74. številka. Trst v soboto 31. marca 1900. Tečaj XXV ..Sđlioft'-zh&ift enkrat na dan. razuit ne.ieij in i mnikov. oh ♦>. uri zvečer. Naročnina /nata : An «*elo leto........kroD ZH |K>1 l*1 ta.........12 »Vtrt leui...........<»_ z., en jn«-»*»e ........ 2 kroni Naročnino ;e j>iačev«ti nanrej. Na ns-ročbe bret priložene naročnin«* *e utirava ne ozira. ___ Po tobakarnah v Trstu <*** (»nniajejo po- -ani^zne -teviJkp jmi r, -totink '."> nvć.i; izv^n Tr*ffl pa po S «totink 4 nvr.i Telefon Alf. *70. Edinost Glasilo političnega društva ,,Edinostu za Primorsko. v etiiMil je moč! Oglasi se računajo uo vrstah v petitu. Za v«(!-itracini>. »naročilo « primernim popuatoin. Fosiafca,' osmrtnice in iavne zahvale dn-ms« ii&iasi itd. se računajo po pogodit Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankpvani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije fu oglase sprejema uprarništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo. in sprejemanje tnserator v ulici Moiin piccoio žtv. .*», II. mulstr. f Izdajatelj is « dgovomi urednik Fran Godni k. I Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Tru. Iz naših deželnih zborov. Stenografiški z ipi->niki onih deželnih zborov v katerih so zastopani tudi Slovenci, so dovina — trpljenja našega naroda. To je kronika neštete krivice, neštetega nasilja, tu je zabeleženo nešteto činov narodnega fanatizma. divje nestrpnosti, neugasne gospod--ivaželjnosti, tiranskih instinktov nasprotnikov naših, ki so še tako irzni, da se (»onašajo - tem, da so pripadniki dveh velikih kulturnih narodov, in bi hoteli svoje čine še • »Udavati z glorijolo kulturo ! Tako brezčutni in cinični so. da so zgubili sposobnost v to, da bi sploh mogli občutiti, kako svojim po-j stopanjem oiiečaščajo prav ono, z čemer se t bahajo: svojo kulturo! Hekli smo: deželni1 zl>ori. v katerih bivajo -Slovenci! Morda poreče kdo iz mlajše generacije, da ni prav, j ker nismo izvzeli deželnega zbora kranjskega, , -aj tam imamo večino, saj tam smo gosj»o- . darji mi ! Prijatelj je mlad, ml mu ne zame- ; rimo. < )n ne vč, o čem govore starejši steno- ; trratfški zapisniki tetra deželnega zlntra, on ne ve o onih časih, ko je tudi v tem deželnem i zlioru narodna — manjšina morala biti srdite l»oje proti nemštvu in proti efijalt--tvu...! In bas zato, ker so tudi v osrednji p<»krajini morali biti take '»oje. so stenografiji zapisniki deželnega zbora Kranjskega morda najzgovofneja zgodovina žalostne usode nagega naroda in njega trpljenja .... Zdaj je seveda drugače, zdaj smo tam gospodarji — mi!! Ali morda ne? Ali morda tudi danes Slovenec ne more citati stenogratiških zapisnikov deželnega zlx>ra Kranjskega, ne da bi • •bčutil |>elina v duši...?! Kočljivo vprašanje..,. s katerim se na tem mestu ne mislimo baviti. I a, toliko bi rekli : ako bi mlaja treneraeija se hotela kaj učiti iz stenografiških zapisnikov deželnega zl>ora Kranjskega, bilo bi v tem deželnem zboru marsikaj — drugače. Na mislih s^o nam oni deželni zbori, v katerih morajo zastopniki (»okrajinskih Slovencev biti l »oje, prenašati krivice in zasra-movanja : ti zl>ori so verna slika, pristni odsev splošnega tužnega položaja naroda samega. V deželnih zl»orih : v Trstu, Poreču, Gorici, Celovcu in" Gradcu morajo naši zastopniki braniti naša prava in vseh teh deželnih zl>o-rih si nasprotniki naši jednaki : netole- it ; rantni, nestrpni, 'zastopniki tiranske hegemonije, krutega nadvladja! Ze dejstvo, da je narodič naš razdeljen na šestero upravnih skupin, da smo tako razcepljeni in razkosani, nam govori o tužni usodi naši! Malo nas je, male so naše moči, a se teh ne moremo združevati na skupnem delu za svojo ekzistenco in svojo bodočnost. V šesterp deželnih zakonodajnih zastopov mora narod slovenski pošiljati svoje zastopnike in v vseh šestih zbornicah jim stoje nasproti večine, ki trdim korakom in neusmiljeno stopajo preko našega prava! Pravijo, da jeglasovnioa v roki, da je volilna praviea vrlino politično pravo in da je najisrdatneje orožje v obraml»o lastne koristi. To pravo je za nas Slovence iluzorno. Kaj nam (»omaga, da smo se poslužili glasovnice v roki, da smo zvesto vršili svojo volilno pravico, ko pa je onim, katerim smo poverili svoje zaupanje, onemogočeno, da bi svobodno izražali našo voljo, nase želje, naše zahteve! Cilj in namen ustavnega življenja je ta, da se sleherni državljan |>otom svojih zastopnikov udeležuje na javni upravi dežele in države. Ali smo Slovenci deležni te dobrote ustavnega življenja ? Jeden pogled v naše deželne zbore zadostuje. O dež. zboru Koroškem niti ni da bi govorili: tam je dvojica naših obnemogla. Ako kje, bi baš v tem deželnem zboru moralo veljati večini pravilo: noblesse oblige ! Ali ta večina nima srea, nima čuta : ona pritiska šibke baš zato, ker jih lahko, ker so — šibki. Tu se izvaja tisto brutalno načelo Bismarckovo: pravo — m o č n e j e g a ! Tudi na Goriškem Slovenci ne morejo uživati dobrot ustavnega življenja, soudele-ževanja na upravi dežele. Tu nasprotniki nimajo take moči kakor na Koroškem : tu se naši morejo braniti. Ali to dela nasprotnike še brutalneje, to še bolj draži njih instinkte. In ker uživajo visoko protekcijo, se jim je (»osrečilo ustvariti odnošaje, ki so prisilili naše, da so posegli po skrajnem parlamentarnem sredstvu : po abstinenci! In facit je, da ta deželni zlx»r niti ne deluje! Tako fanatični so, da raje puste, da je na Goriškem ustava faktično sus|»endirana, nego da Iti od-jenjali, nego da bi upravljali deželo skupno se Slovenci. Nečuveni in slični so si od nošaji v deželnih zborih Istrskem, Stajarskem in Trža- škeny Kar se dogaja v teh deželnih zborih, je nečuveno, je nago nasilje. Tu so večine z besnele, zdivjane proti našemu življu. Nočemo opisovati, kar se dogaja v teh deželnih zborih, nočemo pripovedovati, kako se našim poslancem kar onemogočuje izvrševanje mandata !! Zastopniki južnega Stajerja so se že odločili za abstinenco. Kako jo ukrenejo istrski, to bomo vedeli v par dneh. Zastopniki tržaške okolice hočejo menda zopet vzeti križ na svoje rame in nastopiti križevi pot v ! zbornico. Kamor-koli torej obračamo pogled, povsod i vidi naše oko sliko, ki vzbuja žalost. Za na-! rod nas, za naše volilce pa nastaja resno I vprašanje: kaj torej?! Ali naj resignirano | položimo orožje, ali naj se odrečemo nadi, da : pride vendar-le preobrat na bolje ? ! Ali naj nasprotnikom privoščimo ta triumf, da nas bodo videli malodušne in oliupajoče ? Ne, ne ! Krivica praznuje svoje orgije na vseh straneh, ali svoje zmage ni še slavila!! In na nas je, da se svojim delom, se svojo vztrajnostjo, se svojo vero v zmago našega prava, se svojo slogo (»oskrbimo : da je ne bo slavila nikdar! Naši nasprotniki so močni, a njihova moč izvira iz nemorale ! Tudi mogočnih zaveznikov imajo! Ali tudi mi imamo svojih zaveznikov, ki so: sveta pravica, pisani zakon in naši slovanski bratje! Glavni zaveznik naših nasprotnikov je zgrešeni zistem ! Ali ta zistem se maja na vseh koncih in krajih in vera naša je, da ne mine dolgo časa, ko konča svoje staro, grešno življenje. Mi smo uverjeni, da so naši nasprotniki baš zato tako razjarjeni, ker vidijo, da jim je najmogočneji zaveznik, ta nesrečni zistem, v likvidaciji! Tako nespametni ne bomo, da bi hoteli odstopati z bojišča sedaj, ko smo pretrpeli toliko in najhuje; sedaj, ko je nasprotnik porabil proti nam vsa sredstva, ne da bi nas bil mogel prisiliti do kapitulacije, ne-da bi nas bil mogel uničiti. Se smo tu, še živimo in se zavedamo svojega prava do življenja: intenzivneje nego kedaj poprej. ■ Ko nas ni mogel uničiti sovražnik, ko nas ni mogel potisniti od j»ozorišča, pa da bi mu mi sami hoteli napraviti to veselje?! Naš odgovor na vprašanje: Kaj sedaj?! more biti torej le jeden jedin: Vrste skup, rama ob rami in v nadaljevanje borbe do — j z m ag e ! Kam hitimo?!. Nas zatreti vsi hote, Naših znamenj ni in ni proroka. Ps. 73 Ko sem še pred nekaj leti občeval z našimi primorskimi brati, bodisi Goričani ali Istrani, vselej so nas Kranjce nekako zavidali. «Vi imate svojo Ljubljano, v njej polno slovenskih društev, v katerih se človek navdušuje za domovino! Imate gledišče, kjer se v materinščini predstavlja življenje! Imate šole, na katerih se vsaj nekaj predmetov poučuje v materinščini, itd., a mi vsega tega nimamo. | Kako ponosni smete pač biti na svojo , Ljubljano!» To je bilo takrat. Obmejni Slovenci so ! s zaupanjem gledali v bodočnost, saj smo se veselili vsega, v čemur smo napredovali - -v Ljubljani. Ali danes ?! Kam smo zašli ? Ljubljana z vsemi svojimi prednostmi ni več Ljubljana, ono csredišče Slovenijo, ob čegar imenu bi se moglo vzradostiti srce vsakega i Slovenca od Mure do Adrije ! Boj, kateri bi-jeti obe slovenski stranki v Ljubljani, navdaja sedaj obmejne Slovence s skrbjo, kaj ima pač priti iz tega ?! Mej tem, ko nas na mejah vedno krčijo in stiskajo, ko vedno bolj odmeva glas «mor i turi vos salutant*, ne čuje nas bela Ljubljana! Cez glavo je zaljubljena v svoj strankarski boj, kateremu konec — ako se ne spametujejo o pravem času — bo narodna smrt. Ne čuje nas Ljubljana, ko jej (»ošiljamo resne opomine : dajte nam vsaj moralne podpore! Dostikrat smo se zgražali nad sredstvi, katerih so se posluževali naši narodni nasprotniki, da nas duševno zatro, danes vidimo stranki v Ljubljani, stranki sinov istega naroda, kako druga drugo moriti v boju in to sfc sredstvi, kakoršna so lastna ljudem, brez srca za narod, za narod — naš. To naj bi bili ideali? Na to « mesarsko klanje* naj bi se ozirali mi mejaši ? Tu naj bi se učili ljubezni do tlačenega naroda ? Človeka, ki ima v srcu še kaj ljubezni do rodu, mora v dno duše skeleti, ko vidi po časnikih drugih slovanskih plemen — in s hvalo mora pripoznati tudi skoro po vseh naših obmejnih —, kako prinašajo v sedanjih resnih časih uvodne članke, polne skrbi in pouka za bodočnost Slovanstva, a naša dnevnika iz Ljubljane pa večni boj. «Taki so liberalci P O n L I S T K K H, Moja prijateljica. Pi^e Kopriva. Ali kaj nam je delo! Drugi dan smo šle v zakristijo stolne cerkve gledat plašč Hasan paše. Iz (»osebne prijaznosti nam je cerkovnik dovolil (»otipati staro svilo. ' >1», naša prsa so se širila (»oguma in jv>-nosa, kakor da bi bile na svoje rok«* (»odavile vsaj ductft krvoločnikov ! Nedolgo zatem je bil vseslovenski shod Sokolov ! Vse »lame in gospiee so nosile petlje ! v narodnih .barvah. Moja črna obleka in žametast pas je bili>, kakor nalašč. Dela sem si fino, 3e|H> trol»ojnieo (»ose v čez pas. In šli i »mi-. Bila nas je f»ela kolonija, vse one i z ^<»le, ki srno h'»tel<* videti triumf naše narodne J zavesti. In bratje Sokoli so bili Ijubeznjivi. j Stale smo ob (»otu, žarečih oči, zardelih ob- i razo v, vznesene, razburjene. Nekdo iz njihovih vrst je p »gledal na nas in zakli«*al : »Živele Slovenke!* in ves <»ddelek je zaoril za njim: <Živ#le Slovenke!* In vsi so gledali na nas! Me smo umirale blaženstva. Ta čast, to navdušenje nam. Nam učenkam osmega razreda uršnlinskih šol! Nam, (»osel»ej nam! Ah, ah! Bile smo pijane (»onosa, nadušenja! Naši obrazi so sijali srečo in zadovoljstvo! In godba je igrala slovenske koračnice : «Naprej zastava Slave !» Kdo bi se premagoval. In korakale smo v taktu z njimi in kričale: «Z:vio!» in «Slava !» iz vseh grl. Slavnostni nagovor (»red magistratom, šopki, cvetlice, ki so deževale z oken in veliki lavorovi venci in lipovo cvetje, ki je frčalo od vseh strani na sokolske zastave in trol>ojnice in vihranje zastav v zraku! Pred hišami nemškutarjev se je vpilo : <=Pereat!» ojnico izza pasu in jo vrgel v prah. Ali že ga je prijel neki goj?j>od za ušesa, priložil mu <»d desne in leve pcu* milih, pobral tro!»ojnico in jo jf finim poklonom izročil meni. Da, in gx>sp<»d je imel zlat naočnik in cilinder.! V šoli pa je vsteđ teh dogodkov naša stranka zadobila (»osebno spoštovanje in veljavo. - Jaz sem hodila bolj resno okrog,, nego j »o navadi. Treba varovati svoj ngied na ljubo lepi, veliki ideji! Postala sem hkrati nekako mo^ka, odrašeena, da-si sem tu pa tam še vedno stresla svojo škatljico starih peres (»o stopnicah, kadar sem Srečala tolstega, starega, j»enzTfnBfrancga stotnika, ki je bival v drugem nadstropju in kije bil kiju bVi svoji pleši in sivim brkam še vedno galanten in udvorljiv. Kako težko je (»obiral moje stvari! Komaj se je pripognil, kar pihal je! Jaz pa sem se natihem hudobno smejala. Ali prišel je končni konec šolskega leta.' i Spričevalo ni bilo po moji volji. V spisju nisem imela najboljšega reda, d^si sem imela vedno najboljše naloge v vsem razredu: v Ipravopisju je imela moja soseda »prav dobro*, a jaz «dobro» in vendar je ona vselej prepisovala od mene! Ravno tako v zgodovini. A kar me je najbolj jezilo: imela sem v slovenskem le »dobro«. Gotovo sem pričakovala, da bonij, kakor vsako leto, med odličnimi, a zdaj so mi ti predmeti skazili. Povedala sem svoje menenje, da samostanska pravica ni taka, kakor bi človek pričakoval; in ds^$i je raz redni ca dokazovala, da je Ulaaificirala, oziraje se tudi na pridnost, — ki pri meni, notabene, ni bila velika — morala je vendar priznati, da mi je delala krivico glede na ' fo+ttično znanje. Omeniti imam še, da smo hodile ono leto v glasbeno matico pet. V profesorja smo bile vse po vrsti zaljubljene, Četudi nas je včasih opi tal z ne prelaskavimi imeni. Trdil je, da se deremo kakor srake, da zavijamo^ kakor romarice na l>ožjem potu in da naši glasovi niso vredni ni piškovega oreha. Pri teoriji je bilo še slal^e ! Človek se m niti nadejal, kar mu je kaka «goska» sfrčala v obraz, šejJtati ali se «mče kratkočasiti se še j posebno ni smelo. Pri glavnih skušnjah za koncert pa je bilo bolje. Prihajali so tudi mo$ki k skušnjam in me smo postale nakrat velike gospodične. Bili so zvečina učiteljski j pripravniki in dijaki. Na stopnicah in v veži i so napravili vselej špalir, a profesor jim je j nekoč pošteno posvetil. Med uro je bilo mnogo hihitanja in nagajivih, porednih pogledov. In pred uro na stopnicah, na hodnikih ali eelo na glavnem trgu, glavni zabavni (promenadi. Ž mgjo' prijateljico sirtnc včasih nalašč smuknil^ čez trg, seveda !e enkrat, kakor po opra vkih. — Ali ste fletkani ! — — Pa vi niste ! — — Imeniten keberček ! — — Eh, tako golobrado otroče! Knjige, knjige ! ! - - Takih opazk je kar mrgolelo sem in tja. — A, a, a ! - To kak oastniček. Milostno, prezirljivo, samozaljubljeno si vihaje brke. A nazaj, porazljivo, ironično: — T—a, ti—a, gospod lajtnant! — In kako sladko zadoščenje pri taeih J pikrih, pravočasnih odgovorih ! (Pride še.) I *taki so klerikalci!* t4» je refren uvodnim č lan kom, vmes pa mrgoli psovk vsake vrste! Ko so nam drug za drugim legali v prerani hladni grol> možje kakor : Jurčič, Levstik, Krsnik in dragi poštenjaki, bolelo nas je srce, a človek bi skoro rekel, da je bilo prav, da jih je Bog odpoklical, da vsaj ne vidijo te gnjusobe, razdejanja!* Kaj pomaga »moderna Ljubljana*, ako ----cvete, pa narod gine jK»d bremenom tujčeve pete?! Kaj nain pomaga « sred išče Slovenije«, dokler je — tako! Dosti ! Ko človek čuti toliko britkih prevar, ko trpi pregaujanje zato, ker je sin svojega rodu, rodu. ki se l»ori za svoj l»orni obstanek, ne more si kaj, da bi ne (tovzdigal svojega glasu: Qiiousque tandem?! — Izmed naših narodnih razglednic mi naj-I>olj ugaja ona, na kateri genij kaže s/4 na 12. uro: zadaj gori naš dom, on pa kliče: « V zdramite s e !» Te besede naj bi si zapisali naši prvaki v beli Ljubljani globoko v srce. Tu od meje Vam kličemo : v z d r a-mite se! ter pomislite : kam vodi taka Istranin. * j Politični pregled. JTKST, 31- marca 1900. Z o žiro m na ponesrečena mirovna pogajanja v Istri, sosebno z ozirom na: takt, da Italijani niti razpravljati niso hoteli, o zahtevah Hrvatov in Slovencev, ker so se jim ista zdela gorostasna, pravi »Information«, da seda j vidimo, na kateri strani je objestnost in nestrpnost. Hrvatje in Slovenci so kazali najboljo voljo za spravo, in oni niso krivi, ako se je od njih zapričeti poskus za spravo |>onesrečil. Nasprotniki so krivi, da se boj raz v name zopet in da se bo vodil z srditostjo ir ogorčenostjo kakor še nikdar. Sleherni hrvatsko - slovenski rojak mora uvideti sedaj, j da se moramo] lijevati, ako se nočemo pogubiti. in to !*> delovalo vspodbnje valno in Ik» navduševalo one rojake, ki so bili d o s e d a j mlačni in neodločni. Na drugi strani pa morajo t u d i i druge stranke in narodi, k i n i s o j direktno udeleženi na tem boju,! kak o r tudi vlada sle d n j i č u v i d e t i, | kdo kali mir in kd o ovira vsako pošteno pomirjen je. Zanimivo bi bilo! vedeti, v kakem z?nislu je namestnik |>oročal na ministerstvo. Iz deželnih zborov. V deželnem zl»oru Češkem so včeraj izročili proračunskemu odseku predlog o ureditvi materijal-nega stanja učiteljev ljudskih in meščanskih j šol ter o ureditvi pravnih razmer teh učiteljev. Poslanec \Volf je izjavil, da njegova stranka zato ni (»odpisala imenovanega predloga, ker jej isti ni bil znan : tudi njegova stranka, da je prijazna učiteljstvu. Govornik je napadal krščanske socijaliste v deželnem zboru č^kem. češ, da sle|»o posnemajo dunajsko gibanje. Posl. Opitz je odločno zavračal napade \Volfbve ter protestiral proti temu, da Wolf moti tudi delovanje deželnega zbora, od katerega pričakuje prebivalstvo rešenje važnih stvari, ter mu krade dragoceni čas. V deželnem zboru Moravskem je posanec Silenv utemeljeval svoj predlog, gla-i som katerega je naložiti deželnemu odl>oru, i da ukrene, kar treba v odkup moravskih; rudnikov za promog ter da o tem sj>oroči! deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. Predlog so izročili obrtnemu odseku. Posl. Šefćik je interpeliral namestnika o tem, da niso vsi uradniki političnih oblasti na Moravskem vešči češčine Prihodnja seja bo v ponedeljek. Nekaj o ntiih dobrih, nemških »zaveznikih«. I)ne 1. marca v jutro je v 4 turških mestih, v Jeruzalemu, Bairutu, Smirni, Peri — evropski del Carigrada — ^ačela | delovati »cesarska nemška pošta t. Direktor' Klink je tajno vodil vse priprave in jih izvršil. Tudi tu imarno pojav nemške ekspan-zivnosti na škodo Avstrije!! Kajti do sedaj I je naš Llujd prevažal pošto za Orijent. Nemci ! pa hočejo, da se njih |x>šta prevaža le na j nemških parnikih. V to se je v Carigradu že ustanovil nemški » Flotten- Verein s. Tako delajo naši ljubi zavezniki ! Pov-sodi nam škodijo, kjer le morejo: kjer gre za njihovo korist, za povspeševanje njih »Dranga nach Osten«, tam se nehujejo tudi nemški oziri do zaveznice Avstrije. Taka pota je hodil tudi Bismarck : tudi on je preziral cinično in neobčutno, ako so |»»ta nemške ekspanzivnosti vodila preko koristi l>o- disi tudi najboljih prijateljev. Politiki njegovi je bila vsikdar v znak : skrajna, brutalna sebičnost! V takozvanera evropskem koncertni v veliki |M»litiki, smo si stali navidezno I>ok ob boku trdno kakor skala, na gospodarskem polju nas je Bismarck pestil brez pardona : vsa gospodarska politika njegova je bila večino naperjena v to, da je našim izdelkom od teza 1 nemška tržišča!! Mi Avstrijci smo pa prave dobričine, nas ne ozlovoljajo take — malenkosti. Vsa za vratna politika nemška ni mogla še razgreti naših državnikov, da bi bili mislili na našo kožo : prej ko slej obračajo zaljubljeno svoje oči gori v Berolin in nate-zajo svoja ušesa, da le čnjejo vsako »pobožno« nemško željo! V kopernenju pred l>erolinskimi bogovi pritiskajo avstrijski dr-; žavniki tudi svoje lastne državljane, ki niso i baš zadnji v lojalnosti. Že to samo na sebi •je vnebovpijoče, ali kako uaj označimo to slepoto, ko pomislimo, da je politiki, ka-koršnjo tirajo v notranjem, v Avstriji, po j zahtevah Berolina, tej antislovanski politiki j konečni namen ta, da povspešuje politiko germanske ekspanzivnosti, da odstranja ovire, ki so v tej državi naši na poti nemškemu »Drang nach Osten« — da torej mi sami se svojimi sredstvi, se svojim državnim aparatom pov-spešujemo politiko, ki v svojih zadnjih kon-sekvencah mora biti naši državi v politiško in gosjtodarsko j»ogubo!! Ce katera, ima naša država vso pravico vsklikati: pred sovražniki se že obvarujem sama, ti, o Bog, pa me obvaruj pred mojimi zavezniki i n mojimi državniki!! Iz 8rbqe. Beligrajske »Male novine« so prinesle senzacijonalno vest, da so v »Be-logradski zadrugi«, v najboljšem financijskem j zavodu srbskem, zasledili velikansko ponare- ! janje delnic te zadruge. Tega zločina da ni zakrivil nihče drugi, nego bivši ravnatelj zavoda in nekdanji minister Taušano^ic, ki'je bil, kakor znano, v zadnji pravdi proti radi-kalcem obsojen v desetletno ječo. Isti si je baje prilastil za kakih 40.000 d i na rov delnic, ponaredivši na istih neki podpis. Te delnice da je potem zastavil v bankah v Zagrebu in Novem Sadu. Ko se je od istih zahtevalo j kupone, se je našla ponaredba. — Pomisliti ; pa treba, da je lastnik »Malih novin« Mila- j nov subjekt, z log lam i Pera Todorovič, kateremu ne smemo vsega verjeti, kar piše o radi kaleih. Jako mogoče je tudi, da si je kdo j drugi, kakov dobri znanec naš polnil žepe, a ■ je sedaj takov — j»oštenjak, da krivi takega ; nesrečneža, ki si niti ne more j»omagati. i Preiskava |>okaže, koliko je resnice na tej j obdolžitvi, ali pa tudi ne |»okaže. Saj se jh»- i znamo izza pravde proti radikalcem. Tržaške vesti. Shodi političnega društva »Edinost«. Politično društvo »Edinost« pri-i redi jutri t nedeljo nastopne shode: Pri sv. Mariji Magdaleni zgornji (i. okraj) v gostilni Ludovika Tekjeta p. d. Boea ob 4. uri popoln dne; »pri loven« (II.' okraj) t gostilni Jurija Ordola ob 4. uri popoludne; v Kojanu (IV. okraj) t gostilni »Konsumnesra društva« ob 4. uri popoludue; na Kontovelju (VI. okraj) t gostilni gospoda Josipa Stoka ob 11. uri j p red po i ud ne in v sv. Križu (tndi VI. o-kraj) v gostilni »Koiisumnesra društva« i ob 4. uri popoludne. Imenovanje. C. k. ministerstvo /a nauk in bogocastje je imenovalo učitelja na pri- j pravnici v Hojami, gospoda Fr i d e r i k a Pretnarja, stalnim učiteljem na tem zavodu. Čestitajoči gospodu Pretnarju se radujemo na tem imenovanju, ker je znak, da je i temu zavodu bodočnost osigurana. Mauroner in »rudece« deputacije. Prva deputacija, ki je šla do »slavnega« Poldeta prosit, naj bi zoj>et kandidiral v II. okraju, je bila sestavljena iz — znanega Benčiča velikega. Druga, ki je bila včeraj, dne 30. t. m. pri gospodu Pol det n, je bila |»od vodstvom Benčiča vtilgo Cere ter iz treh drugih lepih duš. Za danes samo čestitamo slavnemu Poldku, da ga obiskujejo tako »velike«glave!! Slovenski misijon pri sv. Jakobu. Pišejo nam: Prehitro so (»otekli lepi dnevi, odkar bivajo mej nami možje duha in volje " naših blago vestni kov svetih bratov Cirila in Metoda. Vzbudili so nas v ono lepo prošlost našo. Pred malimi leti bilo je še vse slovensko pri sv. Jakobu. Vse cerkvene pobožno-sti, vsi cerkveni govori, sploh vse v cerkvi je bilo samo in izključno slovensko. Pokojni župnik Može je stavil sekiro na slovenščino v cer'v\ i. Mrzil je bratovščino sv. Cirila in Metoda in za njo slovenske cerkvene govore in slovenske molitve. In padal je udarec za udarcem. Kar je preostalo njemu, pridno ruje »Slovenec« H rva ti n. Za zdaj ne omenjamo druzega, a vrnemo se na to vprašanje čim prej z vsemi dokazi v rokah. Vesel je naš narod in prerojen. Videl je svoje število in svojo moč: napil se je novih sil in pomlajen gleda v boljšo bodočnost. Pot pokazali so nam čč. misijonaiji in ta pot je poštenje, varčnost in ljubezen do družine. A tudi svojo slovensko domovino moramo ljubiti — saj je ona naša najboljša mati. Tla, na katerih stojimo, so naša in ni moči na svetu, da bi nas pregnala od tu. Cerkveno petje mej misijonskimi slovesnostmi preskrbujejo požrtvovalni in neutrud-ljivi pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda j pod vodstvom pevovodje g. Rakuše. Njihovo petje sledi vsa cerkev. O kako divno se raz- j legajo slovenske Marijine pesmi iz tisoč in ! tisoč grl po veliki cerkvi! Kdor je tukaj, mora, ako tudi ne bi hotel, postati pobožen. Saj pa ne zna vsak tako pogoditi pravo cerkveno petje, kakor onr naši pevci bratov- i ščine sv. Cirila in Metoda! Ko bi pač tržaško slovensko razumništvo hotelo že spoznati važnost te bratovščine! Konec misijonskih pobožnostij l>o v nedeljo dne 1. aprila popoludne. Zaključna po-božnost začne točno ob 3. uri popoludne in bo trajala približno do G. ure. Ka kor kaže, bo to slovenski dan pri sv. Jakobu — tak, kakor je bilo še v navadi preti 10 leti. Oj Slovenci — zaspanci na dan! Še je čas — l>odočnost je naša ! Novi Lloydov pariiikCarniola. na-j i menjen za službo v levantinskih vodah, so danes spustili srečno na morje. Parnik so zgradili v društvenem arzenalu. Popravek. V poročilu v občnem zl»oru: zavoda sv. Nikolaja se je vrinila neljuba pomota. V poročilu o prejetih podporah treba citati mesto »posojilnica v Idriji« posojilnica v Litiji. tIa voza je pal 33-letni kočijaž Anton Pečenko iz ulice Bosco št. 15. ter se ranil ! I na več mestih. Spravili so ga v mestno i c | bolnišnico. Porotno sodišče. Včeraj je bil 22-1.! Hubert Zneco iz Trsta, obdolžen tatvine j 418U kron in prestopka po i? 4i>0. kaz. zak., ker si je prilastil najdenega psa, — spo- j | znan krivim ter obsojen v 6 let težke ječe : i I kedar »odsluži« to kazen, pride pod policij-j sko nadzorstvo. Aretiranje. Včeraj je policijski nadzornik g. Schubert aretiral Josipa Sami »ona iz j Bodone v Videmski provinciji, ki je od leta 18**7. v sodni preiskavi zaradi neke go-i ljufije. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ! ob 7. uri zjutraj 4.^, ob 2. tiri popoludne H.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 741».7 — Danes plima ob predp. in ob O.oo i zvečer; oseka ob 3.30 predp. in ob 3.33 J popoludne. Umrljivost v Trstu Od IX. do 24. marca t. 1. je umrlo 62 moških in lit ženskih, skupaj 123 oseb, proti 97 v isti dobi lauskega leta. Med njimi je bilo starih 26 I oseb do 1 leta, 15 do 5 let, 7 do 20 let, 3 | do 30 let, 5 do 40 let, 22 do 60 let, 34 do j : SO let in 11 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 37.6 od tisoč. Smrt je prov-zročila sušica v 15 slučajih, bolezni v sopilih v 37, enteritis v 5 slučajih. Škrlatica je provzročila smrt v 1, davica in krup v 2 slučajih. Dražbe premičnin. V poned., dne 2. j aprila ob 10. uri predpoludne se bodo v3led i naredbe tuk. c. kr. okrajuega sodišča za ci- i vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sette Fontane št. 23, hišna oprava; v ulici Monteccuco št. 7, hišna oprava; pri sv. Mar. Magd. spodnji št. 155, voz: na, Greti št. 313, hišna oprava : v ulici Sanitii št. S, v ulici Piccolomini št. 7 in v gostilni »Trattoria al Politeama«, dragocenosti, hišna oprava, gostilniška oprema, stekleni in por-i celanski predmeti in vino v steklenicah. Testenine, kakor makaroni, fidelini in različne vloge za na juho, so jed. ki bi jo ne smela nobena gospodinja pogrešati. Zalil»og je njihova dosedanja kakovost tako slaba, da se ne morejo pri nas prav vdomačiti. Jako nas torej veseli, ko čujemo od vseh strani pohvale o posebno finih izdelkih «P r v e kranjske tovarne testenin Z n i de r-šič . | aprila koncert svojim členom in po istih vpeljanim gostom. Velezanimivi program obseza 9 toček. ki obetajo pravi glasbeni užitek. Mi opozarjamo že danes čestite člene čitalnice na ta koncert in jih vabimo, naj se ga udeleže polnoštevilno. Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Gosp. L. Cvetničar na Dunaju namesto venca na krsto njegove pokojne tašče, gospe Josipine Korošec iz Št. Petra 20 K. Srčna hvala. Z občnega zbora zavoda sv. Nikolaja. Govor predsednice, gospe Karle Ponikvar-jeve, se je glasil: Kako velike važnosti je zavod sv. Nikolaja za nas, »pričujejo nam enaki zavodi v | družili narodih. Povsod so take in enake na-j prave. Će so pa drugi veliki in mogočni na-I rodi spoznali potrebo združenja in če si snujejo ; društva vsi sloji, tem potrebnejši so za naš mali, šibki, tlačeni narod slovenski. Društva imajo moč in pravico, da varujejo in branijo posamičnike. Zato zahteva že ! človekoljubje in pravicoljubje, da podpiramo : iu delujemo v prid društev, bodi moralno bodi materijalno. Cestokrat ne uživamo koristi društev neposredno, gotovo pa so nam v prid posredno. Vsako dobro društvo je neka šola, kjer se nam širi obzorje, kjer se vzbuja zavest do svojih pravic. Človek postaja človek v pravem pomenu besede, človek: koristen ud človeške družbe. Koliko smo torej pridobili s tem, da smo napravili iz človeka mislečega, delavnega človeka in to v veliki masi. Saj vidimo že na priprostih delavcih, kako mišljenje, kako »»!>-zorje imajo »mi možje, ki so udje kacega dobrega društva, ali pa oni, ki niso bili drugod, nego na delu, a potem po beznicah, prepuščeni sami sebi, svoji divji naravi, svojim neukroćenim strastem ! Iz tega je torej razvidno in jasno, da so društva res pravi blagor vsacega naroda, posebno pa so za Slovence velevažnega pomena. A kakor so velika dobrota z;i moža, isto tako blagodejno uplivajo tudi na ženo. Na ženo, ki je bila že stoletja in stoletja potisnjena v ozadje. Ženo se je smatralo kakor neko bitje druge vrste. Na to se ni mislilo, da je tudi oni stvariteljica in odgojiteljica moža. Ali, o Bog, kaki možje naj nam vzrastejo iz za ni kar nega in zapuščenega zaroda I No, jelo se je daniti. Vsi omikani narodi so začeli spoznavati, da preti pogin ženi, onemu faktorju, brez katerega ni mogoč obstanek, in evo organizacije v gospodarskem in društvenem življenju ! Po vsoti se je pričelo žensko gibanje. Povsod se snujejo društva in zavodi, ki zastopajo ženske pravice. Mal žarek silnega solnca pritihotapil se je tudi k nam. Tudi v nas vzdiga zdaj pa zdaj katera žena svojo dremajoČo glavo, da pogleda okoli sebe, je-li čas vstajenja? A le za hip. Kajti, ko vidi, da je osamljena, ne upa si naprej in tako obstoji in čaka boljše bodočnosti. Zgodilo se je pa v nas nekaj nenavadnega. Pojavila se je žena, srčna in vztrajna I do skrajnosti ter je ustanovila žensko dni-; štvo. Je-li bil to izrodek bolne fantazije, utopija ? Žensko društvo v nas Slovencih ! Se tega je bilo treba. Saj je društev dovolj I Kdo bo podpiral vse to?! Culi s;» se taki in enaki glasovi. A nje železna volja, nje trdno prepričanje. da gre za koristno in pravično stvar, premagalo je vse. Društvo obstoji in se širi, torej je dobro in potrebno, drugače bi propalo. Pa vsaj to ni društvo »emancipovanihc gospa, ki ne vedo več, s kako novostjo naj bi presenetile svet in sebi odganjale dolg čas. Ah ne! To je človekoljubno in dobrodelno zavetišče priprostim dekleta m. Tu je pribežališče osamljenim mladenkam, katerim preti pogin vsaki hip. To je društvo šibkih bitij, kjer so zavarovane pred nečloveškim postopanjem in izkoriščanjem mladih moči. Tu je šola nevednim, a ne ognjišče lahkoinišijenim ! Da se je pa moglo to društvo csnuti in da zavod vspeva, v to je trebalo žrtev, kakor na vsaeem novem podjetji. Žrtve zahteva tudi naš zavod, a me mirno gledamo, kako se ta žrtev bori za naš obstanek! Ali ne napnemo vse. posebno pa odbornice, svojih močij, da priborimo društvu trden temelj, a na ta temelj sezidamo potem krasno poslopje človekoljubja ! A tu stojimo zopet skoro osamljene s svojo najboljšo voljo. Kajti : koliko jih je, ki prav za prav u mejo pomen in važnost društva! Tako malo se ga upošteva, tako malo podpira ! Kako malokdo se ga spominja ! In'vendar je to društvo važnejše nego-li marsikatera naprava ! Vendar pa uoeen:«> obupati, tein-ver se nadejamo trdno, da vsi spoznajo važnt»st in korist našega delovanja ter nam prej ali slej gotovo priskočijo na pomoč. Saj vendar m* smemo dopustiti, da bi se zdaj zrušilo, kar smo sezidali s tako silnim najtorom ! Torej le na delo z ljubeznijo, vztrajnostjo in trdnim prepričanjetn, da gre za sveto stvar! Knake in še veče dolžnosti pa čakajo vas. dekleta! Pokažite s svojim uzornim vedenjem, da je padlo seme na rodovitna tla, da niso bile zastonj vse žrtve, da niso bile zavržene vse denarne j»od(»ore, ki jih je dobival za vod za vas! Oklenite se z ljubeznijo družine, kjer službujete, kajti Ijul»ezen vzbuja ljubezen. GosjMKlarji so vasi drugi stariši, ki skrbe za vas, zato b<»dite jim hvaležne in l>odite |»otr[>ežljive. V življenji vas čaka toliko gorja in nepri jetnosti ! Zato učite se že v mladosti samozatajevanja. Imejte vest in srce! Vsakdo gotovo najbolj čisla čistost duše in srca. Ne glejte samo, da si nabirate posvetnega blaga, a vaše srce ostaja pri tem pusto in prazno ter neol»eutno za vse drugo. Ostanite zveste svojemu narodu! Ne zabite vere svojih očetov in ne sramujte se govorice, katere vas je učila vaša mati. Ako (»ostanete ve same matere, kaj boste mogle svoji deci izročiti dražjega in lepšega, nego uaterni jezik in vero svojih očetov?! A kako lrhko se vse to [M>zablja in zataji v velicem mestu! Zato ostanite trdne v svojem prepričanju! hi naj katera (»ostane imenitna gospa, ali pa je priprosta žena: najlepša dika jej l»odi jezik materni! < >hranite v srcu nauke, katere ste čule v zavodu! Zatekajte se vedno v zavod! Ti prostori so vam vedno odprti. Tu najdete vsikdar dobrega sveta v potrebi, utehe v žalosti. Le sem vse v okrilje sv. Nikolaja! Eni, da dajajo in občutijo sladko slast, da so storili dobro delo; drugi, da dobivajo! Zato pa jim je (>olna duša hvaležnosti ter jih navdušuje k delovanju in napredku! Vesti iz Kranjske. * V s p e h v o j a š k i h na b o r o v. Na glavnem vojaškem naboru za mesrni okraj Ljubljana, ki se je vršil predvčerajšnjem, je bilo od 14i' deblih mladeničev potrjenih v vojake So. * Cesar j e sprejel pred včerajšnjem v avdijenci ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Jegliča. * N o v cesar F r a n e Jože f o v most v Ljubljani. Namesto sedanjega lesenega »mesarskega« mostu v Ljubljani, ki je prvič nevaren z ozirom na veliki promet, drugič pa je tudi prava »skaza« sredi lepo se razvijajočega mesta, zgraditi hočejo lep nov most iz betona in jekla (»o zistem u Mo-nier. Nivo mostu se 1«» jako povzdignil, tako, da bo df»sezal višino sv. Petra ceste na eni in zgornji del Kopitarjevih ulic na drugi strani Ljubljanice. -Stroški so preračunjeni na 204.OOO kron. Z zgradbo se prične takoj jhi Veliki uoči in bo most gotov že do dne avgusta t. 1. * Mesto poštarja je razpisano na <•. kr. (»oštnem uradu Ljubljana o (I razred stopinja) proti (x»godbi in kavciji 14^*0 kron. '/. obveznostjo pristopa v pokojninsko družbo za deželne (»ostne uslužltenee in prijave svete 14 pali, metali ob tla, nage bičali itd. Pa uboge žrtve niso mogle upiti, zamašili so jim usta. Seveda so se pozneje jetniki pritožili, a nihče jim ni hotel verjeti in sodišče se niti ni oziralo na te pritožl>c. Sele ko je bil v jann-varju -leta 1899. polurijst Malvga odpuščen, ;je iz maščevalnosti izdal sodišču vse one gro-i zovitosti, ki so se dogajale v mestnih ječah. Razprava je trajala tri dni in je bilo poklicanih 23 prič. Človeku je čudno ob srcu, ko čita take gorostasnosti. Oblastva sama pa so temu kriva, ker samopačnosti javnih organov često puščajo preveč svobodno polje. Proti gori omenjenim organom je okrožno sodišče v Seml»oru včeraj izreklo sodbo in obsodbo. Naredni.v stražarjev je dobil 8 mesecev ječe, 7 stražarjev (»a '1—7 mesecev, a ■ 2 stražarja sta bila oproščena. Čudno praznoverje. V neki mali župniji pri Plznu vladalo je že pet mesecev sem ve-; liko razburjenje, kajti dekletain in ženam, ki so klečale v cerkvi, so bili na neumljiv način izrezani celi kosi iz spodnjih kril. Prišlo je tako daleč, da nobena ženska ni hotela več v cerkvi poklekniti, a storilca nikakor niso mogli zaslediti. Sedaj pa ;e župnik pater Kotek obljubil 200 kron nagrade onemu, ki bi našel in izdal zlobneža. To je imelo vspeh. ' Neki dečko je zapazil storilca ravno v tre-notku, ko je hitro skril škarje, s katerimi je ravno aperiral na spodnjem krilu neke kmetice. Bil je to, na začudenja vseh, stari kaj-žar Josip Prohaska, jako priden obiskovalec cerkve, na katerega nihče ni mislil. Oro/.ni-štvo je na to preiskalo njegovo hišo in našlo I v (»odstrešju cele sklade lepo zloženih kosov, katere je bil Prohaska izrezaval iz spodnjih ženskih kril. Okrajno sodišče je uvelo preiskavo proti njemu, radi zlobnega poškodovanja. Prohaska, ki od prvega trenotka ni ničesar tajil, je iz(M»vedal na razpravi, da mu je neka stara ciganka rekla, da, ako hoče i biti kdaj !>ogat, naj kolikor največ more ženskam v cerkvi odstriže spodnja krila in vse tiste" kt»se naj potem na pepeluično sredo z gotovimi farmalitetami (»okoplje na svojem [»olju in tisti kosi da se potem spremene v zlato. Vse oškodovanke so se prepričale, da je bil Prohaska žrtev praznoverja in so (trosile za milostno sodbo. Razsodba se je tudi res glasila samo na 48 ur zaj»ora. Brzojavna poročila. Saiikeijoniran zakon. DUNAJ 31. (K. B.) >Wiener Zeitung* objavlja potrditev zakona o olajšavah glede vračanja državnih posojil, dovoljenih bednim krajem ter o odpisovanju takih predujmov. Ustavljen železniški promet. DUNAJ 31. (K. B.) Radi žametov so na lokalni železnici Bruck n. L. — Hain-bur*r ustavili do nadaljne odredbe ves promet. I Snesr na Dunaju. DUNAJ 31. (K. B.) Danes v jutro je nehalo snežiti. Promet je še vedno težaven za vozove in za j»ešee. Vožnja tramvava in omnibusov je omejena. Odvažanje snega se vrši marljivo. Stavke. * j OPAVA 30. (K. B.) Stavka v Ostrov- j sko-Karvinskem okraju je končana. V vseh rovih delajo od danes normalno. Nori minister »a latere«. BUDIMPEŠTA 30. (O. B.) Jutri objavi uradni list imenovanje najvišjega konjarja, grofa Julija Szechenvija, ministrom »a latere BUDIMPEŠTA 31. (K. B.) Uradni list objavlja lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim isti oprošča (»1. Szella od vodstva mini-sterstva »a latere« ter imenuje kralj, oger-skega najvišjega konjarja grofa Julija S z e e h e n v j » ministrom »a latere«. Iz italijanskega parlament«. RIM 30. (K. B.) Seja v komori je bila otvorjena ob 10. uri. Poslanci skrajne levice so bili že prej na svojih sedežih. Ko so vstopili predsednik, večina in miuistri, je skrajna levica klicala predsedniku: »Venkaj ! Odhod !« ter je metala proti njemu krogljice iz (»apirja. Kvestorji so opominjali poslance skrajne levice, naj se pomirijo. Ker ropot ni hotel prenehati, se je predsednik pokril ter dvignil sejo. Poslanci so zapustili dvorano, ne da In se zgodilo kaj (»osebnega. ' RIM 30. (K. B.) Koje v komori skrajna levica klicala predsedniku »Venkaj« ter je isti dvignil sejo, mu je večina živahno in dolgo pritijevala. Francozi v Ingkaru. PARIZ 30. (K B.) »Figaro« in »Libre Parole« piroltcujeta iz Algiera brzojavko, glasom katere so Francozi po hudem boju zasedli Inghar: na francozki strani je padlo devet strelcev in 2 častnika, dočtm je nekoliko strelcev ranjenih. Na strani sovražnika je mrtvih 600 Arabcev, ranjenih kakih 1000 in 50O ujeLih. Veliki vezir Ahmed el Mussa mrtev. BEROLIN 30. (K. B.) >\Voiffova poslovnica« javlja iz Tangera: Glasom vesti iz ! Rabata je tam umrl veliki vezir Ahmed el j Mussa. Zakon o obdačenju alkohola na Špan j-skem. MADRID 31. (K. B.) Ker ni bilo mogoče, da bi se prišlo z manjšino komore do spo-| razuma, je finančni minister umaknil predlogo ' glede davka na alkohol. Razsodilo o vprašanju glede Delagoske železniee. LISSABON 31. (K. B.) Minister za vnanje stvari je prečital v komori brzojavko iz Berna o razsodilu glede Delagoske železnice ter izjavil, da bo vlada v kratkem plačala odškodnino, v plačilo katere je obsojena, ne da bi ji trebalo najeti doma ali v ino-j zemstvu posojilo v to svrho. Iz angležkega parlamenta. LONDON 30. (K. B.) V spodnji zbornici je o razpravljanju o proračunih za ei-j vilno službo govoril Josip \Valton o sedanjem ! položaju britanske trgovine na Kitajskem ter se pritoževal o nedelavnosti vlade ter o zgub-ljanjtt ugleda. Armenski nemiri. CARIGRAD 30. (K. B.) Glasom semkaj došlih vesti vlada tudi v Tibreju vzne-! mirjenost. Bazar so zaprli. Armenski patri-'jarh Arminian in predsednik armenskega na-■ rodnega sveta, Artim paša. sta prejela od 1 komiteta Hindžak pisma, v katerih se jima preti s smrtjo, ako ostaneta v svojih službah i ter delujeta nadalje v škodo naroda. Bolgarski vojni minister na Rnskem. BEROLIN 30. (K. B.) »B. N. Nach-j richten« priobčujejo naslednje vesti, katere je list prejel iz Petrograda: Bolgarski vojni! minister, (»olkovnik Papiikov, pride jutri v ( Petrograd. Tukaj se je govorilo o njegovem obisku že davno: zato težko razumemo nemir, ki ga je njegov odhod provzročil ob Donavi. V zunanjem uradu zanikajo govorice o . bližnjem sklepanju rusko-bolgarske vojne pogodbe, kakor tudi vse druge govorice o dogovorih med Rusijo in Bolgarsko, i Za investicijsko posojilo južne železnice. > katerega emisija se ima izvršiti v drugi polovici aprila t. 1., je vlada dovolila z ozirom na podraženje denarnega trga zvišanje obrestne i mere od 3l/» na 4°/0. Vojna v juni Afriki. Ustaši razgnani. LONDON 30. (K. B.) »Reuter« javlja | iz YVan\viksfly dne 29. t. m. : Ustaši so po-j (>olnoma razpršeni. Jutri menda zasedejo An-j gleži Kenhardt brez odpora. Lord Methuen v Riniberlevii. KIMBERLET 30. (K. B.) »Reuter« javlja: Lord Methuen se je vrnil iz okraja Barki v semkaj. Jutri pričakujemo njegovo konjenico. Ista je bila y Likadlongu, kjer' I je dobila od Rol>ertsa povelje, da se .vrne. Pri Warrentonu. \VARRENTON 29. (K. B.) >Reuter« [javlja: Boersko topništvo danes ni streljalo, j Angležki tabor so minolo noč toliko oddaljili, da ga ne morejo dosezati sovražni streli. V jutro so začeli Boerci živahno streljati s hribov nasproti Warrentonu: ko so pa Angleži spravili dva topa na tako stališče, da so metki dosezali boerske prekope od strani, je obmolknilo streljanje čez nekaj časa. Lord Kitehener je užugal ustaše. LONDON 31. (K. B.) »Morning Post« j javlja iz Bloemfonteina dne 29. t. m.; Lord Kitehener je s štabom in s 3000 mož prekoračil začasni most pri Norvalspontu. Lord Kitehener je menenja, da je ustaja udusena. Trgovina in promet Bolgarija vrača tržaško kavo. Glasom poročila c. in kr. generalnega konzulata v Sredcu za februar 1900 ne dovoljujejo bolgarske oblasti v pristaniščih Varna in Burgas izkrcanje kave, poslane iz Trsta, to |»a zaradi tega, ker mi dotičnih izkaznicah izvirka ni razviden dan nakladanja v Brazilu ter se je bati, da bi se tako zanesla v deželo kaka kužna bolezen. Ta bojazen je pač pretirana. Stroge naredbe bolgarskih oblasti Šktfdijo v enaki meri tržaškim izvoznikom I kakor bolgarskim uvoznikom. Kavo vozijo namreč nazaj v Trst. Denarni trg. Na dunajskem javnem trgu znašajo stavki za bančne akcepte prve vrste 4% do 47/\,; : v Berolinu se je privatni diskont povzdignil na 5l/4°/0. Na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo predvčerajšnjim meničnih vlog za 6 milijonov kron, zapadlih menic pa za 2 milijona kron. Znižanje voznine. Železnice so znižale vožnino za žeblje iz žice, žico in železna peresa iz Jesenic v Trst: j južna železnica je znižala vožnino za kakao, I rožice, indigo, kavo, južno sadje, klinčke itd. | iz Trsta na razne ogerske postaje. Novi viri za petrolej. Kakor javljajo iz Baku je rusko zemlje-' delsko ministerstvo našlo v kirgiški stepi na vzhodni obali karpiškega morja bogate vire nafta. Poskušuje so pokazale, da je ta nafla najmanj iste kakovosti kakor amerikanska. Fercentualna notacija. Te dni se je komora dunajske borze ba-; vila z odpravo percentualne notacije. V seji sklicani v to svrho, se je izrazila večina govornikov. da je notiranje (»o odstotkih pač i edino pravilno. Ker pa v taki stvari, ki se tiče v prvi vrsti občinstva, ni možno prezirati svarilnih glasov, ki se množe proti temu teoretično opravičenemu načinu kotiranja, treba je isto opustiti ter se povrniti k prejšnjemu načiru. To so sklenili načeloma z vsemi proti dvema glasoma. Za posvetovanje o podrobnostih, ki so potrebne za spremembo notiranja, so izvolili pododsek petih borznih svetovalcev. I_ Prodaje kolonialnega blaga. (Brez carine). otl 23. marca 1900. do 30. marc lOoO.' 50 kg. 300 _ _ Santnos razne „ 43"— 52 za zaboj 20000 zabojev pomaranč o'»1. Pšenica za oktober.K. 7.T*? do 7.79. Pšenica za april K. 7.50 do 7*51 Rž za oktober K. G*(»0 do »>-t>2. Kž za april K. 6*38 do 6*39 Koruza za juli K. —.— do —•.— Koruza za maj 1900 K. 5*39 do 5*40. Oves za oktober K. —*— do —. Oves za april K. 4*90 do 42.91 Pšenica: ponudl>e zmerne povpraševanje bolje, trdno. Prodaja: 18000 met. stot 2l/2 stot. višje. Vreme: mraz. Hamburg 31. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.7;"» za maj 36.—, za september 3b"75 za december 37"50 Denar. Ha vre 31. Kava Santos good average za mare 50 kg. frankov 42.75, za avgust50 k. frankov 43.75. Dunajska borza dne 31. marca.. ilaiies včeraj. Državni dolg v papirju W 30 . 11.30 predp. Ž.U> pop. P r i h o fl 8.—, 10 — pretat, 530 pop. Oh n e d. in prazn. 8 ipo-tai, 9.30, 12 (pošta) predp.; 3.—, 4.30,7.15 pop. Prihod: ti.Hf) (preko Sv. Marka) 8.— 930 (posta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) H.30 pop. V Koper 7.50 pre«lp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po- šta) pop. l>ohoto oh 7. uri zjutraj. > V P u j j preko Pirane. Cittanove, Salvore. Poreča. | Vrsara. Kovinja in Faaane oh 6.45 zjutraj v*ak dan. Dohod 2 pop. V M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. Furlanska železnica. d h o d iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo 10.42 - in 10.48 zvečer do Cervinjana. Pohod v Tržič: 7.20, 8 45, predp., 5.4«. 10.33 pop. iz Italije Cervinjana. 1.35 pop. iz Cervinjana. •°o Najboljše berilo in darilo 0°e o #°o 0°o je vsestransko jako pohvaljena .Vzpja 1h mM ali izvir sreće" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge biažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, aH proti po štnemn povzetju pri Joioroča cenjenim odjemalcem svojo pioda-I jalnieo, preskrbljeno z manufakturnim blagom za spomlad in [»oletje, in združeno s krojač- M. AITE Trgovina ujaiiifakttiriieira bla^a Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. S. 1'ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje-i maleem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane SNOVij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: Itele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor blasra za zastare in narodnih trakov za društvene znake. Vae po najnižjih cenah. Nadejaj e se tudi v prihodnje podpore cene odjemalcev in -d občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. Tržaška posojilnica in hranilnic leaisrro^ana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Franc esc o št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jti sicer na uknjižbo po o1.^0',,, na menjico po f>°'0 na zastave po 51 20,'o. Uradne ure so: od I)—12 dopoludue in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—I popoludne. nieo za gospode. Pekama in slančičarna JOSIPA PAHORJA Sokolska obleta kompl. Haveiofc nepremočljl? od 10 do 16 gld. Velik izbor sobnega in bombažn. blaga za možice obleke, srajc iz žide, volne, lawn-tennis platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možKe, ovratnic v vseb barvali m formah, nogo vic, mt, jopic vseli vrst, posebno za tonriste in Kolesarje, modniii predmetov, roKovic iz nitij in kože ter dežnikov. Poštno hranilnični račun 816.004. Pohištvo ii) nieblji. Novoporočenci pozor! £££ ! vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal : stolic za jedilne sobe. blazin z nizlienimi tapecariiami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. aulon Itreščak, Gorica. (>o«poske ulice Štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Trp.-obrti m\mm zato z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska nI. št. 1.. I. uadstr. -- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/3°/0 vloge na Conto - corrent jk> ;3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice drnzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoril. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3GH. Uradne ure: od t*—12 dopoludne in od 3—l popoldne; ob nedeljah in praznikih od i)—12. dopoludne. 1 v ulici Madounina št. 2~> priporoča, slavnemu občinstvu za prazniki* kruli vsake vrste, pince in potice, moke vseli vrst iu sladčice. IV Sprejemlje tudi kruh v peko. lvifi*c4nA *** vsle(l oo posti 30 il Več. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljuhjani. registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hi*i. Za eno veliko fino restavracijo se sprejme kot najemnik kavcije zmožen, boljši poročen krčmar. P< »goj: krčmarica mora biti i/.vrstna kuharica. Ponudite na Rudolf Mosse Dunaj jmhI „W. P. 1114" IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdbergstrasse štev. 12. razpošilja rralis in Iranko kataloge v slo-rensko-hrvatskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor dmpđ. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ^ ^ kra,j* privilegiran lastnik Dunaj. III Erdbergstr. štev. 12. Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega,. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/;°/fl. ne da bi se odbijal rentni davek. Posojili! dajejo se samo članom in sicer na raenjice po ii °j0 in na vknjižbe po r)1/*'Volj radii je vsaki dan od 0. tlo 12. ure dopol. in od 2. do ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje nran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. PoštiiD-hraii. racnii štv. 831315.__ OBUVALA!-« Pepi Kraševec pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo). priporoča svojo hoirato zaloiro raznovrstnes t oh u val a za irospo vseh lekarnah. Zahteva naj »e to splosno priljubljeno domaće sredstvo vetlno le v origin. steklenicah z na^o varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno »amo steklenice s to varstveno znamko kakor ari- gtfialni izdelki. Riclierje?a letarna pri zlatei lem r Pragi. ZU ubetne mile« S. Glas gre po deželi «la s(i S4» testenine iz Prve kranjske tovarne testenin 2ni- deršie & Valeneie v II. Bistrlei priljubile v vsa kej rtnlbini, kjer so se |x»knsile. Makaroni, fitlelini in razne vlo^e so zanesljivo pravi le v kart« »n i h po l/* kg. z zgornjo firmo. Prva slovenska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavn. občinstvu,