše prometne nezgode. Kot je povedal inšpektor za promet pri UJV Kranj- Mirko Derlink, so v aprilu že na meji utrujenim voznikom preprečili nadaljnjo vožnjo in jih spustili naprej šele čez nekaj ur, ko so se spočili. Enako so ravnali tudi prometni miličniki po vsej magistralni cesti. Med vzroki prometnih nesreč je v letošnjem prvem polletju na prvem mestu alkoho-liziranost, sledi ji neprimerna hitrost, nepazljivost pešcev, izsiljevanje prednosti itd. Po prejšnjih statistikah je bil alkohol med vzroki nesreč na tretjem ali četrtem mestu, tokratna »lestvica« pa zahteva vsekakor določene ukrepe predvsem proti alkoholizira-nosti udeležencev v prometu. \ L. M. Novost na letošnjem sejmu Od 9. do 19. avgusta bo v Kranju tradicionalni XXIV. mednarodni Gorenjski sejem. Na upravi sejma smo izvedeli, da bo letošnji sejem še bogatejši in pestrejši od prejšnjih. V Savskem logu v Kranju so namreč na novo uredili 2000 kvadratnih metrov zunanjih razstavnih površin. Ta prostor bo namenjen predvsem za razstavo kmetijskih strojev in druge kmetijske mehanizacije. Sicer pa bo v pokritih halah tudi tokrat razstavljeno blago za široko potrošnjo — pohištvo, gospodinjski stroji in aparati, konfekcijsko in različno tekstilno blago, prehrambeni izdelki, spominki in drugo. Na zunanjem sejemskem prostoru pa bodo poleg že omenjene kmetijske mehanizacije še gradbeni material, gradbeni stroji in motorna vozila. Poleg številnih domačih bodo letos na sejmu razstavljala tudi podjetja iz skoraj vseh držav zahodne Evrope in nekaj razstavljavcev iz Azije. Tako bodo letos prvič na sejmu sodelovali steklopihači iz Jordana, ki bodo vrče, vaze in podobne steklene izdelke izdelovali kalna sejmu in jih tudi prodajali. Kot vsako leto bo na tej osrednji sejmski prireditvi v Kranju tudi zabaviščni prostor, vsak večer od 19. do 24. ure pa bo ples. A. Ž. POS AVEC Izletniki vozniki! Obiščite naše preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s speciali-tetami gostišča: • domače klobase v zaseki , postrvi • žabji kraki • pestra izbira pijač Gostišče odprto vsak dan od 9. do 22. ure. špeceriua Triglav : Olimpija Nogometaši Olimpije se v teh dneh v Kranju pripravljajo na novo sezono. Ob tej priliki se bodo v nedeljo ob 17.30 na stadionu Stanka Mlakarja pomerili v trening tekmi z nogometaši Triglava. -G Pomoč za Kozjansko nakazujte na podružnico SDK v Ljubljani, in sicer na račun: 50100-789-90319 v. Pomoč Kozjanskemu Trinajst šol je hudo poškodovanih. Nekaj tako močno, da jih bo treba porušiti. Za približno 2000 šolarjev bo treba jeseni najti streho. Samo v šmarski občini je poškodovanih več kot tisoč kmečkih domov, od tega 600 močneje. V občini Šentjur je potres poškodoval 150 hiš. Približno 70 kmečkih domov ni več vse-liivih. Neuporabnih je tudi več kot 50 družbenih stanovanj. Škode je več kot 100 milijonov dinarjev. To je bilanca potresa, ki je konec prejšnjega meseca prizadel Kozjansko. Prizadel je najbolj nerazvit predel republike, ki se je šele v zadnjih letih s pomočjo vseh Jugoslovanov začel prebijati naprej. Kljub temu posledic nesreče prebivalstvo ne bi moglo samo odpraviti. Na pomoč jim je priskočila vsa Slovenija. Tudi na Gorenjskem je akcija zbiranja pomoči dobila vso podporo delovnih ljudi. JESENICE Pozivu jeseniškega občinskega sindikalnega sveta za pomoč Kozjanskemu so se odzvali številni posamezniki in vse delovne organizacije. V teh dneh so se delavci jeseniške železarne odločili, da bodo za prizadete prebivalce na potresnem področju prispevali enodnevni zaslužek. 2e pred 15. julijem bodo skladu za pomoč nakazali 756.000 dinarjev. KRANJ Že nekaj dni po potresu se je na izredni seji sestal občinski izvršni svet, ki" je za prebivalstvo "na Kozjanskem-prispeval 50.000 dinarjev. Zatem je .vodstvo akcije za pomoč šmarski in šentjurski občini prevzel občinski sindikalni svet. Takoj je imenoval poseben koordinacijski odbor, ki je pozval delovne organizacije, posameznike in obrtnike, da se pridružijo zbiranju pomoči. S predstavniki samoupravnih organov in vodstvi organizacij združenega dela so se dogovorili, da bodo denar v višini enodnevnega zaslužka prispevali takoj, prosto soboto pa bodo organizirali po kolektivnih dopustih. Denar so že nakazale ali pa ga bodo v začetku prihodnjega tedna Planika, Iskra, KŽK, Merkur, Cestno podjetje, Sava, Živila, Tekstilindus, IBI, Projekt, Zavod za zaposlovanje, Zdravstveni dom in ObSS. RADOVLJICA V radovljiški občini se je večina industrijskih podjetij odločila delati za Kozjansko jutri. Delali bodo delavci LIP Bled, SGP Gorenje, Gozdnega gospodarstva Bled, Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju in tovarne Veriga Lesce. Eno prosto soboto bodo spremenili v delovno še ta mesec tudi v Mizarskem podjetju Radovljica, Remontu Radovljica in v Turist progresu v Radovljici. Prispevek v višini 3,5 odstotka od enomesečnega zaslužka pa so v teh dneh nakazali delavci" PTT Radovljica, Kovinoobrti Bohinj, hotelov Krim in Jelovica, LB in zdravstvenega doma Bled. Postaja milice Radovljica je že 1. junija nakazala v sklad za pomoč Kozjanskemu 4621 dinarjev, občinsko sodišče pa v teh dneh 1707 dinarjev. f V Kemični tovarni Podnart pa so delali za Kozjansko že prejšnjo soboto in so že nakazali 150.000 dinarjev. ŠKOFJA LOKA Iskra Železniki, Alples in Jelovica ter še vrsta manjših delovnih organizacij v škofjeloški občini bo za Kozjansko delala jutri. Druge delovne organizacije, v katerih imajo delavci v teh dneh kolektivni dopust — med njimi sta Alpina Žiri in Gorenjska predilnica Škofja Loka — pa so sklenila denar nakazati takoj iz sklada skupne porabe, delovno soboto pa bodo organizirali po dopustih. Kmetijska zadruga Škofja Loka bo organizirala zbiranje pomoči med kmeti. Vsak naj bi prispeval po 100 dinarjev. TRŽIČ Tudi v Tržiču akcija teče. Precej delovnih organizacij med njimi BPT, ZLIT, Peko in Tovarna kos ter še nekatere manjše bodo denar prispevale takoj iz skladov skupne porabe, delovno soboto pa bodo organizirale avgusta in septembra. Nekaj TOZD pa bo za Kozjansko delalo jutri. T, R J ODBOR ZA PROSLAVO DOMICILNIH ENOT ŠKOFJA LOKA V nedeljo, 14. julija, bo v Škofji Loki proslava domicilnih enot Preš ernove brigade, Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja in Udarnega bataljona XXXI. divizije z naslednjim sporedom: ob 9. uri: vojaška parada na Kidričevi cesti z udeležbo borcev domicilnih enot, redne vojske in enot SLO ob 10. uri: proslava na loškem gradu s kulturnim sporedom. Govoril bo Martin Košir, sekretar MS ZKS za Gorenjsko od 13. ure: tovariško srečanje. Igral bo vojaški zabavni ansambel iz Kranja. Vabimo preživele borce domicilnih enot in prebivalstvo Gorenjske, da se udeležijo te velike manifestacije bojne in revolucionarne tradicije NOB na Gorenjskem. Borci domicilnih enot naj se zberejo do 8. ure na dvorišču vojašnice ob Partizanski cesti, od koder bo krenila parada. Na svidenje v Škofji Loki — Odbor XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA Naročnik: Edvard Kardelj v Egiptu Član predsedstva SFRJ in član predsedstva ZKJ Edvard Kardelj je te dni na obisku v Egiptu. Program obiska je sestavljen iz pogovorov s predsednikom ZfiR Anvarjem el Sa da tom, podpredsednik om republike Huseinom el Ša-feijem in dr. Mahmudom Fav-zijem ter s predsednikom narodne skupščine Hafezom Ba-davijem. Pogovarjali se bodo predvsem o sodelovanju med drža vama. Vrednost gradbenih del letos večja Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko se da sklepati, da bo gradbeništvo letos uspešnejše kot je bilo lani, ko je ta panoga gospodarstva stagnirala ali je včasih celo nazadovala. Večji obseg gradbenih del priča, da se je investicijska dejavnost v državi ponovno razmahnila. Vrednost gradbenih del je od januarja do konca maja dosegla 13 milijard dinarjev, kar je za 37 odstotkov več kot lani v prvih petih mesecih. Obseg gradbenih del se je zmanjšal le v Črni gori, največ pa se je povečal v Srbiji in Sloveniji. Stanovanja za tisoč delavcev Z denarjem, ki se je zbral v solidarnostnem skladu, bodo v Timoški krajini v Srbiji letos in prihodnje leto zgradili 1000 stanovanj za delavce. Največ, in sicer 560 stanovanj bodo zgradili v Boru. Več prometa v koprski luki V prvem polletju so v koprski luki pretovorili 1,050.000 ton blaga ali za 17 odstotkov več kot lani v enakem času. Močno se je povečal tudi tranzitni promet, saj so v pol leta pretovorili 308.500 ton blaga za druge države. Prek koprske luke so s tankerji prepeljali tudi 175.000 ton nafte za Madžarsko. Nasploh postaja pristanišče v Kopru vse bolj zanimivo za uvoz in izvoz madžarskega blaga. Prva izmena končala delo Prva izmena mladinskih delovnih brigad, ki pomagajo pri gradnji proge Beograd—Bar, je v začetku tedna končala delo. Sodelovalo je 16 brigad z 800 brigadirji in brigadirkami. Vse brigade so proglasili za udarne, ker so njihovi delovni uspehi presegli pričakovanja. V drugi izmeni bodo delali dijaki in študentje, v prvi pa so bili večina mladi delavci. Gierek pri Titu Prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Edivard Gierek je bil prejšnji teden na oddihu v Dubrovniku. V nedeljo dopoldne pa je pripotoval v Beograd, kjer sta njega in člane njegove družine sprejela predsednik Tito in žena Jovanka. Goste iz Poljske so pozdravili tudi številni drugi ugledni predstavni/,! našega družbenopolitičnega življenja. Zatem sta se Tito m Gierek približno dve uri pogovarjala. Najprej sta drug drugega sv znanila z družbenopolitičnim razvojem obeh držav, nato pa sta izmenjala mnenja o neka- ' terih aktualnih problemih in dogodkih v mednarodnih odnosih. Povezovanje industrije aluminija Zastopniki proizvajalcev in predelovalcev aluminija iz petih republik so v Kidričevem ustanovili konferenco družbenopolitičnih organizacij in samoupravljavcev, v kateri so delegati vseh tovarn. Delegati so na zboru ostro obsodili ravnanje rudnikov boksita, ki večino rude izvozijo, ne da bi se menili za potrebe domačih predelovalcev, ki morajo boksit uvažati. Generalni konzul iz Celovca na Jesenicah V ponedeljek, 8. julija, je prišel na enodnevni obisk na Jesenice generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in se s predstavniki jeseniškega družbenopolitičnega življenja v občini pogovarjal o položaju slovenske manjšine na Koroškem ter o odnosih med manjšino in matičnim narodom. V razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, sekretarjem medobčinskega sveta ZK Martinom Koširjem ter drugimi so se menili tudi o medsebojnem sodelovanju obmejnih občin Gorenjske s Slovenci na Koroškem. D. S. Obisk gojencev vojaške akademije Ze nekaj dni se mude na obisku v Sloveniji gojenci zadnjega letnika vojaške ekonomske akademije iz Beograda. Gostje bodo v prihodnjih dneh obiskali tudi Gorenjsko. Danes dopoldne se bodo srečali z mladifni Kranjčani, nato bodo obiskali nekatera škofjeloška podjetja, popoldne pa se bodo bodoči vojaški starešine napotili v Dražgoše. V nedeljo se bodo gojenci beograjske vojaške ekonomske akademije udeležili proslave domicilnih enot v Škofji Loki. Zadnji dan bivanja na Gorenjskem, v ponedeljek, bodo gostje iz Beograda v Kranju, kjer bodo dopoldne obiskali tovarne Planika, IBI in Sava, popoldne pa se bodo seznanili z ekonomskim razvojem kranjske občine ter z organizacijo njene teritorialne obrambe. -jg Proslava tankovskih enot V počastitev 30-letnice ustanovitve L tankovske brigade NOV in POJ bo v nedeljo, 14. julija, na Vrhniki, ki je tudi domicilna občina te enote, velika proslava. Dopoldne bo najprej svečan pregled enot pred vrhniškom domom JLA, sledilo bo' skupno kosilo za borce in povabljene goste, popoldne pa bo v bližnjem Grogarjevem dolu osrednja kulturna prireditev, na kateri bo nastopil tudi partizanski pevski zbor iz Trsta. Proslava na Vrhniki bo tudi osrednja svečanost ob dnevu tankistov JLA — 16. juliju. -jg Radovljica Predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica Marjan Vrabec sklicuje za danes popoldne sejo predsedstva. Za dnevni red predlaga obravnavanje ekonomskega položaja TOZD Žito Lesce in predloga za povečanje cene kruha ter razpravo o poteku akcije zbiranja pomoči za prebivalce občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, ki jih je nedavno prizadel potres; Seja bo ob 17. uri. -lb Škofja Loka Pred nekaj dnevi je bil v Škofji Loki posvet članov specializiranih konferenc, ki delujejo pri občinski konferenci ZMS, članov predsedstva občinske mladinske organizacije ter predsednikov mladinskih aktivov in klubov. Pogovarjali so se o aktualnih nalogah mladine pred IX. kongresom ZMS ter sprejeli akcijski program dela občinske mladinske organizacije do kongresa. -lb Nove poti informacij V torek, 9. julija, je bila na Jesenicah razširjena seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so se menili o obveščanju in družbenem sistemu informiranja v občini. Predsednik komisije za tisk, radio in obveščanje je uvodoma govoril o temeljnih izhodiščih, na podlagi katerih so delegati družbenopolitičnih organizacij ter vsi drugi člani občinske konference razpravljali o oblikah obveščanja delegatov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V razpravi so se zavzemali predvsem za tako obliko organiziranega dela, ki bo omogočilo, da informacije in obveščanje ne bo le formalnost, temveč tvorni, integralni del vsega našega sistema. Predvsem delegati in delegacije bodo morale najti ustrezne poti, po katerih bodo sami kar najbolje obveščeni, obenem pa bodo morali tudi sami pravilno obveščati. Delegati so na seji večkrat poudarjali, da moramo tudi ob teh vprašanjih preiti od načel do uresničevanja in na osnovi razmer v občini izdelati program dela. Do zdaj so najdlje prišli v jeseniški železarni, ko so pred ustanovitvijo informativnega centra, že do sedaj pa so prek svojega glasila Železar dovolj dobro obveščali zaposlene o vseh aktualnih nalogah in problemih. Na razširjeni seji občinske konference SZDL so se zavzeli za to, da organizacije združenega dela v občini jasno opredelijo v svojih statutih, kako bodo kar najbolje poskrbele za javnost svojega dela in kako bodo omogočili delavcem, da bodo kar najbolje obveščeni. Govorili so tudi o informiranju prek javnega obveščanja ter poudarili pomen dodatnega izobraževanja delegatov prek raznih oblik kot so seminarji in tečaji. Na osnovi predlogov minule seje bo posebna komisija izdelala sklepe in stališča. D. S. Srečanje rezervnih vojaških starešin Prejšnji teden je bilo v SR Srbiji četrto tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije pod nazivom »Bratstvo in enotnost«. Poleg skoraj 1500 članov ZRVS iz drugih republik se je srečanja udeležila tudi 230- članska delegacija iz Slovenije. Gostitelj sloven-, skih rezervnih starešin, med katerimi je bilo tudi 13 Gorenjcev, je bila občinska organizacija ZRVS Sabac. Na poti v Srbijo so se slovenski rezervni starešine najprej ustavili pri Šidu, na mestu, kjer se je pred nekaj več kot sedmimi leti smrtno ponesrečil Boris Kraigher. Na mestu nesreče je slovenska delegacija Referendum ni uspel Prejšnjo nedeljo je bil v krajevni skupnosti Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje v kranjski občini referendum za asfaltiranje nekaterih cest in potov v krajevni skupnosti. Če bi se prebivalci krajevne skupnosti odločili za samoprispevek, bi med drugim Kljub poletju, času, ki tradicionalno ni naklonjen živahnosti na mednarodni sceni, je predsednik republike in ZKJ Josip Broz-Tito po komaj dobro končanem uspešnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji, odpotoval na štiridnevni prijateljski in uradni obisk v sosednjo Romunijo. Našega predsednika so v Bukarešti sprejeli izredno prisrčno in prijateljsko in to vzdušje se ohranja tudi med razgovori, ki se nadaljujejo po uvodni izmenjavi mnenj v Bukarešti sedaj v črno-morskem letovišču Neptunu. Tito v Romuniji Že dejstvo, da je to dvanajsto srečanje Tita in njegovega gostitelja Ceausescuja v devetih letih, samo po sebi dovolj jasno priča o tesnih stikih med obema državama. Ti stiki so sedaj že tradicionalni in obsegajo vsa možna področja medsebojnega sodelovanja. Državnika sta to poudarila že na uvodnih razgovorih v Bukarešti, kjer so tudi to pot ugotovili veliko podobnost stališč in mnenj o bistvenih problemih sodobnega sveta. Pri tem so še posebej podrobno govorili o Bližnjem vzhodu in Evropi, glede slednjega pa še posebej v zvezi z evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. asfaltirali tudi tako imenovano obvozno cesto od Biten j proti Zabnici. Vendar se prebivalci na referendumu niso odločili za samoprispevek. Zanj je glasovalo 49,48 odstotka volilnih upravičencev. A. Z. Položaj na Bližnjem vzhodu, kjer ta trenutek orožje v vojskah obeh strani sicer miruje (z izjemo komandosov in izraelskih napadov na Libanon) nikakor ni tak, da bi lahko zbujal zadovoljstvo. Tu bo očitno treba storiti še marsikaj, sta menila Tito in Ceausescu, ter pri tem poudarila, da bo vsekakor treba zagotoviti zakonite pravice palestinskemu ljudstvu. Tudi situacija v Evropi, bolje rečeno zastoj na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, zaskrbljuje, saj so razprave, ki so veliko "obetale, obtičale skorajda na mrtvi točki. Tu bo treba resnih spodbud, da bi dosegli tisto, kar so lani jeseni uokvirili na slovesnem začetku druge faze konference v Helsinkih. Kar pa zadeva medsebojne odnose, je bilo rečeno v krogih obeh delegacij po prvih razgovorih v Bukarešti, so ti ne samo dobri, marveč so celo za zgled, kako je možno sodelovanje med državama, ki imata sicer v svetu različen položaj. Jugoslavija, neuvrščena država, in Romunija, članica bloka, imata že dolgo vrsto let pristne stike na vseh ravneh in področjih, ki ju zanimajo. Ne samo skupna izgradnja velikanske hidroelektrarne Djerdap (razmišljajo že o povečanju tega gigantskega objekta), marveč tudi izmenjava blaga in tehnologije ter industrijsko sodelovanje dovolj zgovorno priča o medseboj.iih odnosih. Pri tem pa je seveda tudi te dobre odnose mogoče in tudi potrebno dvigniti na višjo raven. Kako to doseči, bo med drugim cilj in vsebina razgovorov, ki se v trenutku, ko položila venec in pripravila krajšo žalno svečanost. Nato so se udeleženci srečanja iz Slovenije ustavili v Nikincih ter si ogledali stalno razstavo orožja. V Šabcu so najprej položili venec ob spomenik padlim borcem, nato so obiskali kemični kombinat ,Zorka, zvečer pa jih je sprejel predsednik šabaške občinske skupščine. Po sprejemu je sledilo tovariško srečanje. Drugi dan obiska v Srbiji je slovenska delegacija dopoldne obiskala zgodovinske kraje Mišar, Stolice, Belo Crkvo in Krupanj, nato pa jo je pot vodila prek Šumadije na Avalo, kjer so si člani ZRVS ogledali spomenik neznanemu junaku * ter se seznanili s potekom beograjske operacije v oktobru leta 1944. Proti večeru so obiskali vojaški muzej na Kalemeg-danu, naslednjega dne, na dan borca, pa so se skupno z rezervnimi starešinami iz drugih republik udeležili osrednje proslave ob prazniku 4. juliju na Banjici. M. Ulčar to poročamo, še vedno nadaljujejo. PIČLI SADOVI RAZGOVOROV NA VRHU Predsednik ZDA Richard Nikon se je vrnil iz Moskve precej bolj praznih rok, kot pa so to napovedovali in pričakovali nekateri krogi. Podpisani so samo štirje novi sovjetsko-ameriški sporazumi, in to na področjih, ki so sicer koristna, nikakor pa ne zavzemajo osrednjega mesta. Srečanje v Moskvi in na Jalti je predvsem potrdilo, da si su-persili želita nadaljnjega sodelovanja in dobrih ali še boljših odnosov, da pa stojita pred velikimi in čisto praktičnimi ovirami, ki jih za zdaj še nista sposobni premostiti. To velja zlasti za oboroževanje oziroma zmanjševanje oborožitve ter za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki ga ovira (zato, ker meni, da ZDA pri tem preveč popuščajo) ameriški kongres. Tako ostaja za zdaj še vedno le pri (čeprav ponovno izraženi) dobri volji, ki jo Nixon in Brež-njev med pravkar končanimi razgovori na vrhu nista bila sposobna podkrepiti s še kakšnim (in kot rečeno ponekje tudi pričakovanim) pismenim konkretnim dokazom o sodelovanju. Sporazumi večjega pomena so torej izostali, pripravljenost iskati poti za boljše sodelovanje pa je ostala. Tako gledano je mogoče torej govoriti o končanem srečanju med Brežnjevom in Nixonom brez posebnega navdušenja, vendar pa tudi ne izrazito črnogledo. Razgovori so naposled samo potrdili realnost in sedanje stanje stvari v odnosih med ZDA in SZ. Anton Lasic Predstavniki kmetijskih, mlekarskih in drugih republiških institucij ter ustreznih organizacij od Murske Sobote do Bovca, zlasti pa kolektiv Živilskega kombinata Kranj in mnogi prijatelji in znanci so se v soboto, 6. julija, na kranjskem pokopališču poslovili od 59-letnega strokovnega in družbenega delavca Antona Lašiča, dipl. inženirja, direktorja TOZD Mlekarna Kranj. Iz rojstne Podove pri Mariboru se je mladi Anton z vso vnemo lotil učenja in študija agronomije ter z velikim uspehom diplomiral na zagrebški fakulteti leta 1942. Pridobljeno znanje ob toliki potrebi za hitrejši razvoj te stroke pri nas ga je v polnem optimizmu zaneslo v Kranj. Tu je zlasti v povojnih letih, ko so za to dozoreli pogoji, začel orati ledino v mlekarski, agronomski in kmetijski stroki. Hkrati pa ga je kot ne-utrudljivega družbenega delavca, kot komunista zajela široka družbena dejavnost od mlekarstva, čemur se je posebno posvetil, do okrajnih in občinskih organov in športnih ter telesno-vzgojnih dejavnosti, kjer je bil vnet organizator in aktivni član. Prek 21 let je vodil Mlekarsko šolo v Kranju, od koder je več kot 500 absolventov — mlekarskih tehnikov — odšlo z njegovimi idejami v razne kraje Jugoslavije in eden izmed govornikov ob slovesu je upravičeno dejal, da je »celotni povojni razvoj slovenskega in jugoslovanskega mlekarstva pretkan z njegovim delom . . .« In ne le v mlekarski stroki, kjer je v povojnih letih utiral pot iz zastarelega obrtništva v organizirano industrijsko dejavnost ter se ob tem zavzemal za sposobne, mlade generacije, tudi v splošnem družbenem življenju je skušal prispevati čimveč za splošni napredek. To je bilo v sekciji za mlekarstvo Kmetijsko poslovnega združenja Slovenije, to je pokazal kot dolgoletni član skupščine Okrajnega ljudskega odbora Kranj, kot predsednik sveta za kmetijstvo občine Kranj ter predsednik sveta za zdravstvo ter odbornik tega organa, kot predavatelj na Kmetijski šoli na Grmu, kot inšpektor kmetijskih šol Slovenije, kot član Društva inženirjev in tehnikov Slovenije in v mnogih drugih organizacijah. Razen delavcev kolektiva kranjske Mlekarne pa ga kmetje, proizvajalci mleka od Planice do Žabnice poznajo kot človeka, ki je znal razumeti in pomagati slehernemu v njegovih težavah. Medalja dela s srebrnim vencem in mnoga druga priznanja so le skromen drobec hvaležnosti, ki mu jo dolguje Kranj in vsa Gorenjska. Mladina našla pravo mesto v krajevni skupnosti Mladina iz Stražišča pri Kranju se uspešno vključuje v vse akcije na terenu — dobro sodelovanje z drugimi organizacijami Franc Medja: »Ustanovitev čete bratov Šiška je organizacija ZZB NOV vsestransko podprla.« Mladinski aktiv iz Stražišča je bil ob mesecu mladosti po oceni občinske konference ZMS v Kranju med najboljšimi v občini. V njem redno dela prek sedemdeset mladih, približno dvesto mladincev pa se občasno vključuje v posamezne akcije. Vzroke za njihovo uspešnost je treba iskati v dobrem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v Stražišču ter krajevno skupnostjo in ne nazadnje tudi v zelo prizadevnem vodstvu aktiva. Sicer pa prepustimo besedo Francu Verdniku — predsedniku krajevne skupnosti Stražišče: »Moram reči, da so se mladi v Stražišču po nekaj letnem premoru prebudili. Sodelujejo v vseh akcijah na terenu, nastopajo pa tudi kot po- budniki dela. Posebno aktivni so bili pri pripravah na volitve in pri njihovi izvedbi. Seveda se njihova aktivnost čuti tudi v sestavu delegacije naše krajevne skupnosti. Približno tretjina delegatov je mladincev.« Lani so mladi Stražišani ustanovili mladinsko partizansko četo, ki so jo imenovali po revolucionarjih bratih Šiška. Četa deluje v sestavu mladinske brigade Dr. Franceta Prešerna. V njenem okviru ali pa samostojno se udeležuje pohodov in akcij, s katerimi mladi nadaljujejo tradicije naše revolucije. Za ustanovitev čete se je veliko prizadevala tudi krajevna organizacija Zveze združenj borcev. Predsednik Franc Medja je o tem povedal: »Ena od naših stalnih nalog je zbujanje zanimanja za tradicije NOB in splošni ljudski odpor pri mladini. Zato smo ustanovitev čete bratov Šiška vsestransko podprli. Nismo pozabili, da mora imeti vsaka organizirana dejavnost materialno podlago. Nad četo smo prevzeli tudi pokroviteljstvo«. »Da je sodelovanje mladih z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami res uspešno, dokazuje tudi dejstvo, da so mladi med prvimi v občini ustanovili aktiv mladih komunistov. Pred kratkim so sprejeli v zvezo še 14 mladih komunistov. Pravzaprav je v osnovni organizaciji ZK Stražišče več kot četrtina mladih,« je v pogovoru dodal sekretar osnovne organizacije ZK Stražišče Franc Hrastnik. To so mnenja starejših o mladih sodelavcih in someščanih. Kaj pa pravijo mladinci? Predsednik aktiva Milan Bajželj je povedal: »Večina mladih je delavcev, dijakov in študentov. Kmetov je v našem aktivu zelo malo. Delo smo raz- Partizanska četa bratov Šiška med posvetom. Razprave v vseh mladinskih aktivih Razprave o dokumentih za IX. kongres zveze slovenske mladine, ki bo prve oktobrske dni v Murski Soboti, so se v kranjski občini začele v začetku meseca. Pripravljati pa so se začeli nanje že veliko prej. Ze v začetku junija se je sestalo predsedstvo konference mladih delavcev. Na seji so se pogovorili o pomenu kongresa za nadaljnji razvoj organizacije slovenske mladine ter o novem statutu organizacije in o resoluciji, ki jo bo kongres sprejel. Poudarili so, da sta dokumenta zelo pomembna in mora biti z njimi seznanjen sleherni mladinec. Zato so sklenili, da bodo javne razprave o dokumentih v vseh aktivih v temeljnih organizacijah. Razprave so se začele ta teden. Zatem se je sestalo predsedstvo konference mladih v krajevnih skupnostih. Sklenilo je, da bodo v javne razprave na terenu pritegnili mlade delavce, dijake in študente, da bi tako resnično lahko razpravljali o vseh točkah resolucije in dali nanje tudi svoje pripombe. Uvod v javne razprave je bila seja predsedstva občinske konference ZMS, na kateri so uskladili programe javnih razprav in določili, kdo jih bo vodil. Pregledali pa so tudi <>ba dokumenta in obravnavali naloge mladih pri uresničevanju resolucije 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. O tem so se pogovarjali tudi na regijskem posvetu članov predsed- stev mladinskih organizacij vseh petih gorenjskih občin, ki je bil preteklo soboto v Bohinju. Glavna tema posveta so bile naloge gorenjske mladine pred kongresom. Razprave v krajevnih oziroma v terenskih aktivih so se ta teden sklenile. Mladinci so se s predlogom resolucije v glavnem strinjali, pripombe so imeli le na nekatere točke. V delovnih organizacijah pa bodo razprave tekle do konca meseca. Vse pripombe bo zbralo predsedstvo občinske konference. Še enkrat jih bodo pregledali v mladinski politični šoli, za katero predvidevajo, da se bo začela proti koncu avgusta. Z njo se bodo razprave sklenile. L. B. Tudi na Jesenicah se mladi že temeljito pripravljajo na deveti kongres ZM Slovenije, ki bo od 2. do 4. oktobra v Murski Soboti. Zdaj so organizirali javno razpravo o dokumentih za kongres in imenovali posebno komisijo, ki bo spremljala javno razpravo. Ob kongresu v Murski Soboti bo republiška konferenca pripravila tudi razstavo najboljših fotografij na temo Mladost. Obenem bodo razstavili tudi najboljše likovne dosežke mladih ter prikazali še nekaj drugih dejavnosti, s katerimi se ukvarja slovenska mladina. I). S. Milan Bajželj: »Čaka nas še veliko dela.« delili na štiri področja in za vsako od njih ustanovili posebno komisijo. Imamo komisijo za šport in rekreacijo, komisijo za izobraževanje, komisijo za kulturo in komisijo za SLO. Aktivno sodelujemo tudi z mladinskimi aktivi v občini in zunaj nje. Navezali smo stike z mladimi iz Brežic in iz Železne Kaple na Koroškem. Znotraj občinskih Franc Hrastnik: »V osnovni organizaciji ZK je več kot četrtina mladih.« meja pa najbolje sodelujemo z mladinskim aktivom iz Šenčurja, Naklega in z Gorenje Save. Z mladinci iz teh aktivov se srečamo na skupnih izobraževalnih seminarjih, na kulturnih prireditvah, skupnih akcijah. Pomerimo se tudi v športu. Ob mesecu mladosti smo pripravili prireditev Naš klub 74, ki nam je lepo uspela in na kateri smo uspeli prikazati našo dejavnost. Vendar sem prepričan, da še zdaleč nismo dosegli tistega, kar smo sposobni in kar bi lahko. Razširiti moramo partizansko četo in več pozornosti posvetiti izobraževanju, predvsem bo potrebno sedanje oblike popestriti. V načrtu imamo izobraževalne večere, ki jih bomo mladi sami pripravljali in bodo zanimivi za širši krog mladine.« — P -Foto: L. Blagotinšek ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno lahko dvignete s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke poslujejo za stranke: vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ob sobotah zaprto Poslovna enota hranilnica v Kranju (pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure Denar dvigajte z osebno izkaznico Leto uspešnega delovanja Napočil je čas počitnic. V tem času se marsikateri študent ali dijak odloči, da si bo s počitniškim delom zaslužil denar za morje, za nakup šolskih potrebščin ali za obleko. Najlaže je seveda tistim, ki obiskujejo šolo, na kateri je obvezna počitniška praksa. Kje naj drugi dobijo delo? Zanje poskrbijo študentski servisi. Podružnica takšnega servisa je tudi v Kranju. Servis v Kranju deluje že dobro leto in v tem času si je z njegovo pomočjo našlo zaposlitev prek 700 študentov in dijakov. Največ jih je delalo v delovnih organizacijah, nekaj pa jih je našlo delo tudi pri zasebnikih. Letošnje poletje pa bo servis priskrbel počitniško delo' najmanj 400 študentom in srednješolcem. V začetku je_bilo težko. Delovne organizacije oziroma njihova vodstva niso bila seznanjena z delom servisa in to je rodilo nezaupanje, ki pa je bilo kmalu premagano. Sedaj servis zelo uspešno nastopa kot predstavnik dijakov in študentov in se v njihovem imenu pogovarja o zaposlovanju in nagrajevanju. Študentski servis ima prostore v kletnih prostorih vrtca Janina v Kranju. Sedež servisa je tako skoraj preveč odmaknjen od središča mesta. Vse kaže, da bo kmalu dobil boljše prostore v novem mladinskem domu v Kranju. To pa bo med drugim prav gotovo pripomoglo k še boljšemu delu in še večji vlogi študentskega servisa. B. Bogataj Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas odbor za medsebojna razmerja razpisuje delovno mesto učitelja zgodovine- zemljepisa s polnim delovnim časom za nedoločen čas Prijavni rok je 7 dni. Pred proslavo domicilnih enot v Škofji Loki PREŠERNOVA BRIGADA Osma udarna proletarska brigada, imenovana tudi Gorenjska in pozneje Prešernova, je bila ustanovljena julija 1943. Po začetnih spodrsljajih, zlasti po porazu na Zirov-skem vrhu, ki so mu botrovale taktične napake vodstva in neizkušenost borcev, je začela nizati zmago za zmago. Njen največji podvig predstavlja razbitje belogardistične postojanke v gradu Turjak, s katerim so prešernovci okronali nadvse uspešno »dolenjsko obdobje« vojskovanja ter v kratkem času prerasli v partizansko enoto izrednih borbenih in moralnih kvalitet. To jim je v naslednjih fazah osvobajanja domovine še kako koristilo, saj so opravili cel niz izredno zahtevnih operacij, denimo zavrnitev okupatorjeve jesenske »Traufe« ofenzive, vdor v tekstilno tovarno v Stražišču, diverzantske akcije vzdolž železniške pro-" ge Jesenice—Ljubljana, sodelovanje pri napadu na Idrijo, boji v Baski grapi, transport ranjencev na Notranjsko, »čiščenje« Dolomitov, zavzetje Poljan, obleganje Gorenje vasi itd. Zelo važno vlogo pa je Prešernova brigada odigrala v zaključni etapi vojne, med zadnjo, najhujšo nemško ofenzivo (spomladi 1945), naperjeno zoper glavni štab 9. korpusa, ter seveda med končnim obračunom s sovražnikom, ko so pre- šernovci in pripadniki Škofjeloškega odreda družno osvobodili Gorico. ŠKOFJELOŠKI ODRED Škofjeloški odred, formiran avgusta 1944, je v glavnem nadziral Selško in Poljansko dolino, Jelovico in Škofjeloško hribovje, s čimer so partizanski strategi zagotovili stalno navzočnost osvobodilnih sil v tem delu Gorenjske. Nemško poveljstvo se je dobro zavedalo nevarnosti obstoja dobro organizirane »banditske tolpe«, zato jo je skušalo v skrbno pripravljenem kazenskem pohodu uničiti. Vendar so hitlerjevske čete očitno podcenjevale sposobnosti nasprotnikov ter v Martinj vrhu doživele popoln zlom. Tudi v kasnejših spopadih je Škofjeloški odred zabeležil lepe uspehe. Morala borcev ni padla niti v težkih dneh sovražne ofenzive, potekajoče pod šiframa »Konec zime« in »Začetek spomladi«, ko so utrpeli precejšnje izgube. Da ne slovi zaman kot elitna enota, je odred znova dokazal v zagrizenih bitkah na Primorskem, katerih krona je bilo vkorakanje v Gorico. GORENJSKO VOJNO PODROČJE K osnovnim nalogam Gorenjskega vojnega področja, oblikovanega prav tako avgusta 1944, so poleg operativno-borbenih akcij sodile pred- vsem zadeve splošnega značaja, se pravi mobilizacija žive sile in materiala, politična vzgoja in osveščanje prebivalstva, obveščevalna dejavnost, transport opreme in živil z Gorenjske na Cerkljansko, rušenje sovražniku koristnih komunikacijskih in prometnih objektov, oskrbovanje bolnišnic ter prevoz ranjencev. Posebno poglavje v prizadevanjih GVP nedvomno zasluži vključitev severozahodnega konca Slove nije v preskrbovalno mrežo enoi 9. korpusa, ki jo je omogočilo odprtje dveh novih poti čez Kropo, Jamnik in Dražgoše oziroma iz Bohinjske kotline čez Jelovico na Primorsko. Pod neposredno upravo vodstva GVP, povečini stacionira nega v Potoku v Selški dolini, pa ata sodili tudi čevljarska delavnica in elektrarna, obe skriti ob vznožju Blegoša. Kljub bolečim izgubam, dobljenim v spopadih z Nemci, je GVP vseskoz; stoodstotno natanko izpolnjevalo zaupane mu dolžnosti, da bi svobodo dočakalo kot popoln gospodar mesta Kranja. Njegovi pripadniki pa so za nameček učinkovito obračunali s sovražno posadko v Radovljici. I. G. Zaradi slabe in neurejene kanalizacije ter novih potreb Tudi v Tržiču uvajajo kanalščino Komunalno podjetje Tržič novi upravljavec kanalizacije in pobiralec kanalščine — Kubik porabljene vode osnova za kanalščino, ki znaša 90 par za gospodinjstva in 45 par za gospodarstvo, vendar še ni določen prispevek za izgradnjo osrednjega kanalizacijskega kolektorja — Letos večina denarja za vzdrževanje Tržiška občina je bila do preteklega tedna ena redkih občin brez delovne organizacije, ki bi upravljala kanalizacijo in s kanalščino zbirala sredstva za vzdrževanje in popravilo kanalizacijskega omrežja. Tržičani so nujna dela na tem področju financirali z denarjem občinskega proračuna, ki je letno lahko odstopil za te namene največ 70.000 dinarjev! Prav tako ni bil urejen način gradnje nove kanalizacije ter določen upravljavec novih objektov. Skratka, kanalizacija je bila slabše urejena kot ostale komunalne dejavnosti v občini. Zato pomeni odlok o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije, ki sta ga pretekli teden sprejela zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela," v tržiški občini pomembno novost. O nujnosti takega odloka so v občini zadnji dve leti zavzeto razpravljali, vendar ga je izvršni svet predlagal skupščinskima zboroma šele pretekli teden. Odlok določa, kaj je javna kanalizacija, kaj hišna kanalizacija in kaj kanalizacija skupine občanov. Določene so pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavca kanalizacije, predpisani so varnostni ukrepi itd. Komunalno podjetje Tržič je po novem pooblaščeno, da upravlja javno kanalizacijo in nadzoruje gradnjo in vzdrževanje javne in tudi hišnih kanalizacij ter pobira kanalščino, določeno v soglasju z občinsko skupščino. O trošenju kanalščine, pobirala se bo tam, kJer Je javna kanalizacija že urejena, se bodo v Tržiču že prihodnje leto odločali na osnovi letnih in srednjeročnih programov. Prav tako bo s programi določeno popravilo stare in gradnja nove kanalizacije. Na zadnji seji občinske skupščine je bila določena tarifa za uporabo javne kanalizacije (kanalščina). Za zdaj jo bo Komunalno podjetje pobiralo v krajevnih skupnostih Bistrica, Ravne, Center, Pristava in Križe. Gozd, Veterno in Snakovo so skupaj z drugimi skupnostmi v občini, kjer še ni javne kanalizacije, izjema. Kanalščina bo uvedena na teh področjih takrat, ko bo javna kanalizacija zgrajena. Merilo za plačevanje kanalščine je kubik porabljene vode. Gospodinjstva bodo morala odšteti za kubik 90 par, gospodarstvo pa 45 par. Tako bodo v Tržiču letos zbrali 202.050 dinarjev, in sicer od gospodinjstev in drugih uporabnikov kanalizacije 153.900 dinarjev in od gospodarstva 48.150 dinarjev. Za redno vzdrževanje kanalizacije bodo letos potrošili 125.100 dinarjev, za izgradnjo prve faze kanalizacijskega kolektorja v Tržiču pa 76.950 dinarjev. Prispevek za gospodarstvo (45 par) ni dokončen. Vračunano je le redno vzdrževanje. Znesek, ki ga bo moralo dati tudi gospodarstvo za izgradnjo kolektorja, bo določen kasneje. Na skupščini so povedali, da so predvidena sredstva kanalščine v primerjavi z izredno slabo urejenostjo tržiške kanalizacije zelo skromna. V drugih občinah je kanalščina že sedaj znatno višja in kanalizacija boljša. J. Košnjek Na Brniku in v Vopovljah odslej dovolj vode Z dograditvijo vodovodov Adergas—Praprotna Polica in pred kratkim Zgornji Brnik—Spodnji Brnik—Vopovlje se je preskrba Cerkljanskega z vodo spet zboljšala — Pozornost požarnemu varstvu — Gradnja črpališča na Gorenji Savi v polnem teku Vodovodno omrežje na Cerkljanskem je iz leta v leto popolnejše. Večina naselij v tem koncu kranjske občine ima že dovolj pitne vode za današnje kakor tudi za razmere in zahteve, ki bodo nastopile čez deset, dvajset ali več let. Vode je dovolj tudi za požarnovarnostne potrebe, kar je za zgoščena naselja stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij še posebno pomembno. Precejšnji denarji so bili že vloženi v modernizacijo vodovodnega omrežja na Cerkljanskem, precej pa jih bo še treba, da bo oskrba z vodo tudi v najbolj kritičnih časih popolna. Vasi so sicer Koliko in kam bodo letos vlagali v tržiški občini Letos še več s svojim denarjem Tako kot pretekla leta bosta tudi letos največ vlagali največji delovni organizaciji Peko in Bombažna predilnica in tkalnica — Povečan delež manjših podjetij Lani so dosegla vlaganja v tržiško gospodarstvo 92,312.000 dinarjev, kar je za 36 odstotkov več kot leta 1972. Sredstva organizacij združenega dela so dosegla 62,9 odstotka te vsote. Letošnji odstotek v korist lastnih sredstev je še višji, saj bo predvidoma dosegel kar 77,8 odstotka, medtem ko bo delež tujih sred* stev, predvsem bančnih, dosegel 22,2 odstotka. Največ denarja bo pobral nakup opreme. Za popravila in gradnjo objektov nameravajo namreč Tržičani letos potrošiti le 16,9 odstotka predvidene vsote. Od celotne letošnje investicijske vsote, ki naj bi dosegla 109.269.000 dinarjev, odpade na industrijo kar 94,3 odstotka. Tovarna obutve Peko bo tudi letos največ vlagala, in sicer kar 38,420.000 dinarjev. 65 odstotkov tega denarja bo Peko potrošil za obratna sredstva, četrtino pa za osnovna sredstva oziroma za izboljšanje tovarniške opreme. Peku sledi (tako kot lani) Bombažna predilnica ■n tkalnica. Njene investicije naj bi etos dosegle 29,000.000 dinarjev. Večja vlaganja načrtujeta še Tovarna kos in srpov (5,748.000 dinarjev) in TOZD Lepenka (5,983.000 dinarjev). Zanimiv je natančnejši pregled letošnjih gospodarskih investicij v tržiški občini po panogah. Peko, Bombažno predilnico in tkalnico, Tovarno kos in Lepenko smo že omenili. Združena lesna industrija vlaga letošnja investicijska sredstva v opremo, Trio tretjino za gradnje, dve tretjini pa za opremo itd. Kmetijska zadruga namenja polovico investicijske vsote za gradnjo objektov in naprav, polovico za opremo, tržiški obrat Gozdnega gospodarstva Kranj pa se je odločil obnoviti in izpopolniti nekatere ob-•kte na področju tržiške občine, iplosno gradbeno podjetje Tržič bo *'tos investiralo kar 66 odstotkov A-v kot lani. Medtem ko je lani ve- ljala' pozornost opremi, je letos v ospredju proizvodna hala ključavničarjev. Trgovina namenja večino denarja opremi lokalov. Gostinsko podjetje Zelenica pa bo skušalo dograditi pri restavraciji Apollo nasproti Peka avtomatsko kegljišče. Med obrtnimi podjetji Tiko namenja gradnji kar 4,315.000 dinarjev. Na komunalnem področju nosi glavno investicijsko breme Komunalno podjetje, ki bo skušalo vsa razpoložljiva sredstva potrošiti za izgradnjo in modernizacijo vodovodov. J. Košnjek povezane s predvojno ali medvojno zgrajenimi cevovodi, vendar le-ti v kritičnih trenutkih ne ustrezajo več, povrhu vsega pa niso vodotesni. Spomladi letos je bil zgrajen vodovod Adergas-Praprotna Polica, 28. aprila letos pa so delavci podjetja Vodovod iz Kranja ob pomoči mehanizacije začeli graditi nov vodovod od Zgornjega Brnika prek Spodnjega Brnika do Vopovelj. 4222 metrov dolg cevovod je bil položen v rekordnem času. Konec maja je do Vopovelj po novih alkatenih ceveh že pritekla voda". Stari cevovod, po katerem je skoraj tri desetletja pritekala voda do teh naselij in je posebno v poletnih mesecih rad »odpovedal«, se je poslovil. Delavci kranjskega Vodovoda so z novim cevovodom povezali tudi farmo v La-hovčah ter vgradili 27 protipožarnih hidrantov. Vodovodu oziroma graditeljem so pomagali vaščani, krajevna skupnost Brnik in gradbeni odbor, ki so ga v ta namen imenovali na Brniku in v Vopovljah. Vodovod iz Kranja je za gradnjo pomembnega objekta, ki napaja z vodo okrog 120 hiš, potrošil okrog 1,100.000 dinarjev iz dela vodarine, ki je namenjen razširjeni reprodukciji. Hkrati namerava letos Vodovod dograditi črpališče na Gorenji Savi ter tlačni vod od črpališča do rezervoarja v Stražišču. Za ta potrebna sredstva niso majhna. Vodovodu pomagata kranjska občinska skupščina in solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj. Črpališče in tlačni vod bosta terjala kar 4,500.000 dinarjev in nista pomembna le za Stražišče, temveč tudi za naselja ob Savi tja do Smlednika. J. Košnjek kmetovalci Vabimo vas na izkopavanje krompirja z novim kombajnom firme Grimme, ki bo v ponedeljek, 15. julija, ob 10. uri v Spodnjih Bitnjah pri zbiralnici mleka. Demonstracija bo, če bo lepo vreme. KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Nov daljnovod Delavci podjetja Elektro Kranj so v teh dneh končali dela na novem 10 KW daljnovodu Žlebe—Golobrdo v dolžini 2 kilometrov. Zgradili so tudi dve trafo postaji: Koder in Golobrdo. Dela so veljala 160.000 dinarjev, od tega so vaščani prispevali desetino s prostovoljnim delom. -fr JUGOTEHNIKA Ljubljana vabi k sodelovanju prodajalce za trgovino v Kranju Želimo, da ste KV trgovski delavec tehnične stroke, elektrome-hanik ali radiomehanik z odsluženim vojaškim rokom (osebni dohodek od 1750 do 2150 din kot osnova delovnega mesta h kateri se prišteva še dodatek na delovno dobo). Poseben pogoj je poskusno 2-niesečno delo. Vaše prošnje ali osebni obisk pričakujemo na naslov: Jugotehnika, kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2 v 15 dneh po objavi. Jugotehnika Ljubljana Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorke Pogoj za zaposlitev je dvoletna administrativna šola. Delo se združuje za določen čas. Zaposlitev je možna takoj. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov DES — TOZD Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Industrijski kombinat KRANO ponovno razpisuje delovno mesto vodje tehnične priprave zgornjih delov Pogoji: višja izobrazba — čevljarske ali oblikovalne smeri, 3-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu, smisel za modno oblikovanje. Prošnje z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku v 15 dneh po objavi oziroma želimo, da se zglasite osebno. EGP v novih prostorih Embalažno grafično podjetje iz Škofje Loke se je te dni preselilo v nove prostore. Moderno zgradbo, ki -je zrasla na Trati, je GIP Gradiš gradilo natančno 272 dni. »Petnajst let smo bili v puštal-skem gradu,« pravi direktor podjetja Janko Poljanec. »Samo štirje delavci so bili zaposleni prve mesece. Zdaj imamo zaposlenih 180 ljudi, 11 dijakov ali študentov pa štipendiramo. Štipendije podeljujemo predvsem dijakom za študij na srednji ali višji grafični šoli. Za kadre je treba skrbeti.« V Embalažno grafičnem podjetju so 0 gradnji novih proizvodnih prostorov začeli razmišljati že leta 1960! »Ampak kar prav je, da se takrat nismo lotili gradnje,« priznava direktor Janko Poljanec. »Prostori bi bili premajhni. Resneje pa smo o graditvi nove hale začeli razmišljati pred štirimi leti. Takrat smo objavili razpis in najbolj ugodno ponudbo nam je poslalo GIP Gradiš. Avgusta nameravamo pripraviti uradno otvoritev. Takrat si bodo vsi obiskovalci lahlo ogledali nove proizvodne prostore.« Škofjeloško Embalažno grafično podjetje je s 180 zaposlenimi lani ustvarilo za 30 milijonov bruto produkta. Letos se bo, kot vse kaže, proizvodnja še povečala. Večja proizvodnja pa bo brez dvoma tudi zasluga modernejših strojev, ki jih EGP namerava kupiti še letos. »Naše podjetje, ki spada v grafično predelovalno industrijo, se bo v prihodnje še bolj razširilo. V doglednem času nameravamo zaposliti tudi nove delavce.« Kajpak v škofjeloškem EGP niso pozabili tudi na zaposlene! V tovarniških prostorih na Trati so uredili moderno menzo, kjer se bodo delavci lahko za minimalne stroške hranili. »Možnosti za delo bodo odslej povsem drugačne,« pravi Janko Poljanec. »Moram reči, da smo z izvajalcem del, GIP Gradiš — TOZD gradbena enota Koper zelo zadovoljni. Upam, da tudi Gradiš z nami kot investitorjem ni imel težav.« J. Govekar 4 *********** **.»«<" *mm ****** uum' **m ^m^Sm^i^^Sf'^!^ iiijllliilill I g Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri tovarni prešitih odej Odeja Škofja Loka Kidričeva 80 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. fakturista — korespondenta v komercialni službi Pogoji: za zasedbo delovnega mesta se zahteva popolna srednja Šola ekonomske ali administrativne smeri in 1 leto prakse Možnost imajo tudi začetnice brez prakse 2, delavke v menzi za 4-urno redno zaposlitev na dan v popoldanskem času od 16. do 20. ure. Pogoj: veselje do dela v kuhinji in strežbi. Kandidatke vabimo, da osebno predložijo prošnje v tajništvu podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta oz. pod št. 1 do 1. avgusta 1974, pod št. 2 do 1. septembra 1974. Stanovanja ni. Posredujemo prodajo M karamboliranih vozil: 1. osebni avto NSU 1200 C, leto izdelave 1970, prevoženih 45.000 km. Začetna cena 8000 din. 2. osebni avto ZASTAVA 750 LUX leto izdelave 1972, prevoženih 20.700 km. Začetna cena 13.000 din. 3. osebni avto FIAT 125 leto izdelave 1970, prevoženih 100.000 km. Začetna cena 8000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure'pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 17. julija 1974. Zavarovalnica SAVA, PE Kranj GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka Kidričeva ul. 56 razpisuje naslednja učna mesta vajencev: 1. strojnega mizarja 2. tesarja 3. vajencev za poklice ozkega profila lesni delavec s specializacijo Žagar 4. brusača orodja in rezil Pogoji za vpis: pod tč. 1: dokončana osemletka; pod tč. 2: dokončana osemletka; pod tč. 3: uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osnovne šole; pod tč. 4: dokončana osemletka. Interesenti naj pošljejo pismene prošnje ali naj se osebno javijo v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva ulica 56. Projektivno podjetje Kranj razpisuje prosti delovni mesti: 1. arhitekta Pogoj: končana I. stopnja za delo v skupini arhitekture; 2. gradbenega tehnika Pogoj: diploma srednje tehniške šole za delo v skupini konstrukcije. Praksa zaželena! Nastop službe takoj ali po dogovoru! Pismene ponudbe pošljite na naslov: Projektivno podjetje Kranj — Cesta JLA 6/1. Osnovna šola KOKRŠKEGA ODREDA KRIŽE razpisuje delo o mesto pedagoga Pogoj: ustrezna izobrazba Rok prijave 15 dni po objavi. KEMIČNA TOVARNA PODNART objavlja licitacijo za prodajo tovornega avtomobila zastava 620/b, 2 t, 1966. Izklicna cena: 8500 dinarjev. Licitacija bo v sredo, 12. julija ob 11. uri. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v splošnem sektorju podjetja, tel. 70-136. Triglav konfekcija Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodje za prodajalno Kranj 2. prodajalke za prodajalno Kranj 3. vajenke za prodajalno Kranj Pogoji za sprejem: pod 1.: visoko kvalificirana trgovska delavka ali kvalificirana delavka s 5 let prakse, pod 2.: kvalificirana trgovska delavka, pod 3.: dokončana osemletka. Rok za vložitev ponudb je do 25. julija 1974. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in z navedbo kvalifikacij pošljite na naslov: Triglav konfekcija, 64000 Kranj, Savska cesta 34. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. lip bled Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu TOZD, lesna predelava Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica objavlja prosto delovno mesto: gradbenika Pogoji: gradbeni tehnik s triletnimi delovnimi izkušnjami. Kandidat mora imeti izpit za gradbeni nadzor in izpit iz varstva pri delu. Mora biti odločen in natančen. Osebni dohodki po pravilniku o udeležbi delavcev na dohodku. Stanovanja za zdaj ni na voljo. Pismene prijave s splošnimi podatki je treba dostaviti vodstvu TOZD v osmih dneh po objavi. Izvršni svet občinske skupščine Kranj razpisuje delovno mesto ravnatelja Ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj Pogoji: učitelj srednje šole z dokončano visoko izobrazbo, najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela. Razpisano delovno mesto bo možno zasesti s 1. oktobrom 1974. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnjo kolkovano z 2 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o ne kazno vanju in da niso v preiskavi, na naslov: Izvršni svet občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj. Višja šola za organizacijo dela v Kranju objavlja prosta delovna mesta: 3 operaterjev na luknjalnih strojih Pogoj: dokončana dvoletna administrativna ali njej podobna šola hišnika šole in snažilko Pogoj: za hišnika: strojni ključavničar ali mizar Iščemo mlada poročenca, s katerima bo šola sklenila redno delovno razmerje za nedoločen čas. snažilko Prijave sprejema Višja šola za organizacijo dela v Kranju, Prešernova c. 11/11. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Družbenopolitične organizacije občine Škofja Loka Odbor za kadrovske zadeve razpisuje prosti delovni mesti 1. računovodje 2. administratorke Pogoji: 1.: ekonomska srednja šola in najmanj 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu; pod 2.: štiriletna ali dvoletna administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije — lahko začetnica. Prijave pošljite na Odbor za kadrovske zadeve, Občinska konferenca SZDL Škofja Loka, Mestni trg 38. Rok za prijave 10 dni od časa objave. Gorenjski sejem Kranj razpisuje prosto delovno mesto samostojnega komercialista Pogoji: 1. moralna in politična neoporečnost;« 2. visokošolska izobrazba s 3 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih; višješolska izobrazba s 5 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih; srednješolska izobrazba z 10 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih; 3. aktivno znanje vsaj enega tujega jezika; 4. zunanjetrgovinska registracija; 5. vozniški izpit in lastno vozilo. Interesenti naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gorenjski sejem, C. Staneta Žagarja 27. izbrali smo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 ■ 18 19 1 ■ 20 „ ■ 22 23 24 ■ 26 27 28 29 30 31 32 33 ■34 35 L 37 38 39 ■40 41 42 ■ 44 ■ 46 ■ 48 ■ 49 50 51 52 53 54 55 f f Mačehe Vodoravno: 1. domača žival, 6. ušje jajčece, 11. oddelek, 12. vodja, predstojnik, 14. radioaktivna prvina, 15. splošno menjalno in plačilno sredstvo, 17. vlakno, lik, 19. atletska disciplina, 20. prebivalec Tirane, 22. kraj pri Ljubljani, 23. rimsko število štiri, 24. izdelovalec, pripravljalec limonade, 26. avtomobilska oznaka za Karlovac, 27. vinski kozarec z deblom in nogo, 29. efekten zaključek šahovske igre, 30. popust pri ceni, ki ga daje proizvajalec ali grosist, 32. napetost, 34. kisle jedi in pijače, silaža, 35. latinski veznik, 36. zavarovalec, kdor koga zavaruje, 40. nikalnfca, 42. bajeslovna pripoved, mitos, 44. orodje za trepanje, trepalo, 45. tvor, gnojna bula, 46. import, 48. človeku najbolj podobne živali, 49. živalska noga, 50. delovni dnevnik ali vpisnik, 52. ime igralke Vipotnikove, 54. zvišan daritveni prostor, žrtvenik, 55. vase zaprt družbeni sloj. Navpično: 1. znak za množenje, 2. zahodnoevropski veletok, 3. kratica za Akademski klub, 4. znani francoski filmski režiser, 5. lojna bula, 6. granatno jabolko, 7. kaos, neurejenost, 8. vas pod Krimom, 9. kos celote, 10. latinski izraz za janež, 11. preventivni pomoček ali ukrep, 13. športni objekt za skakanje, 14. umaknitev, 16. Zolajev roman, 18. predstojnik moškega samostana, 20. tihota, 21. dajatev, ki jo določa carinska politika, 24. listnato drevo, 25. dvig; mlado rastje, 28. znak za kemično prvino lantan, 31. znak za kemično prvino barij, 33. nerodnež, 34. kačja samica, 35. vrsta avstralskega noja, 37. vrsta blaga, zlasti za delovne obleke, 38. ameriška tiskovna agencija, United Press International, 39. samec domače pernate živali, racman, 41. doba, vek, 43. afriška republika ob Gvinejskem zalivu, 45. papirna vojaška kapa, 47. zelišče, 49. kratica za razstrelivo trinitrotoluol, 51. Nikola Tesla, 53. zvišana nota e, dis. Rešitve pošljite do torka, 16. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev nagradne križanke 1. presta, 7. Paloma, 13. latrina, 15. air mail, 16. AD, 17. Dravograd, 19. SK, 20. set, 22. natrium, 23. Ola, 24. Trani, 26. okle, 27. kler, 28. Niča, 30. netilec, 32. vakance, 34. Avar, 35. mako, 36. ivje, 38. anoda, 41. Ana, 42. omikron, 44. nad, 45. RD, 46. prakanton, 48. mu, 49. kanasta, 50. akvavit, 53. Slavko, 54. Aomori izžrebani reševalci Prejeli smo 70 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Irena Zaplotnik, Letence 6, 64204 Golnik; 2. nagrado (40 din) Franc Ramovš, Mladinska l/I, 64000 Kranj; 3. nagrado (30 din) pa prof. Anton Pavlic! Studijska knjižnica, 64000 Kranj. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Varčni minister Ameriški minister za energetiko John Saivhill je poslal okrožnico uradnikom svojega ministrstva. Poziva jih, naj letošnje poletje delajo v svojih pisarnah čim manj oblečeni. V službo lahko pridejo tudi samo v spodnjih majicah in kratkih hlačah. Minister bi namreč rad prihranil pri električnem toku, kije potreben za pogon klimatskih naprav. Suženjstvo še hi izumrlo V neki tovarni tajskega mesta Bangkokje policija našla več kot 50 otrok, ki so delali za gospodarja kot sužnji. Stari so bili od 9 do 17 let. Lastniku tovarne oblek so jih prodali starši iz revne province na severu dežele. Za vsakega otroka je moral odšteti približno 350 dinarjev. Otroci so bili zelo podhranjeni, dnevno pa so morali delati tudi do 15 ur. Zadnji zakon Te dni se je znani filmski igralec Richard Burton vkrcal na razkošno ladjo France, da bi ob vožnji po morju in v veseli družbi pozabil na zakonske težave. Na ladji je izjavil: »Nikoli več se ne oženim!« Po tej načelni izjavi je tudi naštel razloge za ločitev od prav tako slavne soproge Liz Taylor. Krive niso bile klofute, niti pretirane količine alkohola, s katerimi se je nacejal, niti deset viharnih zakonskih let, temveč ženina starost. Nikakor se baje ne more sprijazniti s tem, da ni več mlada. Ponoči se je zbujala in od moža zahtevala vedno nove obljube, da jo bo ljubil tudi takrat, ko bo dobila gube. Kot kaže je to bilo zanj preveč. Dopust na častno besedo V Egiptu so sprejeli odredbo, na podlagi katere je odslej dovoljeno odobriti zapornikom krajši družinski dopust. Prvič so izpustili 50 posebno izbranih zapornikov, ki so bili obsojeni na različno dolge zaporne kazni. Na svobodi so smeli ostati 48 ur. Vsi pa so morali obljubiti, da se bodo resnično vrnili. Ta v zgodovini Egipta edinstveni »dopust na častno besedo« je ukazal uvesti predsednik Sadat in sodi v vrsto humanih reform, ki jih pripravlja vlada ZAR. Mačehe so tako kot marjetice, spominčice, slez in še nekatere druge dveletne rastline. To pomeni, da jih sejemo v enem letu, da se razcvetejo v drugem letu. Seme za te cvetice lahko kupimo. v vsaki semenarni. Pravi čas za sejanje pa je prav sedaj v juliju, saj je junij za naše razmere malo prezgoden za te rastlinice. Će je julija vročina, moramo gredico, na kateri smo mačehe posejali, malo bolj zalivati. Dvoletnice kot so mačehe sejemo v vrtu na najboljšo zemljo. Površino gredice lepo zravnamo in napravimo plitve jarke do 1 cm globoke, narazen pa kakih 15 cm. Gredico dobro namočimo in čez nekaj ur zelo na redko posejemo seme. Pokrijemo ga z odgrnjeno zemljo v jarku in rahlo potlačimo. V hudi pripeki gredico pokrijemo še s smrekovimi vejami, dokler seme ne vzklije. Posevek moramo vsak dan zalivati. Kultura in otrokova osebnost Govorili smo že, kako pomembno vlogo v otrokovem psihofizičnem " razvoju igra družina oziroma oče, mati in drugi ožji' člani. S primernim odnosom starši pri otroku pospešujejo razvoj enakih lastnosti, zadržujejo pa razvoj drugih. Težave« med očetom in materjo podoživlja otrok kot težave, ki so v njem samem. Čuti, da je ogrožen v svoji potrebi po ljubezni in varnosti. Prizadaneta ga predvsem brezbrižnost in pa slabo ozračje v družini. To pa je povsem razumljivo, saj je družina na prvem mestu pri zadovoljevanju potreb telesnega, duševnega in socialno moralnega razvoja mladostnika. Družina predstavlja z vso svojo problematiko svet v malem. Način, kako živi določena družba, in lastnosti, ki so karakteristične za njene člane, pa se kažejo v družini in odnosu staršev do otrok. Iz tega sledi, da tudi specifični pogoji razvoja neke družbe, tradicija, šege in navade, povezano in odvisno od drugih momentov vplivajo na formiranje osebnosti. Določena kultura pospešuje ali zavira razvoj določenih lastnosti med velikim številom osebnostnih lastnosti. Tako postanejo določene lastnosti značilnosti posameznih družb. Kot kaže pa so te značilnosti pogojene z načinom vzgoje otrok. Vsaka kultura daje in predpisuje načine vedenja in reakcij v določenih situacijah, vrednote in značilna prepričanja, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Vse to pa seveda ne zagotavlja vedno pozitivno smer. v otrokovem psihofizičnem razvoju. Prav Slovenci imamo nekaj razvad, navad in običajev, ki jemljejo našemu narodu polet, svežino in zdravje. Sem sodi predvsem alkoholizem. Spretno smo ga vključili v naš vsakdan in pijemo, ko smo dobre ali .slabe volje, ko praznujemo rojstvo ali smrt, praznike, rojstne dneve, zmage ali poraze. Janez Rojšek, dipl. psiholog Rastlinice se bodo prikazale v 7 do 10 dneh. Takoj ko je seme vzklilo, moramo senco iz smrekovih vej ali papirja odstraniti. Rastlinice odslej le rosimo, le če je hudo vroče, jih zalivamo. Ko so mačehe tolikšne, da imajo 4 do 6 listkov, jih presadimo na razdaljo 15 cm v kvadratu, večje rastlinice pa še na večje razdalje. Gredico z mačehami sproti okopavamo in plevemo. Na stalno mesto pa mačehe presadimo tja do sredine oktobra. Jeseni sajene mačehe cvetijo veliko bolj bogato, kot če jih šele spomladi denemo na prosto. Trud nam bodo te cvetice poplačale zgodaj spomladi, ko bodo cvetele tja v poletje. Marjeta iz Rateč — V pismu vam prilagam blago, iz katerega bi rada imela kostim za poletne dni. Prosim, svetujte mi kroj. Stara sem 24 let, visoka 166 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Krilo je krojeno iz štirih enakih pol in sega čez kolena. Zapenja se z zadrgo ob strani. Jopica sega do pasu, krojena je tik ob telesu in se zapenja z gumbi. Model ima kratka rokava in dva našita žepa. Za vroče dni se bo priiegel hladen bombaž. ALMIRA je posebej za močnejše postave spletla prijetne puloverje z ažur vzorcem. V surovi beige, rumeni in drap barvi jih dobite v njihovi prodajalni v Radovljici. Cena: 157,50 din Mladim, pa tudi starejšim z lepo zagorelim hrbtom se bo podala tale lahka obleka. V zeleni, modri, lila in rjavi barvi jih imajo na Kokrinem ženskem oddelku v GLOBUSU. Vprašajte za model Beti. Cena:298 din Če še nimate klobuka za plažo, poglejte v novo Murkino trgovino MODA v Radovljici, kjer imajo lepo izbiro klobukov iz rafije, platna ali Frotirja. Cena: od 45,75 do 81 din Različnih velikosti blazine za na vodo — od najmanjše za otroke, pa do najširše za dva — in prijetnih vzorcev se dobe pri Zarjini NOVOSTI na Jesenicah. Cena: od 174,10 do 446,10 din za vas OFENZIVA NA BLEGOS NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Ta skupina se je odločila, da se po vsej sili prebije skozi obroč, ni pa o tem obvestila ostalih. Opazovali so nemške premike in kje so njihovi položaji. Izkoristili so ugodno priložnost, ko je dšla močna nemška kolona proti Rlegašu. Za njihovim hrbtom se je ta skupina po temni grapi prebila v Koprivnik, kjer so se potem še dva dni skrivali brez hrane in vode. Tako smo od sedemnajstih ostali le še štirje. Hotel sem za vsako ceno videti, v kakšnem položaju smo. Stekel sem si suknjič, na ramo obesil brzostrelko in se neslišno odpravil skozi grmovje. Nikjer ni bilo videti Nemcev, zato sem se ulegel pod smreko med grmičevjem. Sonce je prijetno grelo. Premagala meje utrujenost, da sem na mestu zaspal. ^»uillSIASIlIVIIST Črtomir Zoreč: » N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) 3V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska zgodba. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Ne vem, če sta kaj ukrenila ali ne. Pa tudi če sta, daleč nista prišla. Gospod Jones ali Robinson je verjetno predobro zabrisal vse sledove za seboj. Čudna zgodba, ali ne? Človek si ne bi mislil, da se kaj takega res lahko zgodi.« »O pač,« je krotko odvrnila Jane Marplova. »Skoraj vsak dan.« »Pojdite no. To se pa sliši malce preveč fantastično.« »Če moški najde formulo, ki uspešno deluje, ne bo prenehal, ampak bo moril naprej.« ».Neveste v kopalni kadi', kaj?« »Da, nekaj podobnega.« »Zdravnik mi je prepustil sliko kot majhno zanimivost.« Major Palgrave je začel brskati po prenapolnjeni listnici in mrmrati sam pri sebi: »Glej no, koliko je tega, ne vem, zakaj ne pomečem večine v koš...« Jane Marplova je vedela, zakaj: slike v majorjevi listnici so bile del njegovega inventarja. Z njimi je ilustriral svoja pripovedovanja. Sumila je, da je bila zgodba, ki jo je pravkar povedal, v začetku precej drugačna ter da jo je vsakokrat, ko jo je komu povedal, malce popravil. Major je še vedno prelistaval in mrmral: »Na tole sem pa čisto pozabil. Čedna ženska je bila, človek si ne bi mislil, da — pa kje je vendar — Ooo — tole me pa spominja — Kakšni okli! Res vam moram pokazati ...« Utihnil je in izvlekel majhno fotografijo ter poškilil nanjo. »Hočete videti sliko morilca?« Ravno ji jo je hotel podati, ko je nenadoma odre-venel. Bolj kot kdaj prej podoben nagačeni žabi je nepremično strmel prek njene desne rame, od koder so se slišali bližajoči se glasovi in koraki. »Naj me vrag — reči hočem ...« Vse skupaj je zmašil nazaj v listnico, to pa je stlačil v žep. Obraz mu je zalila še temnejša škrlatno rdeča barva. Z visokim, nenaravnim glasom je nadaljeval: »Kot sem rekel, rad bi vam pokazal sliko slonovih oklov, največjega slona, kar sem jih podrl. O, dober dan!« je vzkliknil s ponarejeno prisrčnostjo. »Glej no, kdo je tukaj! Velika četvorica — Flora in Favna. Ste imeli danes kaj sreče?« Bližajoči se koraki so se izoblikovali v štiri hotelske goste, ki jih je Jane Marplova na videz poznala. Skupino je sestavljalo dvoje zakonskih parov, in čeprav Jane Marplova še ni poznala njihovih priimkov, je vedela, da je velikemu moškemu s štrlečim čopom osivelih las ime Greg, da je zlatolasa ženska njegova žena, ki jo kličejo za Lucky, ter da je drugima dvema zakoncema, temnemu vitkemu možu in lepi, a nekam izmučeni ženi, ime Edward in Evelvn. Vedela je, da so botaniki ter da se zanimajo tudi za ptice. »Prav nič sreče nismo imeli,« je odvrnil Greg. »To se pravi, tistega, kar smo iskali, nismo našli.« »Ali poznate gospodično Marplovo? To sta polkovnik Hillingdon in njegova žena, gospa Hillingdono-va, ter Greg in Lucky Dvsonova.« Prijazno so jo pozdravili, Lucky pa je takoj glasno pripomnila, da bo umrla, če ne bo takoj dobila kozarčka pijače. Greg je poklical Tirna Kendala, ki je sedel malo vstran od njih in skupaj z ženo pregledoval računske knjige. »Hej, Tim! Že j ni smo.« Obrnil se je k ostalim. »Kaj boste? Plantažnikov punč?« Pritrdili so. _ »Vi tudi, gospodična Marplova?« Gospodična Marplova je odvrnila, da ne, prav lepa hvala, ona da bi rajši limonado. »Kozarec limonade torej in pet plantažnikovih punčev,« je dejal Tim Kendal. »Se nam boste pridružili, Tim?« »Rad bi se, a moram prej urediti obračun. Ne morem pustiti, da bi se Molly sama ubijala z vsem. Mimogrede, danes zvečer bomo imeli orkester. »Krasno!« je zaklicala Lucky. »Prekleto,« je poskočila takoj nato. »Vse polno trnov imam v stopalih. Au! Edward me je namenoma potisnil v trnov grm!« »Na katerem so rasle ljubke rožnate cvetice,« je odvrnil Hillingdon. »Da, in ljubki dolgi trni. Sadističen in brutalen si, da veš, Eduard.« »Ne tak kot jaz,« se je zarezal Greg. »Jaz sem poosebljeno mleko človeške dobrote.« Evelyn Hillingdonova je sedla poleg Jane Marp-love in načela lahkoten, prijeten pogovor. Jane Marplova si je položila pletenje v naročje. Zaradi revmatizma je le s težavo in počasi obrnila glavo, da bi videla, kaj je za njeno desno ramo. Malce vstran je stal veliki bungalov, v katerem je stanoval bogati Rafiel, vendar pa ni bilo videti, da je kdo doma. Pogovarjala se je z Evelyno (kako so bili ljudje prijazni z njo!), obenem pa je pazljivo opazovala obraza obeh moških. Edvvard Hillingdon je bil videti dober človek. Miren, a očarljiv ... Ter Greg — velik, hrupen, veselega obraza. On in njegova žena Lucky sta bila ali Američana ali pa Kanadčana. Pogledala je tudi majorja Palgrava, ki ga je bila še vedno sama živahnost. Zanimivo . . . 2. JANE MARPLOVA PRIMERJA Tistega večera je bilo v hotelu »Pri zlati palmi« zelo veselo. Jane Marplova se je izza svoje male mizice v kotu z zanimanjem ogledovala po jedilnici, ki je na treh straneh pripuščala blagi, topli, dišeči zahodnoindijski zrak. Na mizah so stale "majhne svetilke mehkih barv. Večina žensk je bila oblečena v večerne obleke: v lahne bombažne tiskanine, iz katerih so se prikazovale bronaste rame in roke. Joan, nečakova žena, je na kar najljubeznivejši način prosila teto Jane, naj sprejme »majhno vsotico.« »Zato, teta, ker je tam precej vroče in verjetno nimaš nobene lahne obleke.« Teta Jane se je lepo zahvalila in sprejela darilce. Pripadala je namreč dobi, v kateri je bilo popolnoma naravno, da so stari denarno podpirali mlade ter da so ljudje srednjih let skrbeli za svoje priletne sorodnike. Vendar pa se nikakor ni mogla pripraviti do tega, da bi si kupila kaj zelo tankega. V njeni starosti je bilo človeku tudi v najbolj vročih dneh le prijetno toplo in temperatura na otoku St. Honore se ji res ni zdela podobna .tropski vročini'. Tako je bila tega večera oblečena po najboljši tradiciji angleških podeželskih gospa v sivo čipkasto obleko. Jane Marplova ni bila edina priletna oseba v jedilnici. Tu so bili predstavniki vseh mogočih, starosti. Starejši bogataši z mladimi tretjimi ali pa četrtimi ženami; zakonci srednjih let iz severne Anglije; vesela družina z otroki iz Caracasa. Razne države Južne Amerike so imele precej zastopnikov, ki so glasno žlobudrali v španščini ali pa v portugalščini. V jedilnici je bila tudi solidna angleška skupina dveh duhovnikov, enega zdravnika in enega upokojenega sodnika. Celo neka kitajska družina je bila tu. Gostom so stregle natakarice — visoka črnska dekleta ponosne drže, ki so bile oblečene v naškrobljeno belino; glavni natakar je bil Italijan, z vinom pa je stregel natakar, ki je bil po rodu Francoz. Nad vsemi pa je bedelo pazljivo oko Tirna Kendala, ki se je sprehajal med mizami in spregovoril z vsakim gostom nekaj ljubeznivih besed. (27. zapis) In že smo v Čajni (Notsch), kraju z razvito lesno industrijo, ki pa že leži na desnem bregu Zilje, tik pod zadnjim, zahodnim obronkom Do-brača. Hkrati pa se nam tu odpre novo lice Zilje: proti zahodu se razprostira prostran močvirni svet, s kislimi travami porasel. Prav tod se je zato nekoč tako razcvetala konjereja — ziljska konjska pasma je bila znana daleč naokrog. Težki konji s spletenimi repi in grivami so bili nekoč v ponos vsej deželici ob Zilji. Na štehvanjih pa so nekako tekmovali, ne le v hitrem diru ali galopu, pač pa tudi po svoji negovanosti in okrasju, posebno v grivi. Lahko bi celo rekli, da je bila ob štehvanjih tudi »revija« konj. Iz Čajne nas vodi cesta skozi same slovenske vasice: Dole (Dellach), Smerče (Emmersdorf), Mišelče (Mi-cheln), Šentpavel, Draganče (Dra-gantschach) in že smo v slovitem ziljskem Štebuju (St. Stephan a. d. Gail). CERKVICA NA SKALI Ko smo hiteli od Zahomca po lepi cesti proti srcu Ziljske doline — to je proti Bistrici na Zilji — smo pričakovali mirno, zložno in ravno pot. A daleč od tega, prav pri Bistrici, se cesta kljukasto zavije, kar na sever proti Dobraču. Tako, da stare gotske cerkvice na skali nad Bistrico še dobro ne vidimo In že smo v zaselku Čajni (Notsch). Seveda to ni kak zaselek, to je danes industrijski in turistični kraj. Ljudje so prijazni, nič zagrizeni. Ne Nemci, ne Vindišarji, te nesrečne poturice ... Pogovarjal sem se v krčmi z njimi — povsem drugačni so kot oni iz Velikovca. Kaže, da vlada tu narodnostni mir. VELIKI ZILJANI Ni pa dolina le lepa in zaradi noš in običajev zanimiva — tudi njen delež v zakladnico slovenske književnosti, narodopisja in znanosti, je nadvse dragocen. Ziljska dolina je rodila pesnika, narodopisca in jezikoslovca Urbana Jarnika (1784—1844), zbiralca narodopisnega blaga, posebno ljudskih pesmi Matijo Majarja (1809—1892), prvega in dolga leta tudi edinega poslanca koroških Slovencev v avstrijskem državnem zboru Franceta Grafenauerja (1860—1935) ter politika in narodopisca Vinka Moderndorferja (1894—1944). Treba je tudi povedati, kar mlajši rod na obeh straneh državne meje ne ve več: da je bila sredi prejšnjega stoletja slovenska kulturna prestolnica Celovec, ne Ljubljana. Profesor Anton Janežič in politik Andrej Einspieler pa Sket in Umek so tedaj izdajali politične in književne časopise, tiskali knjige in organizirali Mohorjevo družbo. Koroška je tedaj dejansko usmerjala in vodila književno, kulturno in politično delo na vsem Slovenskem. Tudi v jezikoslovju in naroddpisju so vodili koroški rojaki. Hrabro in vztrajno, četudi že bolj na robu našega etničnega ozemlja, so bili boj s prodirajočim german-stvom. Dotlej so bili za Slovence res žalostni časi. Ob grobu slovni-čarja Antona Janežiča je govornik pripovedoval: »... šole so bile vse nemške, bukve vse nemške, kanclije vse nemške, pesmi vse nemške, učenci gospodje, rojeni od slovenskih mater, so se potujčili in postali Nemci, še celo slovenski kmetje so vlekli na nemško stran; vse to se je na bolje obrnilo ...« prav po zaslugi takratnih slovenskih velmož na Koroškem. (Se bo nadaljevalo) Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. Ziljska dolina — Pogled od Čajne proti Štebnju in Šmohorju • Po morju se je vozil z zlatim vozom, v katerega so bili vpreženi konji z bronastimi kopiti in z zlato grivo. Svojo ženo Amfitrito je ugrabil na otoku Naksosu in je bila ena izmed petdesetih prijaznih morskih nimf, hčera Nereusa, sina Gaie — matere zemlje in Ponta — morja. Teh njegovih petdeset hčera je poosebljalo neskončnost morja. Amfi-triti se je posrečilo uiti, toda Pozej-donov sveti delfin jo je spet našel in pripeljal gospodarju nazaj. Pozejdon včasih prebiva na Olimpu, največ pa Be zadržuje v čudoviti palači v globinah Egejskega morja. In kje je lepše postaviti mu žrtvenik kot tu nad sunionskirni čermi, na samem pragu njegovega doma. Prvotno svetišče je bilo zgrajeno iz lehnjaka, kasneje pa so postavili marmornatega. Sicer je imel Pozejdon svoje majhno svetišče tudi na atenski Akropoli, ker pa so Atenci vse bolj potrebovali njegovo naklonjenost v raznih pomorskih bitkah, so mu postavili tega pravljično lepega in mogočnega. Za časa vladanja Turkov na Atiki je sunionski tempelj dobil tudi ime »palača kraljeve hčere«. Ljudska fantazija si je izmislila pripovedko o zlatolasi kraljevi hčeri, ki vsako jutro pohiti proti otoku HJgini, kjer v Afejinem templju živi njena temnolasa sestra. Tudi Grki novejšega časa so verjeli v to pripovedko in govorili o bogatem zakladu, ki naj bi bil skrit pod marmornatimi ploščami. Verjetno je bil tudi to eden izmed vzrokov, da je ta nekdaj čudoviti tempelj danes le še okostje nekaj stebrov. KJER SE OSEL VALJA ... Stebri in kamni sunionskega temp-. Ija so v primeri z drugimi ostanki svetišč oskrunjeni s številnimi podpisi, naših časov, seveda. Nekoč je Sunion obiskal angleški pesnik lord Byron. Ljubil je Grčijo in Grke z vsem srcem in z njimi se je z ramo ob rami boril proti Turkom. V etnografskem muzeju v Atenah so mu posvetili posebno sobo, kjer so še njegova oblačila, pisma, postelja, na kateri je pesnik umrl, njegovo orožje itd. No, ob svojem obisku v templju je v enega izmed stebrov vklesal svoje ime. To je bil povod, da so se za njim zvrstili številni obiskovalci — med njimi najdemo razna slavna imena iz evropske zgodovine — in na žalost je danes skoraj ves tempelj popisan. Ko bi takrat Byron to vedel, se prav gotovo ne bi podpisal. JAJCA PO GRŠKO IN ZASTARANI VODlCl Čez poldne je že in čas kosila. Tisti, ki jim je še ostalo drahem, so sj lahko privoščili kosilo v prvi restavraciji pod templjem ali pa vsaj jajca po grško, ki so menda okusno pripravljena s kozjim sirom, ostali smo se pa morali zadovoljiti s tistim, kar nam je še ostalo popotnice od doma in s tole enkratno modrino morja, ki se tam daleč za otoki zliva Sunion-Pozejdonov tempelj. Po izročilu naj bi bil nekje tu spodaj tudi eden izmed vhodov v podzemlje. Živa pripoved vodnice je strnila skupinico okrog nje, nekateri se pa le niso mogli upreti vabljivemu decembrskemu soncu in tisti enkratni modrini Egeja. Tako je vklesal svoje ime veliki Anglež Byron. v nebo. Pravijo, da sem prihajajo poleti hipiji z vsega sveta, se prepeljejo na otoke in potem tam po cele mesece žive kar po votlinah. Kes je lepo. Kako nebeško je moralo biti tu prej, ko je bil hrib pod templjem še poln jelk. Strašna katastrofa je namreč pred nekaj leti doletela Sunion. Požar je uničil vse gozdnato pobočje pod templjem in danes je okolica hudo žalostna. Kamor ti na severno stran nese oko, je sama golicava, v vseh vodičih pa piše o čudovitem jelkovem gozdu, iz katerega se dvigajo beli stebri templja. Le morje je še zeleno tam spodaj in se peni ob čereh. Sunion je tudi najjužnejša točka Evrope, odkar korintski prekop loči Pelepo-nez od ostale Grčije. Udobno zleknjeni pod platneno strejio na vrtu restavracije počivamo, pišemo razglednice, najvnetejši pa kar naprej fotografirajo. Imenitni posnetki bodo morali ostati na barvnem filmu. »Ta noblsko« je pravkar vrglo skozi vrata: »Ste kaj videli mojega moža?« sprašuje s komaj - zadržujočo jezo. Kosilo je na mizi, njega pa od nikoder. Videla sem ga, ko je lezel s fotoaparatom tja dol proti čerem in okrog svetilnika. Saj jo bo razneslo. No, pa se je le prikazala njegova čepica. (Se bo nadaljevalo) D.Dolenc %M JU A 3Si 11 Petek — 12. julija 1974 r 1 radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10. (danes dopoldne). 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 13. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9..'Jo Iz mladinskega glasbenega albuma, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Paleta melodij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Majhni ansambli v studiu 14, 17.10 Instrumenti v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Rad imam glasbo. 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Bur-nika, 2f).(M) Radijski radar, 21.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 21.15 Zabavna radijska igra — Marjan Marine: Skrivnost roke v smetnjaku, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Radi jih poslušate, 14.(K) Poletni ročk leksikon, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Za prijetno razvedrilo, 16.(X) Pet minut humorja, 16.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe, 17.40 Svet in mi, 17.50 Vodomet melodij, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Slovenski |>evci zabavnih melodij Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Giuseppe Verdi: Moč usode, opera v štirih dejanjih, 22.20 Chopi-novi nokturni, 22.55 Iz slovenske poezije nedelja, 14. julija 4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Franček Rudolf: Princ in ovce, 8.49 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo ii» pozdravljajo, 14.05 Humoreska tega tedna — N. Gaborovič: Dovolite, genij sem jaz, 14.25 Ob lahki glasbi, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.00 Radijska igra — Berkelev Mather: Naj ne ve levica, 16.46 Majhni ansambli zabavne glasbe, 17.05 Nedeljsko športno popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Jazz za vse, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Serenadni večer Drugi program 8.10 Vedri zvoki z niajhnimi ansambli, 9.(X) Revija melodij, 10.00 Melodije po pošti, 11.40 Naši kraji in ljudje, 11.55 Opoldanski cocktail, 13.00 Glasbeni variete, 14.05 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, IS. 15 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Arija in monologi, 21.45 V paviljonu za vrtom, 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 15. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pesmice na potepu, 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Zvoki in barve Londonskega festivalnega orkestra, 16.00 Vrtiljak. 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Listi iz pop albumov, 18.45 Poletni kulturni vodnik, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca, 20.00 Stereo-fonski operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Popevke se vrstijo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 13.05 S popevkami po svetu, 14.(X) Plesni zvoki, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Ob lahki glasbi, 18.00 Izložba hitov, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program .19.05 Ura za soliste, 20.00 VVolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 36 v C-duru, K. 425 — »Linška«, 20.35 Iz zlate dobe zborovstva, 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Fran Gerbič, 22.55 Iz slovenske poezije TOREK, 16. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pojo mali vokalni ansambli, 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Prome-nadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Iz filmov in glasbenih revij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Zveneča imena, 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 10 JT* V Petek — 12. julija 1974 2ph Franca Miheliča, 20.(X) Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — Alain Decaux: Rosenberga ne smeta umreti, 21.47 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke. 23.05 Literarni nokturnć, 23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo Drugi program 13.05 Majhni ansambli na tekočem traku,14.00 S Plesnim orkestrom naše radijske postaje, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj. 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.00 Parada orkestrov. 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Albert Lort-zing: Undina, odlomki iz opere, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Ivo Petrič, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.50 Stuttgartski glasbeni dogodki, 22.30 Nokturno z Bachom, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 17. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Znane melodije — znani orkestri, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.30 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.(X) Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.06 Popevke se vrstijo, 14.00 Danes smo izbrali, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, 16.(X) O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Bratom Korenom, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske simfonične literature, '20.00 V Brahmsovem svetu. 20.35 Deseta muza, 20.45 Kraljevi moški zbor iz Eupena, 21.00 Klasiki sodobne glasbe: Josip Slavenski, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 18. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Potujmo z glasbo. 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 V plesnem ritmu, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 Tipke in godala, 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.50 Človek in zdravje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer dqmačih pesmi in napevov, 21.(X) Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Luto-slavvski s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — Hamburg, 23.30 Popevke in plesni ritmi. Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Melodije s slovenskih festivalov zabavne glasbe, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon Tretji program 19.05 Sopranistka Vilma Bukovec, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Iz zakladnice ljudskih pesmi, 21.00 Ljubljanski koncertni večeri, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 19. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pesmi jugoslovanskih narodov, 9.40 Lepe melodije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po vaši želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Merto-pol, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Petkov nočni koncert Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Paleta zvokov, 14.00 S solisti in ansambli J RT, 14.35 Panorama zvokov, 16.36 Lahka glasba domačih in tujih avtorjev, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Od premiere do premiere, 20.08 Aleksander Lajovic: Tri skladbe za klavir, 20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije tržni pregled kranj Solata 4 do 5 din, špinača 5 din, korenček 8 din, slive 18 din, jabolka 6 din, limone 12 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 8 din, kaša 12 din, paradižnik 7 din, mladi fižol 8 din, češnje 8 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din. smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, cvetača 8 din, papnka 22 din, krompir 4 din, breskve 10 din, marelice 12 din tržiC Solata 6 din, borovnice 13 din, korenček 10 din, jabolka 8 din, limone 12 din, česen 20 din, čebula 7 din, fižol 8 din, pesa 5 din, kaša 10 din, kumare 8 din, češnje 10 din, paradižnik 8 din, paprika 20 din, ajdova moka 13 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,10 din, surovo maslu II din, smetana 20 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, cvetača 13 din, breskve 10 dm, krompir 4 din, marelice 15 din > jesenice Solata 4 din, korenček 5,50 din, jabolka 1,70 din, limone 12,80 din. česen 19 din, čebula 6 din, fižol 7.50 din, kaša 9,80 din. paradižnik 8 din, ajdova moka 16,*K> din, koruzna moka 2,70 din, jajčka 1.05 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje -.r>(l <•'». cvetača fi din, paprika 26 din, krompir 2.60 din Kranj CENTER 12. julija franc. barv. film VESELI REKRU-TI ob 16., 18. in 20. uri 13. julija franc. barv. film VESELI REKRUTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 22. uri 14. julija LEOPARD amer. film TARZAN IN ZENA ob 10. uri, franc. barv. film VESELI REKRUTI ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma KIFELJC ob 21. uri • 15. julija amer. barv. film 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 12. julija italij. - franc. barv. film HUDIĆ V MOŽGANIH ob 18. in 20. uri 13. julija angl. film LJUBILA SEM GOLJUFA ob 16. in 20. uri, danski film MAZURKA V POSTELJI ob 18. uri 14. julija italij.-špan. barv. film TEXAS JOE ob 14. uri, danski film MAZURKA V POSTELJI ob 16. uri, turški barv. film DZEM SULTAN ob 20. uri 15. julija turški barv. film D2EM SULTAN ob 18. in 20. uri Tržič 12. julija danski film MAZURKA V POSTELJI ob 18. in 20. uri 13. "julija amer. barv. film NEVARNO DEKLE ob 18. in 20. uri 14. julija angl. barv. film HENRIK VIII. ob 15., 17. in 19. uri 15. julija angl. barv. film HENRIK VIII. ob 18. uri Kamnik DOM 12. julija amer. film TARZAN IN ZENA LEOPARD ob 18. in 20. uri 13. julija italij. barv. film VRNITEV OSAMLJENEGA PIŠTOLARJA ob 18. in 20. uri 14. julija italij. barv. film VRNITEV OSAMLJENEGA PIŠTOLARJA ob 15., 17. in 19. uri 15. julija franc. barv. film ZLATA VDOVA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 12. julija angl. barv. film HOLANDSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 18. in 20. uri 14. julija amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. julija amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 20. uri 13. julija angl. barv. film HOLANDSKA ZVEZA ob 20. uri 14. julija amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri Radovljica 13. julija franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. uri, amer. barv. film HAMMERSMITH JE POBEGNIL ob 20. uri 14. julija amer. barv. film HAMMERSMITH JE POBEGNIL ob 16. uri, amer. barv. film SALZBURŠKA VEZA ob 18. uri, franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 20. uri 15. julija amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 20. uri Jesenice RADIO 12. julija italij. barv. film 7 MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV 13. in 14. julija italij. barv. film MALLORY KOT SMRT 15. julija italij barv. CS film TIGRI MALEŽIuE Jesenice PLAVŽ 12. julija amer. barv. film DESPERADOSI 13. in 14. julija italij. barvni CS film TIGRI MALEZIJE 15. julija italij. brav. CS film MALLORY KOT SMRT Kranjska gora 13. julija amer. barv. film SHAMUS 14. julija italij. barv. film 7 MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV poročili so se V KRANJU Rajgelj Frančišek in Vilfan Vera, Jenko Alojz in Boštic Darja, Udir Rajko in Sumi Alojzija, Jereb Silvo in Leskovec Stanislava, LesKOvec Franc in Poluga mgela, Resman Edvard in Centa Cirila umrli so V KRANJU Šarabon Katarina, roj. 1895, Lašič Anton, roj. 1916, Friškovec Franc, roj. 1903, Česen Antonija, roj. 1898, Klemene Franc, roj. 1919, Gašparin Andrej, roj. 1918, Kranjc Maks, roj. 1906, Zerdin Julijan, roj. 1974, Oman Antonija, roj. 1911, Sekne Ladislav, roj. 1956, Mivšek Matija, roj. 1910, Pivk Ivan, roj. 1905 loterija 70 60490 15250 91890 212230 373010 21 11 8171 65171 03971 73731 96601 67121 484461 500311 2 84202 52512 30262 86262 525412 122642 336452 03 89 613 973 03633 10913 I 10823 84 64 ■o S t. "O 20 800 6(X) 800 5.(XX) 1().(XX) 30 50 ;«X) 6(X) 600 800 l.(XM) 1 (MM) 6.000 10.000 10 6(X) 6(X) 8(X) 1.0 56339 8(X) 27999 8(X) 4443!» 1.000 440669 5.000 231809 160.000 Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Trobca. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji ter tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic — dela umetnice Karle Bulovčeve. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je od 28. junija dalje na ogled razstava akademskega slikarja Draga Hrvackega. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure razen ponedeljka. — oddaja TV Sarajevo, 21.05 W. S. Revmont: Kmetje — nadaljevanje in konec oddaje, 21.55 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Znanstveni studio, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualna oddaja, 21.15 Serijski film, 22.05 Glasbena oddaja, 22.35 TV dnevnik televizija m SREDA, 17. JULIJA SOBOTA, 13. JULIJA 16.13 Napoved sporeda (Lj), 16.15 Državno prvenstvo v atletiki (Zg), 18.00 Obzornik, 18.15 Legenda o divjem lovcu — serijski film, 19.10 Mozaik (Lj), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.30 3-2-1, 20.40 Peppino Principe — barvna oddaja (Lj), 21.(X) Portorico: Barvni prenos s svetovnega prvenstva v košarki (Evr— Lj), 22.30 TV dnevnik, 22.45 Barvna propagandna oddaja, 22.50 Colombo — serijski barvni film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika, 18.15 Festival otroka, 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sest obrazov: Življenje brez laži, 21.20 Dokumenti o času 18.10 Obzornik, 18.25 Družina Smole — serijski film, 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Glasnebe minute (Sk), 19.20 Kam greste — oddaja TV Beograd 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 Sinovi in ljubimci, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 Kronika, 18.30 Reportaža, 19.00 Glasbene minute, 19.20 Vaš svetovalec, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Odprta univerza, 21.15 Glasbena oddaja, 21.45 Feljton, 22.15 24 ur Četrtek, 18. julija nedelja, 14. julija 9.20 W. S. Revmont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Sa), 11.(X) Mozaik, 11.05 Otroška matineja, Družina Smole, Skozi" neznano Delto, 12.00 Poročila, Nedeljsko popoldne: 15.15 Kvartet Ledina in trio Nika Zajca, 15.45 Toto v norišnici, 17.15 Propagandni telopi, 17.20 Poročila, 17.25 Državno prvenstvo v atletiki (Lj), 19.00 Portorico: Svetovno prvenstvo v košarki (Evr-Lj), 20.30 Risanka in cikcak, 21.10 Tedenski zunanjepolitični komentar, 21.15 3-2-1, 21.20 V gosteh pri Nušiču, 22.10 TV dnevnik (Lj), 22.25 Športni pregled (JRT) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 Filmske novele, 20.50 Celovečerni film 18.00 Obzornik, 18.15 Glasbena oddaja, 18.35 Svet v vojni — serijski film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 J. March: Mavrica — TV nadaljevanka, 21.20 Četrtkovi razgledi. 21.50 Glasbeni nokturno, 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Otroški spored, 18.15 Kronika, 19.00 Dokumentarna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Krog, 21.15 Glasbena oddaja, 21.45 Serijski film, 22.45 24 ur petek, 19. julija 0 ponedeljek, 15. julija 16.00 Atletsko tekmovanje za Skokov memo-rial, 18.10 Obzornik, 18.25 Otroški spored, 18.50 Mozaik, 18.55 Jugoslovanska folklora — barvna oddaja, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna ri-sanska, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.30 3-2-1, 20.40 Goodbav Charlie — barvni film, 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Kultura danes. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Serijski film, 21.30 Dokumentarna oddaja, 22.30 24 ur 18.10 Obzornik, 18.25 Skozi neznano Delto, 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Bgd), 19.30 Organizacija dela, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema, 20.40 Halka — prenos opere, 22.35 TV dnevnik UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.15 Kronika, 18.30 Branje, 19.00 Mladi za mlade, 19.30 Risanke, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Celovečerni film, 20.45 24 ur tU torek, . 16. julija 17 55 Obzornik, 18.10 Pisani svet, 18.55 Mpzaik, 19.00 Cesta in mi, 19.20 Duet — I. del baletne oddaje, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (Lj), 20.35 Abidov primer OZD Jelplast Kamna razpisuje £orica prosto delovno mesto varilca Prijave z dokazili spre- jemamo 10 dni od dneva objave. Gasilska proslava na Štefanji gori V nedeljo, 14. julija, bodo gasilci na Štefanji gori slovesno proslavili 20-letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti bodo prevzeli novo gasilsko sireno. Bežen pogled na delo v preteklem obdobju pove, da so bili gasilci v tem kraju v preteklosti izredno aktivni. Kupili so dve motorni brizgalni, veliko gasilskega orodja, pred enajstimi leti pa so zgradili tudi svoj dom. Nedeljska slovesnost se bo začela ob 14. uri s parado, v kateri bodo sodelovala mnoga sosednja gasilska društva. Po proslavi bo vrtna veselica. J. S. Nova brizgalna V nedeljo so gasilci iz Mavčič prevzeli v upravljanje novo motorno brizgalno rosenbauer. Na slavnosti, v ^ateri je sodelovala tudi godba na pihala Veriga iz Lesc, je bilo več nagovorov gasilcem ter mimohod gasilskih desetin. Prizadevno gasilsko društvo, ki šteje 60 članov, je denar za nakup brizgalne zbralo s prostovoljnimi prispevki, precejšnji delež pa je prispevala tudi mladinska organizacija. -fr Kamping tudi v Medvodah Prve šotore so postavili tudi v Medvodah. Na prostoru za domom TVD Partizan je že več let julija in avgusta odprt avto šport kamping, katerega obiskovalci so predvsem prehodni tuji gostje. Gostom so na voljo dobro urejene sanitarije s toplo vodo in igrišča za male športe. Ker je kamping v središču Medvod, gostje tudi s preskrbo nimajo težav. Lani so zabeležili nekaj nad 2000 prenočitev. -fr Kamping Smlednik dobro obiskan Kamping »Smlednik« v Dragočajni je te dni poln tujih gostov. Na obsežnem prostoru ob reki Savi je polno raznobarvnih šotorov. Med gosti prevladujejo Nizozemci, ki so polni hvale nad urejenostjo kampinga. Gostom so na voljo dobro urejene sanitarije s toplo vodo, igrišča za male športe, čolni, ribiški pribor ter dovolilnice za ribolov. Do sedaj so zabeležili že nad tisoč gostov. -fr Tekmovanje koscev Turistično društvo Selca bo v nedeljo, \4. julija, ob 14. uri na Bzovnici, vzpetini v bližini Mohorja, pripravilo tekmovanje koscev. Po končanem tekmovanju bo ples, na katerem bo igral ansambel Veseli BesniČani. Poleg tega se bodo obiskovalci lahko povzpeli na 948 metrov visok Mohor, od koder se odpira lep razgledana Selško dolino in okoliške kraje. M. H. 7A RAZPRODAJA POHIŠTVA Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam AVTORADIO in AVTO-KASETO stereo. Lahovče 30 4443 Ugodno prodam GOZD 6,5 ha pri Vodiški planini z možnostjo poseka 100 kub. m lesa takoj, nove LETVE, BOBROVEC, SLAMOREZNICO, PLUG in DRUGO. Ogled v nedeljah dopoldan. Kropa 78 4475 Prodam mladiča, PSIČKO, čistokrvni nemški ovčar. Dvorska vas 27, Begunje 4476 Prodam temno moder globok otroški VOZIČEK. Furlan-Arhar Anica, Zg. Bitnje 217 4477 Ponovno PRODAMO več BETONSKIH MEŠALCEV lifam 100 litrov po izredno nizki ceni. ELEK-TROTEHNA Kranj, Prešernova 9, tel. 21-029 4478 Komplet elektromotorno CIR-KULARKO 5,5 KM in PRAŠIČKE po 20 kg težke prodam. Zagoriška 24, Bled k 4479 SLAŠČIČARNA na HUJAH v Kranju (pri mostu blizu hotela Evropa) Sprejemamo naročila za vse vrste tort in peciva. Posebnost so naše kremne rezine. Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in OMARICO za čevlje. Kre-sovič, Šorlijeva 5, Kranj 4480 Prodam BETONSKO ŽELEZO 6 mm in SLAMOREZNICO s pu-halnikom mura. Zabnica 23 4481 Prodam motorni SEJALEC za fino malto. Šenčur, Beleharjeva cesta 24 4482 Zaradi adaptacije hiše prodam OKNA, VRATA, STREŠNO OPEKO (bobrovec in špičak) ter drugo opremo. Bistrica 7, Duplje 4483 Prodam PSlCKO koker-španiel z rodovnikom. Dorfarje 6, Žabnica 4484 Prodam mlado brejo KRAVO fri-zijko. Praprotna polica 29, Cerklje 4485 Prodam dobro ohranjen vprežni OBRAČALNIK. Jerala, Podbrezje 111, Duplje 4486 Prodam nerabljen PLASTIČNI ČOLN dolžine 3,8 m na vesla. Možnost priključka motorja do K) KM. Prirejen za kasnejšo dodelavo v jadrnico. Cena 4.500 din. Informacije na tel. 21-639 vsak dan od 16. ure dalje 4487 Ugodno prodam GRAMOFON s ploščami in KNJIGE za 8. razred. Behek Lidija, Maistrov trg 12, Kranj 4488 Prodam ohranjen športni VOZIČEK, ki se lahko da tudi v avto, in MARELICO. Bukovec Marija, Medvode 125 4489 Prodam KRAVO, ki bo avgusta teletila. Franc Lombar, Nova vas 6, 64205 Preddvor 4490 Prodam 40 vreč APNA. Beširovič, Koroška 49, Kranj 4491 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Ilovka 4, Kranj 4492 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO dobro mlekarico. Ivanka Tavčar, Vodice 60 4493 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. Partizanska pot 3, Kokrica 4494 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Zalog 45, Cerklje 4495 Prodam zgodnji jedilni KROMPIR, trajno žarečo PEČ kiipers-busch in plinsko PEČ. Tupaliče 5, Preddvor 4496 Prodam SEME rdeče detelje. Kalan, Jama 28 4497 Prodam KOBILO, 6 let staro, sposobno za vsako delo. Srednja vas 2, Bohinj 4498 Prodam SVINJO za pleme. Ve-lesovo 33, Cerklje 4499 Ugodno prodam SPALNICO, KUHINJO, BETONSKO ŽELEZO 6 mm. Informacije na telefon 22-216 od 12. do 18. ure. Skokova 15, Stražišče 4500 Prodam MIVKO zaradi pomanjkanja prostora. Hrastje 137, Kranj 4501 Prodam 2 KRAVI, visoko breji. Sp. Brnik 48 4502 Poceni prodam 1 leto starega OVČJAKA, zelo dobrega čuvaja. Vrhovnik Janez, Mlaka 3 a, Kranj 4503 Prodam CEMENT, NAVADNO HARMONIKO, RADIO z magnetofonom grunding in štiristezni magnetofon. Poženik 3, Cerklje 4504 Prodam DNEVNO SOBO. Štular Andrej, Nazorjeva 4, Kranj. Ogled od 14. do 15. ure 4505 Prodam rabljeno strešno OPEKO folc. Podbrezje 84, Duplje , 4506 Prodam ŠPORTNO KOLO znamke favorit, dobro ohranjeno. Cena ugodna. Franc Koder, Sp. Duplje 45 4507 Prodam ŠOTOR za 3 osebe, rabljen 2 sezoni. Ogled Ljubljanska 27, Kranj 4508 Prodam ELEKTROMOTOR rade končar 10 KM. Čirčiče 36, Kranj 6458 Prodam VIKEND NA MORJU, bližina Plave lagune, lep razgled na morje. Voda — elektrika — sicer rustikalno. Ponudbe pod Gotovina 6462 Zamenjam VIKEND NA MORJU (okolica Poreča) za hišico z vrtom na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod šifro Zdravstveni razlogi 6463 Prodam KRAVO, čisto frizijko, ki bo avgusta tretjič teletila. Praprotna polica 19, Cerklje 4534 Prodam: KRAVO, MOPED kolibri in KOMPLETNA KOLESA za gumi voz. Ribno 42 4535 Prodam STOJEČO OTAVO. Jezerska c. 103, Kranj . 4536 Prodam BETONSKI MEŠALEC in PEČ kupersbusch. Fister Nežka, Naklo 23 4537 Prodam tri pare MLINSKIH KAMNOV. Sr. Bela 16 4538 Prodam PRAŠIČKE. Velesovo 14, Cerklje 4539 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Rupa 16, Kranj 4540 Prodam KONJA, starega 13 let. Podljubelj 7, Tržič 4541 Nenadoma je preminil Janez Peternelj iz Kranja trgovski poslovodja v pokoju, udeleženec NOV in bivši interniranec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 13. julija 1974, ob 13.30 v Kranju izpred mrliške vežice Prijatelji ZAHVALA Ob nenadni in hudo boleči izgubi ljubljene mamice, hčerke, sestre in tete Nežke Pelko roj Štefe se toplo zahvaljujemo vsem, ki so njen tihi dom posuli s cvetjem, ji zapeli zadnjo pesem in se za vselej poslovili od nje. Iskrena zahvala požrtvovalnim zdravnikom, ki so ji lajšali smrtne bolečine, častiti duhovščini, sorodnikom, znancem in sodelavcem, posebno še Marinki Verlah ter vsem tistim, ki so njeno izgubo občutili globoko v srcu Žalujoči: sinko Igor, ata in mama, sestre in brata z družinami Kranj, Trstenik, Primskovo, Golnik, Dvorska vas, Potoče, Cegelnica 10. julija 1974 VALILNICA NAKLO prodaja vsako sredo od 6. do 18. ure in v soboto dopoldan jarčke stare 2 do 3 mesece po 30 din. KZ Naklo Steklene bloke SOLARIS 24x24 in 24x12 cm bele in barvaste prodamo. Kopališka 10, Šk. Loka 4542 Globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK zelo malo rabljen prodam. Jegorovo predmestje 29, Sk. Loka 4543 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Poljanec, Škofja Loka, Šolska 1 4544 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Godešič 13, Šk. Loka 4545 Prodam okrog 2 kub. m hrastovih suhih PLOHOV. Polovica 3 in polovica 4 centimetrskih. Godešič 6, Sk. Loka 4546 Prodam NJIVO okrog 2 ha površine in zraven pol ha GOZDA med Jeprco in Mejo, 300 metrov od glavne ceste. Naslov v oglasnem oddelku 4547 Prodam KRAVO s tretjim teletom ali brez. Habjan, Breznica 11, Šk. Loka 4548 Zelo POCENI PRODAM: hrastova garažna vrata s kroparskim okovjem, ter nekaj kosov kuhinjske opreme: električni štedilnik, hladilnik, pomivalni korito, kredenco in mizo. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Andrej Pernuš, Preddvor 91 4549 Prodam POMIVALNO MIZO, 2 VISEČA ELEMENTA in 2 STOLA, malo rabljeno. Partizanska 23, Kranj 4550 Prodam KRAVO po izbiri in eno leto starega BIKCA. Sr. vas 13, Šenčur 4551 Prodam KRAVO s prvim ali starejšo s sedmim TELETOM. Brode 10, Šk. Loka- 4552 kupim Kupim rabljeno, ohranjeno KLAVIRSKO HARMONIKO, 60 basov. Studen Marko, Kranj, C. talcev 49 4518 Kupim CENTRIFUGO. Kuralt, Zg. Bitnje 84, Žabnica 4519 Kupim BETONSKI MEŠALEC 100-litrski, tudi brez motorja. "Hrastje 137 4520 vozila Prodam FIAT 1000 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Vrečic, Kidričeva 26, Šk. Loka 4444 Zamenjam barvni TELEVIZOR grunding za R-4, letnik 1970 in naprej. Naslov v oglasnem oddelku 4450 Prodam SPAČKA za 7000 din. Mesaric, Smledniška 96 4509 FIAT 750 ugodno prodam. Kranj, Koroška 53 4510 Ugodno prodam avto AMI 6, letnik 1967. Ogled popoldne. Milan Fern, Gasilska 6, Kranj 4511 Prodam osebni AVTO VW variant 1600 ccm, letnik 1965. Cena 5000 din. Štrukelj Pavel, Ročevnica 90, Tržič .4512 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1970. Kuralt Jože, Zg. Seni-ca 4a, Medvode 4513 BMW 700, letnik 1967, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750. Ogled od 19. do 20. ure. Kristan, Vodopiv-čeva 10, Kranj 4514 Prodam RAZNE DELE za škodo MB 1000. Telefon 23-838 4515 Kompletna KOLESA .za fička, gume RADIAL MICHELIN ZX italijanske, skoraj nove, ugodno prodam. Češnjica 23, 64228 Železniki 4516 Prodam PEUGEOT 404 za nizko ceno. C. na Klanec 57, Kranj 4517 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1966. Popit, Kidričeva 20, Kranj 6465 R-4, francoski, prodam, star 6 let, generalno popravljen. Ažman Stanko, Boh. Bistrica (poleg bencinske črpalke) 6469 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1967 z zamenjano karoserijo. Jereb, Pod jelovo brdo 19, So vodenj 4553 Ugodno prodam AVTO R-4, letnik 1970. Cesta v Bitnje 12, niže Ješeta, Stražišče 4554 Prodam OSEBNI AVTO VW 1200, starejši letnik. Motor generalno obnovljen. Lahko tudi po delih. Strahinj 61 4555 Ugodno prodam ZASTAVO 750 za 7000 din. Letnik 1966. G roso va 21, Kokrica 4556 Poceni prodam FIAT 750. Informacije vsaj« dan popoldne na telefon številka 21-085 4557 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik december 1969. Hoteinaže 45, Preddvor 4558 Zastavo 750. letnik* 1971, brezhibno, registrirano do maja 1975, prodam za 14.500 din. Bitenc, Drol-Čevo naselje 6, Kranj 4559 IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA '72 od IO. do 25. julija 1974 popus. 5Qo/ V POSLOVALNICI POHIŠTVO LESCE murka Aerodrom Ljubljana vas vabi vsako soboto od 16. ure dalje in nedeljo od 15. ure dalje na piknik v Brniški gaj. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Eros. Postreženi boste s specialitetami na žaru. Obenem se vam nudi priložnost, da si ogledate letalski promet z razgledne terase. Vljudno vabljeni! Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, po generalni. Gasilska 35, Šenčur 4560 Ugodno prodam RENAULT 6, star 4 leta. Ogled v nedeljo dopoldan. Ing. Debeljak, Šk. Loka, Kidričeva 2 4561 Prodam CITROEN 2 CV, letnik 1964. Forme 20 pri Šk. Loki 4562 Prodam ZASTAVO 750, registrirano za leto 1975, letnik 1966 za 5900 din. Ovsiše 27, Podnart 4563 Prodam SPAČKA, letnik 1972. Vse 4 gume nove radialke. Registriran do 28. aprila 1975. Telefon 24-064 4574 Prodam ZASTAVO 1300 karavan, lahko tudi po delih. Janez Štilec, Cegelnica 38 4575 zaposlitve DEKLE ZA POMOČ v preurejenem gostišču v Besnici iščem. Odlični pogoji. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasite se na naslov: Drol, Partizanska 13, Šenčur pri Kranju Sprejmem VAJENCA za ključavničarsko- stroko. Jalen, Huje 23, Kranj 4332 GORENJSKI SEJEM KRANJ potrebuje za XXIV. mednarodni gorenjski sejem od 9. do 19. 8. več nočnih čuvajev. Delo od 19. ure zvečer do 9. ure zjutraj. Zaželeni so mlajši, zdravi in pošteni upokojenci. Prijave sprejema uprava Gorenjskega sejma Kranj, Staneta Žagarja 27 Takoj sprejmem delavca za PRI-UČITEV KLEPARSKE STROKE. Janez Bohinc, Radovljica, Šercer-jeva 1 4532 Sprejmem VAJENCA za izučitev STRUGARJA ali strugoključavni-čarja. Slatnar, Cerklje 50 4564 Za VARSTVO 2 deklic starosti 3 in 1 leto iščem mlajšo zdravo UPOKOJENKO za poMeta. Ponudbe v Turistično društvo Šk> Loka Iščem žensko za VARSTVO dve in pol letne punčke v dopoldanskem času. Slavica Krstič, Kranj, C. Iva Slavca 5 4566 Zaposlim STRUGARJA. Plača nad 3000 din po dogovoru. Franc Jenko, Šenčur, Kuraltova 2, tel. 41-018 4567 obvestila Hitro in solidno OPRAVLJAM GRADBENA DELA ometavanje, zidanje in drugo z garancijo. Cenjene ponudbe oddati pod številko 4568 4568 Cenjene stranke obveščam, da sem ponovno odprl čevljarsko delavnico. Ivan Orešnik, Škofja Loka, Cankarjev trg 4 4569 SPOŠTOVANI! Ako želite črno-bele ali barvne fotografije, sem vam na voljo in pridem slikat na dom. Fotograf Milivoje Milic, Škofjeloška 47, Kranj 4172 Gostilna na Sedlu v Čepuljah obvešča cenjene goste, da bo gostilna ZAPRTA od 13. 7. do 2. 8. 1974 zaradi rednega LETNEGA DOPUSTA. Za nadaljnji obisk se priporočamo. 4530 izgubljeno 8. julija sem IZGUBILA URO DOKA od D( )ina upokojencev do Planine (54. Najditelja prosim, če jo vrne na upravo doma upokojencev na Planini 4533 Poštenega najditelja prosim, če vrne ŽENSKO URO D0XA, izgubljeno 8. 7. 1974 od Maistrovega trga do avtobusne postaje v Kranju na naslov v oglasnem oddelku idi sporoči na telefon 21-142 Kranj 4521 najdeno Našli smo VEČJO VSOTO DENARJA. Trgovina Prehrana-Zivila, St. Žagarja 16, Krani 4573 lokali Oddam LOKAL v Kranju NA PROMETNI TOČKI, na Cesti St. Žagarja 48. Zglasi naj se interesent iz Radovljice, čakam 4396 stanovanja Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Ljubljani za enako v Kranju. Zamenjava predvidoma možna oktobra 1974. Naslov v oglasnem oddelku 4524 Mladoporočenca brez otrok IŠČETA SOBO v Kranju ali okolici. Pripravljena sva pomagati pri priložnostnih delih. Franc Koželj, Ješetova 30, Kranj 4525 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE ali večjo sobo v okolici Kranja. Turno Josip, Benedikova 13a, Stražišče 4526 Dva študenta IŠČETA SOBO v Kranju za šolsko leto 1974/75. Prijave sprejema Ropotec Bojan, 66240 Kozina 16 4527 Zamenjam MODERNO STANOVANJE v Ljubljani (centralna, toplovod, 43 kv. m) za dvosobno s centralno v Kranju. Odddati ponudbe pod šifro »Gorenjska« 4528 Zakonca brez otrok iščeta SOBO in KUHINJO ali garsonjero v Kranju ali bližnji okolici, lahko neopremljeno. Naslov v oglasnem oddelku " 4529 V Šk. Loki vzamem v NAJEM DVOSOBNO STANOVANJE za 4 leta, po možnosti z garažo ali manjšo delavnico. Plačam za leto naprej. Ponudbe pod Predplačilo 4570 prireditve Gasilsko društvo Stefanja gora PRAZNUJE v nedeljo, 14. julija, ob 14. uri 20-LETNICO društva. Po proslavi bo veselica. Za ples bodo igrali ALPINISTI. Kegljanje za jarca. Bogat srečolov. Vabljeni. Gasilsko društvo Zali log priredi v soboto, 13. julija 1974, VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni 4523 Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj čestita vsem poklicnim šoferjem in avtomehanikom, članom in nečlanom, njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku »13. julij« in jim želi še naprej srečno vožnjo. Vse sile za varnost cestnega prometa! Gasilsko društvo Žeje—Bistrica priredi v nedeljo, 14. julija 1974, ob 15. uri VRTNO VESELICO. Zabaval vas bo ansambel Rudija Jevška s pevcem 4571 Gasilsko društvo Voklo prireja v nedeljo, 14. julija 1974, ob 16. uri na Remčevem vrtu VELIKO VRTNO VF^SELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za koštruna. Za ples bo igral Henček in njegovi fantje. V soboto, 13. julija, zvečer bodo gasilske vaje, nato bo DRUŽABNI VEČER. Za ples in razvedrilo bo poskrbljeno. Vabijo gasilci 4572 u* LAS 13 Odnesli Sezona tudi za zmikavte denar iz hiše V soboto, 6. julija, dopoldne so v vasi Glinje pri Cerkljah opazili neznanega moškega in dve ženski z otrokom. Šele kasneje, ko je bilo že prepozno, so vaščani spoznali tatinske namene skupinice. Ena od žensk je namreč vstopila v odklenjeno hišo A. G. v Gli-njah, se napotila v spalnico, odprla omaro, kjer je bilo v pojoči skrinjici shranjenih 17.000 din in nekaj denarja v devizah. Oškodovančeva mati je bila v tistem času na hlevu. Ko je slišala pasji lajež, se je spustila po lestvi s hleva, vendar je lahko videla le še žensko, ki je po poti odhajala od hiše. Da je nosila s seboj vse hišne prihranke, so opazili domači šele kasneje. Isto skupinico so ljudje opazili dva dni pred tem v Radomljah. Ženski sta še mladi, stari okoli 20 let, nosita dolgo krilo, sta zelo temne polti. Ena ima dolge črne lase in nosi večje uhane in prstan z rdečim kamnom. Otrok, ki ga imata, je star približno leto dni. Moški pa je star okoli 30 let, črnih valovitih las v črnih hlačah in rjavem suknjiču. T L. M. S poletno sezono se na žalost začenja tudi sezona za žeparje, zmikavte in tatove vseh vrst. Ti izrabljajo gnečo in dopustniško brezbrižnost turistov ter zaupanje v poštenost sosedov. Medtem ko vlome v zaklenjene avtomobile polne tehničnega blaga — včasih prave potujoče razstave voznikovega standarda — poznamo vse leto. Zmikavtu je treba le pogledati skozi stekla v vozilo, pa bo vedel, da si lahko »sposodi« fotoaparat, kinoka-tnero, magnetofon, gramofon in druge vredne predmete, ki jih lastniki puščajo čez noč v avtomobilu vsakomur na očeh. Na vlome specializiranim zmikavtom ni nobena ključavnica pretrd oreh, noben avtomobil tako zaprt, da Se ga ne bi dalo odpreti. Lotevajo se tako fičkov kot tudi najbolje zavarovanih luksuznih avtomobilov. Druga vrsta zmikavtov se je specializirala na tatvine v kam-pingih. V varstvu noči se prikradejo do zaprtih ali slabo zaprtih šotorov in mimogrede otipajo kak vreden predmet. Lansko leto je bilo na Gorenjskem v kampin-gih kar nekaj takšnih tatvin, ki so jih kasneje z ostrim nadzorom v organiziranih kampingih preprečili. Letošnjo sezono so imeli s sodišča Nedovoljen uvoz avtomobilov V torek se je pred okrožnim sodiščem v Kranju začela sodna obravnava proti Vinku Pogačarju, 41-letnemu zasebnemu avtopre-vozniku z Bleda, Alojzu Kranjcu, 38 let, šefu odseka za carinsko-upravne zadeve pri Carinarnici Jesenice, in Bogdanu Stojakoviću, 30-letnemu uslužbencu carine pri Carinarnici Jesenice. Obtožnica očita Pogačarju več kaznivih dejanj med drugim najpogosteje utajo davka in pa nedovoljeno trgovino. Pogačar je namreč nekaj časa delal v Zah. Nemčiji, tam je kupoval rabljene tovorne avtomobile in jih uvažal v Jugoslavijo, tu pa prodal. Junija 1970 je tudi kupil 9-tonski tovornjak, ki pa so ga prek meje pripeljali neki grški državljani z dokumenti, v katerih je pisalo, da je tovornjak le tranzitno blago, namenjeno v Grčijo. V Zagrebu je Pogačar tovornjak prevzel in se tako izognil plačilu carine in prometnega davka. Alojzu Kranjcu pa obtožnica očita, da je kot strokovnjak za tovornjake spoznaval vozila za drug tip ali mu je zmanjšal moč motorja. Zaradi tega so uvozniki, tudi Pogačar je bil med njimi, plačali manj carine in manj davka. Uvozniki pa so se Kranjcu nato oddolžili z denarjem. Kranjc je tudi uvozil mercedes 220 I) 8. Da bi plačal manj carine, ga je dal v Avstriji razstaviti in ga je uvozil po delih. Carinik Stojakovič pa je Kranjcu dovolil uvoz mercedesovega motorja, čeprav sam ne bi smel izpeljati carinskega postopka. Na ta način se je Kranjc izognil plačilu dajatev v višini 20.650 din. Obravnava se nadaljuje. Neprevidni pešec V ponedeljek, 8. julija, ob 20.35 se je na Bledu na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Stanko Korošec (roj. 1936) z Bleda je zunaj prehoda, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, prečkal cesto, pri tem pa ga je zadel voznik kombibusa Ivan Satler (roj. 1913) iz Kranja. Kljub zaviranju in umikanju v levo voznik Satler nesreče ni mogel preprečiti. Pešca so huje ranjenega prepeljali v bolnišnico. Voznikova slabost Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v torek, 9. julija, nekaj po 14. uri nenadoma postalo slabo vozniku osebnega avtomobila Hermanu Rossbau (roj. 1949) iz Essna. Zaradi tega ni mogel več nadzorovati vozila, zapeljal je na pločnik pred hišo št. 89 in tam zadel Franca Kosaniča, nato pa je močno odvil v levo in na vozišču trčil v osebni avtomobil VValterja Kacheja. Huje ranjenega Kosaniča so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Otrok padel pod tovornjak Na vaški cesti v Mostah pri Žirovnici se je v torek, 9. julija, dopoldne pripetila huda nesreča. Voznik tovornega avtomobila Rudolf Muršec (roj. 1942) iz Kranja je pripeljal v Moste pohištvo k hiši št. 36, od tu pa je zapeljal k hiši št. 35, da bi vozilo obrnil. Ko je tako počasi vozil, mu je pritekel od strani in padel pod kolesa tovornjaka 4-letni Robert Polončič iz Breznice. Voznik otroka ni videl in je peljal naprej. Težko kolo je tako ranilo dečka, da je na kraju nesreče umrl. Smrt pod traktorjem V torek, 9. julija, popoldne se je na cesti med Peračico in Brezjami pripetila huda prometna nezgoda. Voznik traktorja Franc Jesenko (roj. 1903) z Brezij se je pred Brezjami srečeval z osebnim avtomobilom, kasneje, ko je sprostil sklopko, pa ni več obvladal vozila. Traktor je po klancu povečeval hitrost, nato pa se je prevrnil v potok ob cesti in pokopal voznika pod seboj. Poškodbe so bile tako hude, da je Jesenko umrl na kraju nesreče. Žival se je splašila V sredo, 10. julija, dopoldne se je na Lancovem pripetila prometna nezgoda. Anton Eržen (roj. 1928) z Lipnice je vodil volovsko vprego skozi Lancovo proti Kamni gorici. Žival je peljal na povodcu po desni strani ceste. Pred hišo št. 24 pa se je srečeval s tovornjakom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Jevrem Jevtič (roj. 1940) z Jesenic. Vol se je hrupa prestrašil in je rinil na sredo ceste, Eržen pa ga je vlekel nazaj. Tedaj pa je vol skočil pokonci in tako prevrnil voz, da je padel na Eržena. Z zlomljeno nogo so Antona Eržena prepeljali v jeseniško bolnišnico. Otrok skočil na cesto V sredo, 10. julija, je na Železniški ulici v Lescah nenadoma z desne strani skočila na cesto pred avtomobil 6-letna Sonja Luzar iz Lesc. Voznica osebnega avtomobila Apolonija Finžgar (roj. 1949) iz Lesc je skušala nesrečo preprečiti z zaviranjem in umikanjem v levo, vendar ji ni uspelo. Avtomobil je deklico podrl, tako da je obležala huje ranjena. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. »T i » ■ .. • Nezgoda ob prehitevanju V sredo, 10. julija, ob 20.30 se je na cesti tretjega reda med Cerkljami in Visokim v bližini vasi Luže pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Franc Stare iz Luž je na ravnem delu ceste prehiteval enoosni voziček, ki ga je po skrajni desni peljala Marija Rozman (roj. 1933) iz Luž. Mopedist je*pri ten zadel voziček, nato pa ga je zaneslo v zastavo 101, ki jo je iz nasprotne strani pripeljala Majda Keržič iz Kranja. V nesreči je bil voznik Stare huje .anjen, Marija Rozman pa lažje. L. M. dopustniki vse do nedavnega mir pred zmikavti, z julijem pa se je kot kaže tudi za zmikavte začela sezona. Tako je — letos prvič — v noči na 5. julij v kampu Zaka neznana roka segla v z zadrgo zaprti šotor nizozemske turistke in v njem otipala tranzistor znamke Philips vreden 600 din. Turistka se je prebudila šele, ko je roka že trdno držala ukradeno, nato pa se je zmikavt izgubil v noč. Noč kasneje je nekdo vlomil v mercedes 280 zahodnonemškega državljana, ki je stal v Mlinem ob jezeru. Zmanjkal je tranzistorski magnetofonski aparat znamke Grunding. Istega dne popoldne je nekdo obiskal šotor Edvarda Z. iz Ljubljane v kampu Šobec. Neznanec je odšel z magnetofonom znamke Princ sound TR-8, črne barve z belimi tipkami, vrednim 1300 din. L. M. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice Poldke Kovačič mežnarjeve mame od Sv. Duha se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, pevskemu zboru Ivan Cankar za lepo petje in sodelavcem hčerke Pavle iz podjetja Bistra za vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Bračkovi, ki ji je lajšala trpljenje za čas njene bolezni, starološkemu g. župniku za poslovilne besede in vsem, ki ste jo tako številno spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Francelj in Stane, hčerki Pavla por. Stanek, Marinka, vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki Sv. Duh, 8. julija 1974 Zahvala Ob nenadni in hudo boleči izgubi našega skrbnega moža, ata, starega ata, brata in strica Alojzija Bučana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali svetje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala gospodu župniku Kovačiču, sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, gasilskem društvu Britof in ostalim udeleženim društvom, tov. Ažmanu Alojzu za poslovilne besede, upokojencem, zvonarjem in pevcem za lepo zapete žalostinke, članom kolektivov CP Gorenjski tisk Kranj, Tekstilindusu in sodelavcem obrtnika Kržišnika ter članom ansambla Turisti. Vsem iskrena hvala Žalujoča žena Francka, sinova Jernej in Ferdinand ter hči Ivica z družinami Britof, Voglje, 6. 7. 1974 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega sina, brata in strica Ladislava Sekneta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, tovarni Iskra, Društvu prijateljev malih živali, mladinskemu aktivu Orehek-Drulovka za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala pevcem, godbi in vsem govornikom za izrečene zadnje poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: ata, mama, brat Stojan ir^sestra Matilda z družino Drulovka 9. 7. 1974 Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete Helene Ribnikar se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih dneh že pri njeni dolgotrajni bolezni in ob smrti nesebično pomagali, vsem, ki so izrazili sožalje, jo pokropili in ji darovali cvetje ter vence in jo spremili v njen tihi dom. Iskrena zahvala sodi zdravniku dr. Martinčiču iz Tržiča za vso zdravniško pomoč in za prizadevnost pri njeni dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Križev za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinovi Janko, Alfonz, Peter, Vinko in Niko, sestre Helena, Marica in Cilka, zeta, snahe, vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje Senično, Kovor, Golnik, Tržič, Naklo, Volčji potok, Višnja gora, Maribor, 7. julija 1974 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete Antonije Česen roj. Lebar se iskreno zahvaljujemo vsem sor(xlnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, jo tako mnogoštevilno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju bolnice na Golniku za njihovo prizadevanje, da bi jo ohranili pri življenju. Zahvaljujemo se tudi tov. Mateliču za poslovilne besede, s katerimi je orisal lik pokojnice, ter pevcem društva upokojencev za globoko doživete žalostinke. Vsi njeni Kranj, 6. julija 1974 Strokovni izobraževalni center za voznike motornih vozil Ljubljana Jezica razpisuje vpis učencev v redne in večerne oddelke centra za šolsko leto 1974/75 Vpišejo se lahko kandidati, stari 18 let, ki so končali osemletko ali poklicno šolo ter so telesno in duševno zmožni .za vožnjo motornih vozil B, C in E kategorije. Sprejeti bodo tudi kandidati, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole, če bodo opravili sprejemni izpit. Kandidati, ki že imajo vozniško dovoljenje za motorna vozila C kategorije, se lahko vpišejo ne glede na šolsko izobrazbo. Kandidatom, ki še nimajo vozniškega dovoljenja ali imajo vozniško dovoljenje samo za A kategorijo motornih vozil, priporočamo šolanje v rednih oddelkih centra na Jezici. Prijave za vpis je treba vložiti do 15. avgusta 1974. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo večjo izbiro letnih oblek v naših prodajalnah Kranju, Kamniku in Tržiču v 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. terenski avto zastava campagnola — v nevoznem stanju — izklicna cena je 3000 din 2. enoosna prikolica za terenski avto zastava campagnola — v voznem stanju — izklicna cena 1000 din, 3. 5 enoosnih kamionskih prikolic ljutomer APL-3 — v voznem stanju — izklicna cena za prikolico 10.000 din 4. motorni vitelj za žični žerjav KS-1 — brez pogonskega motorja — izklicna cena je 2000 din 5. traktor goseničar FIAT 411/C — v voznem stanju — izklicna cena je 25.000 din. 6. tovorni avto DEUTZ — 4,5 tone — v nevoznem stanju — izklicna cena je 5000 din 7. tovorni avto FAP 4 g — v nevoznem stanju — izklicna cena je 4000 din V izklicnih cenah je že vštet prometni davek. Licitacijska prodaja bo v sredo, 17. julija 1974, s pričetkom ob 8.' uri v Obratu transporta in mehanizacije GG Kranj na Primskovem. Kupci družbenega sektorja morajo predložiti pred pričetkom licitacije ustrezno pooblastilo svoje delovne organizacije o nakupu in izjavo, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Zasebni interesenti morajo vplačati pred dražbo 5 ?c varščino od izklicne cene, zlicitirani znesek pa pred prevozom kupljenega osnovnega sredstva. naš komentar Nogometaši zadovoljivo — košarkarji za zdaj odlično Skoraj mesec dni trajajoče deseto svetovno prvenstvo v nogometu je prineslo zaslužen uspeh reprezentanci Zahodne Nemčije, torej državi, ki je odlično organizirala jubilejno svetovno prvenstvo. Nizozemci, ki so bili blizu velikemu uspehu, so morali kloniti domačinom na olimpijskem stadionu v Miinchnu pred rekordnim številom gledalcev. Presenečenje prvenstva je bila nedvomno Poljska, ki je bila tretja medtem ko so Brazilci, prvaki izpred štirih let, šele četrti in so močno razočarali svoje številne navijače v domovini. Naši so le delno zadovoljili. V predtekmovanju je šlo naši reprezentanci vse po načrtu in je v drugi skupini, kjer so igrali še Brazilija, Škotska in ZAIRE, osvojila prvo mesto brez poraza. Toda v drugem krogu so Jugoslovani ostali brez uspeha in tako na koncu prvenstva osvojili šele osmo mesto, kar pa za mnoge še zmeraj velja kot dobra uvrstitev. Glede na kvaliteto naših nogometašev bi bil uspeh lahko še precej boljši, če bi imeli naši izbranci malo več športne morale in se na prvenstvu ne bi vedli nešportno. Po desetem svetovnem prvenstvu v nogometu pa so oči športne javnosti zdaj uprte v Portoriko, kjer prav zdaj teče svetovno prvenstvo v košarki. Naša reprezentanca je v uvodnih tekmah odlično startala, saj je premagala z visokima rezultatoma Brazilijo in Kubo, velik uspeh pa je dosegla, ko je premagala Sovjetsko zvezo in ima sedaj vse možnosti, da osvoji eno izmed treh kolajn. Če bodo naši košarkarji tudi v prihodnjih tek mah tako nadaljevali, bodo zanesljivo osvojili najmanj srebrno kolajno. J. Javornik Uspešno delo v ŠD Komenda Ko so pred šestimi meseci v Komendi ustanovili športno društvo, je bilo slišati mnogo besed, da je to samo trenutna zagnanost in da bo ta zagnanost po delu tudi prav hitro minila. Vendar pa najtrši pesimisti danes gledajo že drugače. Vidijo, da se je le nekaj premaknilo, in da se sadovi dela že kažejo. Danes imajo po šestih mesecih ustanovitve SD urejeno nogometno igrišče, za katerega je bilo potrebno precej naporov in dela, da so iz neravnega travnika plast za plastjo uredili primerno igrišče. Tudi vratnice in opore so sami ure- PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je . variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula * P. P. ŠTEV. 208. TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES dili in tako prispevali skoraj 600 prostovoljnih delovnih ur. Da pa tako igrišče ne sameva, poskrbijo člani in pionirji. Skoraj vsako nedeljo je kakšna nogometna tekma in vidi se prav lep napredek. Prav gotovo pa je za ljubitelje športa in rekreacije največja pridobitev izgradnja asfaltiranega igrišča. Konstrukcijo za koše in razsvetljavo so napravili člani s prostovoljnim delom. Sredstva za asfalt je prispevala TTKS Kamnik, zemljišče pa brezplačno KS Komenda. Tako se hipodrom, ki se lahko uporablja tudi za atletiko — skupaj z nogometnim in košarkarskim igriščem zaključuje v neko celoto. Če danes vprašamo katerega koli Komenčana, kaj si v Komendi še želi za razvedrilo, bo prav gotovo vsakdo odgovoril: »Želimo si plavalni bazen.« In res imajo izredno lep prostor, blizu vodo in kanalizacijo. Prepričani so, da bodo našli podporo, saj so tudi sami pripravljeni precej prispevati — denarno kot materialno. V Komendi je zelo veliko mladine. In za to mladino bi potrebovali strokovni kader. Nujno bi potrebovali trenerje za člane, kateri si želijo tekmovanja tudi v LNP (II. R.). V šahovskem klubu imajo vsaj kader strokovno dobro podkovan. Že dolgo dela v Komendi pod vodstvom tov. Ocepka šahovski krožek, kateri je zelo dobro obiskan ter se uspehi že kažejo (5. mesto mladincev za pokal kočevskega medveda — dvakrat drugo mesto na republiškem prvenstvu pionirk Slovenije itd.). In cilji? Predvsem si mladi želijo svoj prostor, kjer se bodo po tekmi lahko slekli in umili. Pri igrišču sameva prostor, kateri je last Agrokombinata. S skromnimi sredstvi bi se ta prostor dal prav lepo urediti. Želeli bi, da bi se pristojni v Komendi sedaj ko je športna dejavnost res na višini, bolj kot doslej zanimali za delo mladine ter jim po svojih močeh pomagali. Zavedati bi se morali, da je mladina porok za kasnejše delo in razvoj kraja. V juliju organizirajo v počastitev občinskega praznika precej športnih prireditev. Tako bo 13. julija slavnostna otvoritev igrišč ter košarkarski turnir. Sodelovale bodo ekipe SSVW Celovec, Komenda A in B ter Kamnik za pokal ŠD Komenda. 20. julija bo siinultanka na 40 deskah. Mojster Germek : pionirji ŠD Komenda. 21. julija bo odprt nagradni šahovski brzoturnir, 27. julija nogometni turnir pionir jev, 28. julija nogometni turnir članov za pokal ŠD Komenda. Sodeluje NK Sela (Avstrija), Kamnik, Radomlje in Komenda. Pred odborom ŠD Komenda je precej nalog, vendar pa jih bo ta kolektiv mladih skupaj s 450 člani prav gotovo uresničil. -I. K. Na tradicionalnem tekmovanju na Zbiljskem jezeru, kjer so se pomerili v vodnem smučanju, seje med najmlajšimi najbolj izkazal Jani Va-lant Elanu pokal »Zbilje 74« V soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru tekmovanje v smučanju na vodi za Pokal Zbilje 74, na katerem je nastopilo 32 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih klubov. Tekmovalci Elana iz Begunj so imeli največ uspeha, saj so postali ekipni zmagovalci in osvojili dragoceni pokal. Med posamezniki so najuspešnejši bili Jani Valant pri pionirjih, Janez Valant pri veteranih ter Petra Zupan pri mladinkah. V članski konkurenci je v skokih prvo mesto osvojil Primož Finžgar s skokom 35 metrov, Marko Petretič je bil drugi, Jože Dežman pa tretji. V slalomu se. je večkratni državni prvak Fric Deti-ček moral tokrat zadovoljiti s tretjim mestom. Naslednje tekmovanje bo zadnjo nedeljo v avgustu, ko bo odprto republiško prvenstvo, prvo nedeljo v septembru pa bo ravno tako na Zbiljskem jezeru tudi jubilejno X. državno prvenstvo. -fr Strelsko tekmovanje ob dnevu borca Občinska strelska zveza Škofja Loka je v počastitev dneva borca pripravila strelsko tekmovanje z zračno puško za »kip borca«. Udeležilo se ga je deset štiričlanskih ekip ter trije posamezniki. Rezultati — (člani ekipno): 1. SD Kopačevina(Trata) 979 krogov od 1200 možnih, 2. SD »Brata Kavčič« (Škofja Loka) 932, 3. Kondor II (Godešič) 917; posamezniki: Rudi Fojkar 260 krogov od 300 možnih, 2. Alojz Gerlevc 256, 3. Ignac Kokalj 251. Med pionirji je nastopila le ekipa SD Kopačevina, ki je v skupni uvrstitvi dosegla 6! mesto. Najboljši posameznik je bil Igor Fojkar z 235 krogi. R. J. Vaterpolski koledar Medtem ko tekmovanje v vseh vaterpolskih ligah v glavnem normalno poteka, pa bodo razna prvenstva za mladince in pionirje konec julija oziroma v avgustu. Tekmovanje za odprti pionirski pokal vaterpolo zveze Slovenije bo od 2. do 4. avgusta v Kranju, pionirsko prvenstvo SRS bo od 23. do 25. avgusta, mladinsko prvenstvo SRS pa od 30. julija do 1. avgusta v Kopru. Mladinska in pionirska predtek-movanja za državno prvenstvo bodo v sredini julija, finale državnih prvenstev pa bo od 29. avgusta do 1. septembra. Kvalifikacije za drugo zvezno ligo so na sporedu od 29. do 31. avgusta. Prvi turnir druge slovenske vaterpolske lige bo 27. in 28. julija v Celju, drugič pa se bodo pomerili drugoligaši 17. in 18. avgusta v Radovljici. PLAVALNI KLUB TRIGLAV IN KOMISIJA i V PLAVANJE PRI TTKS KRANJ organizirata plavalni tečaj za neplavalce, stare 7 let in starejše. Začetek tečaja 15. julija ob 9. uri na letnem kopališču. Tečaj bo trajal 10 dni. Vpisnina je 20 din. Prijave do 15. julija do 12. ure pri blagajni letnega kopališča. TTKS Kranj 15 Jutri praznujejo šoferji in avtomehaniki, povezani v Združenju šoferjev in avtome-hanikov (ZŠAM) stanovski praznik. Na ta dan leta 1943 so v partizanske borbe na Dolenjskem prvič posegle motorizirane enote in v veliki meri pripomogle, da sta padli dve sovražnikovi postojanki Turjak in Žužemberk. Žal so predvsem poklicni šoferji med tistimi, za katere je praznični dan enak običajnemu delavniku! Od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur jih bomo srečevali na cesti, čeprav bi zaslužili, da bi vsaj ta dan pustili volan! Šoferjem in šoferskemu poklicu, delovnim pogojem »mojstrom volana« in dejavnosti ZŠAM je namenjena današnja rubrika. Prošnji uredništva so se odzvali ljudje, ki poznajo šoferski poklic in šofersko stanovsko organizacijo. Radovan Murn iz Kranja, vodja avtoparka SGP Projekt Kranj, TOZD Strojno kovinski obrati: »V naši temeljni organizaciji združenega dela je 34 poklicanih šoferjev, predvsem voznikov tovornjakov. Nekateri so v podjetju že več kot 20 let, pa tudi sicer prevladujejo že izkušeni vozniki. Čeprav delovni in življenjski pogoji poklicnih šoferjev še niso urejeni, je zanimanje za poklic precejšnje. Če razpišemo na primer tri ali štiri prosta delovna mesta, je prijav ponavadi deset ali več. Delo pri kranjski podružnici Zveze šoferjev in avtomeha-nikov, ki je predvsem po zaslugi Vinka Mravljeta in tovarišev zelo aktivna, sem prepustil mlajšim. Ne vem, zakaj se množičneje ne vključujejo v njeno delo, saj sodelovanje v stanovski organizaciji nikomur ne škodi. Član ZŠAM se vsaj enkrat letno seznani z novimi cestnoprometnimi predpisi in z zakoni s tega področja, pridobiva na strokovnosti, na voljo pa so mu tudi pravni in drugi nasveti v zapletenejših sodnih postopkih.« Janez Fajfar iz Kranja, vodja avtoparka Iskre-Elektromehanike Kranj: »Šofer je pQklic in to spoznanje je končno prodrlo! Od naših 30 voznikov avtomobilov, viličarjev in eloktro-viličarjev jih ima nekaj B kategorijo, ostali pa so C- in D-kategorniki s kvalifikacijo iz prometne stroke. Trudim se, da bi se jih čim več, predvsem mlajših, vključilo v ZŠAM, čeprav marsikdo pravi, da od organizacije nima koristi. Res je, da tako kot druge organizacije tudi naša ne ponuja materialnih koristi. Vendar bi ob večjem vključevanju in sodelovanju ter navezanosti šoferjev in avtomehanikov na stanovsko organizacijo ZŠAM lahko naredila še več, bodisi pri zboljševanju življenjskih in delovnih pogojev poklicnih šoferjev bodisi pri izobraževanju šoferjev. Iskrinim šoferjem, ki imajo na primer samo C kategorijo, omogoči tovarna pridobitev kvalifikacije iz prometne stroke. Sicer pa sodim, da imajo šoferji, ki končajo tečaj za kvalificiranega voznika pri kranjskem združenju, potrebne vrline dobrega voznika.« Cveto Ambrožič iz Kranja, vodja avtobusne postaje in mestnega prometa pri Creini Kranj, predsednik ZŠAM Kranj: »V kranjskem združenju je res včlanjenih 290 poklicnih voznikov in avtomehanikov, vendar sodim, da vsaj tretjina .poklicnih' še ni organiziranih, avtomehanikov pa še več. Predvsem pogrešamo mlajše tovariše, ki jim je združenje omogočilo pridobitev kvalifikacije, za nadaljnje sodelovanje v podružnici pa niso zainteresirani! Vzrokov je zanesljivo več. V sodelovanju s šolo za poklicne voznike na Jezici organizira naša podružnica vsako leto 6- do 7-mesečni tečaj za pridobitev šoferske kvalifikacije. Letošnjega smo zaključili pred dobrim mesecem in ga je uspešno končalo 31 kandidatov. Vendar to ni dovolj, saj so potrebe po šoferjih tovornjakov in še posebno avtobusov večje ... Še o beneficirani šoferski delovni dobi. Republiške komisije so ustanovljene. V zvezi se je treba še dogovoriti, koliko bo znašala beneficirana delovna doba in od kdaj naj bi veljala.« J. Košnjek Dvojna razstava na gradu Podjetje Komunalni servis iz Kranja je lani začelo graditi v komunalni coni na Primskovem samski dom za svoje delavce, ki zdaj stanujejo v glavnem v zasilnih stanovanjih v Kranju in predvsem na Gorenji Savi. V samskem domu bo 60 opremljenih sob, v vsaki pa bodo po tri postelje. Razen tega bodo v domu tudi kuhinja, jedilnica, družabni prostori, garderobe in drugo. Dom bo zgrajen do konca leta, Veljal pa bo okrog 6 milijonov dinarjev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Ive Šubic za poljanske gasilce V galeriji na loškem gradu so minulo sredo popoldan odprli razstavo del akademskega slikarja Marjana Pliberška in akademskega kiparja Viktorja Plestenjaka. Ob pokroviteljstvu proizvodno-trgovskega podjetja PEKS Škofja Loka jo je pri- pravil Loški muzej. Otvoritveno slovesnost so s pevsko-glasbenim nastopom popestrili solisti ljubljanske opere, sopranistka Sonja Hoče-varjeva, tenorist Hajko Koritnik, basist Ladko Korošec in pianistka Milena Trost. Pred osemdesetimi leti je poštar in podobar Valentin Šubic iz Poljan zbral petnajst naprednih gospodarjev iz kraja in bližnje okolice ter ustanovil prostovoljno gasilsko društvo. Že v prvem letu obstoja so gasilci kupili veliko ročno brizgalno, več gasilske opreme ter oblek. Naslednje leto so začeli graditi dom. Dograjen je bil leta 1898! Nekako tako se začenja kronika poljanskega gasilskega društva, ki bo to nedeljo popoldne slovesno proslavo 80-letni-co obstoja. Če brskamo po kroniki dalje, vidimo, da je kmalu po dograditvi doma delo društva za dobrih deset let skoraj popolnoma zamrlo, po ponovni oživitvi pa je uspešno delovalo do prve svetovne vojne. Nato je društvo životarilo polnih petnajst let. Šele leta 1929 je nastopil preporod. Že dve leti kasneje so gasilci, mednje se je vključilo precej novih članov, kupili novo motorno brizgalno. Porodila se je tudi želja po gradnji novega doma, kar pa je preprečila vojna. Zadnja vojna vihra je društvo močno prizadela. Orodjarna je bila porušena do temeljev, obenem pa uničeno tudi vse gasilsko orodje. Večina članov se je aktivno vključila v partizanske vrste in trije med njimi so izgubili življenje. Tudi povojni čas je poljanskim gasilcem prinesel težave. Društvo je bilo brez orodja in prostorov. Kljub vsemu se je gasilska druščina spet zbrala. Kmalu so gasilci kupili še Slikarski dnevi v Škofji Loki Prejšnji petek, 5. julija, se je v Škofji Loki spet začela tradicionalna Groharjeva slikarska kolonija. Letošnja je že sedma po vrsti, glavno njeno značilnost pa predstavlja udeležba številnih mladih likovnikov, mladih po starosti in po delovnem stažu. To pomeni, da so motivi v srednjeveškem mestu in nasploh v okolici Lubnika privlačni tudi za prihajajoče generacije mojstrov barv in čopiča, ki sicer radi iščejo svojo uveljavitev v zelo raznolikih tehnikah in slogih izražanja. Tokrat sodeluje kar 18 umetnikov, med katerimi velja omeniti zlasti gosta iz Katovvic na Poljskem Evo VVolnicko in Jerezvja Przybyla, nadalje Mirjano Mitrović iz pobratene Smederevske Palanke, Beograjčana Miroslava Stevanovica, »Nišlijo« Dragana Koštica ter tržaška rojaka Avgusta Černigoja in Jožeta Cesarca. Slovenske likovnike zastopajo Evgen Sajovic, Leon Ko-porc, Milan Butina, Tone Marolt, Branko Suhy, Tomaž Perko, Franc Curk, Miloš Lavrenčič, Veljko To-man, Milena Gregorčič in Lidija Stare. Organizator štirinajstdnevnega delovnega srečanja je odbor GSK, financira pa ga kulturna skupnost Škofja Loka. (-ig) Plavalna šola na Jesenicah Plavalni klub Jesenice tudi letos organizira plavalno šolo za šolske in predšolske otroke in za vse tiste občane, ki še ne znajo plavati. Šola bo trajala deset dni po dve uri dnevno v dopoldanskih in popoldanskih urah. Šolnina znaša 25 dinarjev. Če bo zanimanje za šolo precejšnje, jo bodo organizirali tudi avgusta. I). S. eno motorko. Že leta 1950 pa so si člani društva zadali nalogo postaviti nov gasilski dom. Natanko pred petnajstimi leti so bili novi prostori slovesno odprti. »Društvo danes šteje štirideset članov, deset mladincev, dve članici in dvajset pionirjev,« mi je pred dnevi pripovedoval predsednik društva Filip Čadež. »Letos so tekmovale vse štiri desetine. Dosegli smo dobre rezultate. Že nekaj let smo med najboljšimi društvi v občini. V zadnjih letih smo se močno modernizirali. Kupili smo nov gasilski avto, vendar za akcije v hribovitih predelih ne ustreza več. Zato smo že naročili novo moderno vozilo. Precej sredstev bodo prispevali prebivalci z našega področja, lep del pa bo primaknila tudi občinska gasilska zveza.« Kajpak je moderna oprema za društvo izrednega pomena. Treba je povedati, da je v Poljanah gasilski sektor, v katerega spadajo Poljane, Javorje, Gorenja vas, Lučine in Hotavlje. Poleg tega pa niti eno od podjetij v kraju — Termika in LTH — nimata gasilskih čet. »Prvič v osemdesetih letih bo na nedeljski proslavi društvo podelilo pohvale in priznanja,« pripominja podpredsednik Vinko Pintar. S tem upam, da bomo vsaj delno poravnali dolgove.« Na nedeljski proslavi bodo na gasilskem domu odkrili tudi fresko — delo akademskega slikarja Iveta Šubica. »Ta freska je še star dolg,« mi je dejal Ive. »Že oče jo je imel v načrtu. Prav zato je tudi pustil ta prostor na domu. To je že moja šesta freska, ampak prav zagotovo prva na gasilskem domu. , Freska je moj dar prizadevnim poljanskim gasilcem.« J. Govekar Freska na gasilskem domu v Poljanah je darilo akademskega slikarja Iveta Šubica poljanskim gasilcem — Foto: F. Perdan Za dan vstaje v Dražgoše KO ZB NOV in ZRVS Ljubno in Podnart organizirata za 22. julij partizansko srečanje v Dražgošah. Ob 10. uri bodo imeli v Dražgošah pri spomeniku padlim komemoracijo. Govoril bo rezervni generalmajor Anton Dežman-Tonček. Na kulturni prireditvi bodo sodelovali še: moški pevski zbor iz Podnarta, recitatorji DPD Svoboda iz Ljubna. Po kulturni prireditvi bo za vse člane tekmovanje v streljanju z malo-kalibrsko puško. Popoldne bo za vse udeležence partizanskega srečanja v Dražgošah v Nemiljah piknik. C. Rozman Orientacijsko-taktični pohodi V radovljiški občini so KO ZRVS izvedle junija in julija orientacijsko-taktične pohode za vse svoje člane. Zelo dobro je pripravila pohod KO ZRVS Begunje na Gorenjskem. Tako kakor v ostalih organizacijah so tudi v Begunjah točkovali vse člane udeležence iz teorije, topografije, taktične naloge in streljanja. Najboljše rezultate po 172 točk sta dosegla Zdenko Tratnik, podporočnik iz Begunj, in Slavko Šlibar, vodnik iz Zgoše. Ocenjevanje je bilo po navodilih Vestnika ZRVS št. 2-3/74. C. Rozman Ločani zmagovalci Pokljuke 74 V nedeljo se je končalo na Pokljuki petdnevno vsejugoslovansko srečanje tabornikov Pokljuka 74. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v jugoslovanskem taborniškem partizanskem mnogoboju, kjer so se patrulje pomerile v signalizaciji, orientaciji, postavljanju bivakov, risanju skic, streljanju in drugih spretnostih. Mnogoboj je bil zelo naporen. Slovenijo so zastopali taborniki odreda Svobodni Kanmit-nik Škofja Loka in taborniki odreda Srebrni krti iz Idrije. Naši ekipi sta bili izvrstni in sta zmagali s precejšnjo prednostjo. Sloveniji je tako pripadla tudi ekipna zmaga. V programu pokljuškega srečanja tabornikov je bil tudi mnogoboj za tabornike in tabornice. Boj za prvo mesto se je odvijal predvsem med taborniki iz Škofje Loke in Ilirske Bistrice. Dvoboj se je končal neodločeno. Najmlajši taborniki pa so se pomerili v mnogoboju medvedkov in Čebelic. Letos so se jim pridružili tudi predšolski »murnčki«. Tudi v tem tekmovanju so bili gorenjski predstavniki uspešni. Medvedki odreda Jeklarjev z Jesenic so bili prvi, čebelice odreda Albina Drolca iz Kranja pa druge. Tako smo lahko z nastopom gorenjskih tabornikov na Pokljuki zadovoljni. M. Ješe