Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 1-13 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper SPREMEMBE IZBRANIH DEMOGRAFSKIH IN KRAJINSKIH KAZALNIKOV V KRAŠKIH KRAJINAH NOTRANJE SLOVENIJE V ZADNJIH ŠTIRIH DESETLETJIH CHANGES IN SELECTED DEMOGRAPHIC AND LANDSCAPE INDICATORS IN KARST LANDSCAPES OF INNER SLOVENIA OVER THE PAST FOUR DECADES Andreja FERREIRA1, Andrej KOBLER2, Boštjan MALI3 (1) Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, andreja.ferreira@gozdis.si (2) Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, andrej.kobler@gozdis.si (3) Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, bostjan.mali@gozdis.si IZVLEČEK Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate. Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozd, krajina, spremembe, Kraške krajine notranje Slovenije ABSTRACT We analysed basic demographic indicators (population size, population density) and selected landscape indicators (forest cover, number of forest patches, area of the largest forest patch, share of core areas in the forest) in the Karst landscapes of Inner Slovenia, their changes over four decades and the correlations between them. Using the Pearson correlation coefficient, we determined multiple statistically significant correlations between demographic and landscape indicators. In areas with higher population density, the share of forest has been significantly lower in both studied years. As expected, in areas with a higher share of forest, the share of core forest and the largest forest patches area are larger. Key words: demographic indicators, landscape indicators, forest, landscape, changes, Karst landscapes of Inner Slovenia GDK 912:913/914(497.4)(045)=163.6 DOI 10.20315/ASetL.116.1 1 UVOD 1 INTRODUCTION Na rabo tal vplivajo številni dejavniki, med naravnimi predvsem nadmorska višina, relief, ekspozicija, geološka podlaga, tla (Bat, 1990; Gabrovec, 1995; Cun-der, 1999; Petek, 2005), med družbenimi pa socio-de-mografski, politični, gospodarski (Cunder, 1999; Petek, 2005). Prvi močno determinirajo rabo tal, a ker so relativno stabilni, sami po sebi ne povzročajo velikih sprememb rabe tal. Družbeni dejavniki se v nasprotju z njimi stalno spreminjajo, posledično pa se s krajšim ali daljšim časovnim zamikom spreminja tudi raba tal. Družbene spremembe zaradi razvoja gospodarskih panog in tehnologij, vpliva trga itd. vplivajo tudi na različno vrednotenje naravnih dejavnikov (Gabrovec, 2008). Med družbenimi dejavniki kot temeljnega lahko postavimo v ospredje gibanje števila prebivalcev, Prispelo / Received: 28. 12. 2017 Sprejeto / Accepted: 4. 6. 2018 saj prisotnost/odsotnost človeka in njegove dejavnosti odločilno vplivajo na številne druge dejavnike in s tem na razvoj krajine. V evropskem prostoru so se raziskave v zadnjem obdobju osredotočale predvsem na analizo vplivov družbenih procesov na spremembe rabe tal, saj so bili ti prepoznani kot odločilni dejavniki pri spreminjanju krajine. Skokanova s sod. (2016) navaja štiri skupine gonilnih sil, ki so v zadnjih 200 letih v Srednji Evropi bistveno vplivale na spremembo rabe tal: ekonomske, tehnološke, kulturne in politične. Med kulturnimi vplivi avtorji med drugim navajajo rast števila prebivalstva, ki se kaže v intenzifikaciji kmetijstva in urbanizaciji ter upad števila prebivalstva, ki povzroča opuščanje kmetijstva. Price s sod. (2014) ugotavlja, da je zmanjšanje pomena kmetijstva v Švici tako kot v večini drugih delov Evrope povzročilo opuščanje kmetijstva 1 Ferreira A., Kobler A., Mali B.: Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v Kraških krajinah notranje ... in obdelave tal v gorskih območjih. Kmetijske površine se krčijo na račun drugih tipov rabe tal, predvsem gozda. Na drugi strani pa je v večjem delu sveta vključno s Švico prevladujoč proces urbanizacije, ki se širi predvsem na kmetijskih površinah. Kroll in Haase (2010) navajata aktualne demografske spremembe, med njimi predvsem zmanjševanje števila prebivalcev ter njihovo staranje kot enega ključnih dejavnikov pri bodočem razvoju na področju rabe tal v Evropi. V študiji o vplivu demografskih sprememb na krajinske vzorce v zahodni Nemčiji so ugotovili, da obstajajo statistične povezave med populacijsko dinamiko in spremembami rabe tal. Tudi v slovenskem prostoru se je več raziskav ukvarjalo s procesi spreminjanja rabe tal in njihovimi vzroki. Pirnat in Kobler (2012) sta na študijskem območju v občini Pivka analizirala krajinsko zgradbo v letih 1975, 2000 in 2009. Ugotovila sta, da sta se število in povprečna velikost velikih gozdnih zaplat povečevala in da so se te zaradi zaraščanja zlivale v gozdno matico. To je bilo značilno predvsem za bolj oddaljene predele, medtem ko se je v bližini naselij število zaplat zaradi fragmentacije celo povečalo. Ista avtorja (Pirnat in Kobler, 2014) sta na primeru Slovenije ocenila stabilnost gozdnih površin (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje, stabilni gozd) med letoma 1975 in 2012. Iz rezultatov je razvidno, da so leta 2012 stabilni gozdovi pokrivali dobro polovico Slovenije, 10 % površine so zavzemali gozdovi, ki jih leta 1975 še ni bilo, 3 % pa površine, ki so bile do leta 2012 izkrčene. Zaraščanje sta ugotovila predvsem v alpskem in kraškem svetu. Petek (2005) se je v svoji disertaciji ukvarjal s spre- membami rabe tal v slovenskem alpskem svetu v 19. in 20. st. Rezultati so pokazali, da so se največje spremembe v rabi tal s prevladujočim procesom ogozdo-vanja dogajale med letoma 1953 in 2000. V različnih obdobjih so na spremembe rabe tal vplivali različni družbenoekonomski in politični dejavniki. Med družbenimi dejavniki avtor navaja tudi demografske. Kore-lacije ugotavlja med gibanjem števila prebivalstva ter spremembami rabe tal. Avtor ugotavlja, da se oba kazalnika tudi podobno odzivata na spremembe v družbi. Raba tal sicer po njegovih ugotovitvah kaže na zelo zapletene odnose v pokrajini, podobne spremembe rabe tal se lahko pokažejo v povsem različnih naravnih in družbenih razmerah. Kompleksnost sprememb rabe tal ugotavlja tudi Cunder (1999), ki vzroke zaraščanja kmetijskih zemljišč v slovenskem alpskem svetu opredeli kot odsev porušenega ravnotežja med socio-ekonomskim položajem kmečkega prebivalstva in naravnimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. Območja največje degradacije kulturne pokrajine so po njegovih ugotovitvah praviloma tudi najbolj izrazita depopu-lacijska in deagrarizacijska območja v alpskem svetu. Tudi Pegam in Pirnat (2003) ugotavljata, da so na rabo tal v preteklosti vplivali naravni dejavniki, v novejšem času pa imajo večji vpliv procesi v družbi, np . deagra-rizacija in globalizacija. Na študijskem območju avtorja ugotavljata močan proces zaraščanja, pri katerem po njunem mnenju prevladujejo negativne posledice, np . zmanjševanje dohodka prebivalcev, manjša možnost za turizem, zmanjšanje površin za divjad. Na velik pomen demografskih dejavnikov v svoji raziskavi opozar- Slika 1: Študijsko območje Fig. 1: Study area 2 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 jajo tudi Kladnik in sod. (2008), ki ugotavljajo, da se je kot posledica neugodnih gibanj prebivalstva in razvoja podeželja nasploh delež gozda na Krasu od leta 1961 do 2002 povečal za trikrat. Ključna ugotovitev tujih in domačih raziskav je, da so spremembe krajine odsev kompleksnih družbenih procesov, ki imajo lahko prostorsko in vsebinsko velik učinek, ali obratno vplivajo le na določeno geografsko območje. V naši raziskavi smo se osredotočili na analizo sprememb osnovnih demografskih in izbranih krajinskih kazalnikov na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali in kako se gibanje števila prebivalcev kaže v krajini, ne samo v spremembah gozdnatosti, marveč tudi v spremembah števila in velikosti gozdnih zaplat in deležu jedrnih območij v gozdu, kakšne so z vidika obravnavanih kazalnikov razlike med obravnavanimi prostorskimi enotami ter katera območja so najbolj ogrožena z vidika ohranjanja poselitve in kulturne krajine. Raziskava je nastala v okviru mednarodnega projekta Life+ Manfor C.BD (2010-2016), znotraj katerega so bili pridobljeni tudi vsi analizirani podatkovni sloji. 2 MATERIALI IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 Študijsko območje 2.1 Study area Študijsko območje (slika 1) obsega 17 krajinskih enot (3. nivo členitve) znotraj krajinske regije "Kraške krajine notranje Slovenije" (1. nivo členitve). Uporabili smo klasifikacijo krajinskih tipov (Marušič in sod. 1998), za katero je značilna relativna prostorska homogenost (podnebje, geologija, raba tal, makro relief, krajinska slika) znotraj enot istega nivoja. Slika 2: Raba tal v krajinski regiji "Kraške krajine notranje Slovenije" leta 2012 Krajinska regija "Kraške krajine notranje Slovenije" se razteza od Banjšic na severozahodu do Gorjancev in Bele krajine na jugovzhodu in meri 4752 km2. Krajini dajejo pečat nadzemni in podzemni kraški pojavi, tipična kraška hidrologija (občasni površinski vodni tokovi, ponikalnice, presihajoča jezera...). Značilnost obravnavane regije je velika gozdnatost (73 %), ki precej presega gozdnatost na ravni države (61 %). Poleg gozda so v strukturi rabe tal najbolj zastopani trajni travniki s 17 % ter pozidana območja in njive s po 3 % (slika 2). Vsi drugi tipi rabe tal skupaj sestavljajo 4 % študijskega območja (Karta dejanske rabe., 2012). Prevladujejo bukovi in jelovo-bukovi gozdovi na apnenčasti podlagi, povprečna lesna zaloga in količina odmrle lesne biomase v obravnavani regiji pa znašata 331,90 oz. 21,36 m3/ha (MGGE, 2012). Ta ima pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj je življenjski prostor velikih zveri (medved, volk, ris) ter mnogih drugih redkih in/ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V območje Natura 2000 se uvršča 70 % regije po habitatni direktivi in 45 % po ptičji direktivi (Karta Natura 2000, 2013). Kmetijska dejavnost, industrija, storitvene dejavnosti in poselitev so skoncentrirane predvsem na kraških podoljih in poljih, medtem ko preostala reliefno razgibana območja v veliki meri po-rašča gozd s prevlado gozdarske dejavnosti. 2.2 Analiza demografskih kazalnikov 2.2 Analysis of demographic indicators Zaradi lažjega razumevanja današnje demografske podobe študijskega območja smo analizirali število in gostoto prebivalstva v letih 1869, 1931, 1961, 1971 in 2013, a smo se zaradi primerjave s krajinskimi kazalniki osredotočili predvsem na interpretacijo demo- Fig. 2: Land use in the landscape region of the Karst landscapes of Inner Slovenia, 2012 3 Ferreira A., Kobler A., Mali B.: Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v Kraških krajinah notranje ... grafskih podatkov iz let 1971 in 2013. Upoštevali smo demografske podatke po naseljih, katerih centroidi so bili locirani znotraj obravnavanih prostorskih enot. Za pretekla obdobja smo uporabili podatke popisov prebivalstva, ki so zbrani v Krajevnem leksikonu Slovenije (Orožen Adamič M. in sod., 1995), za leto 2013 pa podatke, ki so bili objavljeni na Podatkovnem portalu Statističnega urada RS (SI-STAT, 2014). Demografski podatki so bili na voljo za raven naselij, občin, statističnih regij in države. Neposredno smo lahko uporabili samo podatke za nivo države. Meje obravnavane regije ter krajinskih enot se ne ujemajo z mejami administrativnih enot, zato smo morali zbrati podatke na nivoju naselij ter jih naknadno združevati. 2.3 Analiza gozdnatosti, gozdnih zaplat in jedrnih območij 2.3 Analysis of forest cover, forest patches and core areas Za analizo gozdnatosti, gozdnih zaplat in jedrnih območij smo uporabili podatke iz let 1975 in 2012. Gozdna maska za leto 1975 je bila izdelana na osnovi topografske karte v merilu 1: 50.000 (Topografska karta... 1981), ki jo je Geodetska uprava RS leta 1995 digitalizirala. Za leto 2012 je bil v času analize uporabljen najnovejši razpoložljivi vektorski sloj evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v merilu 1:5000 (Karta dejanske rabe., 2012). Ker so karte dejanske rabe tal dostopne šele od leta 2002 dalje, smo morali za leto 1975 uporabiti topografsko karto. Karta dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč iz leta 2012 ima večjo prostorsko natančnost in podrobnejši klasifikacijski sistem kot topografska karta iz leta 1975, ki ima ločljivost 25 m. Zaradi primerljivosti smo Slika 3: Naselja v preučevanih krajinskih enotah po številu prebivalcev leta 2013 vektorsko karto gozda iz leta 2012, kjer srednja pozicijska napaka gozdnega roba znaša 5 m, pretvorili v rastrsko obliko z orodjem ArcGIS 10.2 (ESRI, 2013) in nato ločljivost poslabšali na 25 m z ohranitvijo le enega piksla na vsakih 25 m, za kar smo uporabili rastrsko GIS-orodje Idrisi Selva, modul Contract in metodo Pixel Thinning (Clark Labs, 2012). Prostorska analiza pa je bila opravljena z GIS-paketom IDRISI Selva, pri čemer smo sledili algoritmom za izračun števila gozdnih zaplat, gozdnatosti in deleža jedrnih območij, ki so jih opisali Hladnik (2005) ter McGarigal in sod. (2012). Uporaba kartografskih podatkov z različno ločljivostjo je metodološka pomanjkljivost. To je imelo vpliv tudi na rezultate, kar smo upoštevati pri njihovi interpretaciji. Zaplata je relativno homogena nelinearna površina, ki se razlikuje od okolice (Forman,1995). Gozdne zaplate so pomembne za zagotavljanje biotske raznovrstnosti (Forman, 1995; Collinge, 1996; Bentrup 2008). Velike gozdne zaplate pomenijo večjo raznovrstnost habitatnih niš in območij, zato omogočajo večje bogastvo ali raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst (Forman, 1995; Lee in sod., 2002; Environment Canada, 2013). Zato smo poleg sprememb gozdnatosti v prostoru analizirali tudi spreminjanje števila in velikosti gozdnih zaplat. Poleg zaplat smo analizirali tudi jedrna območja v gozdu oz. notranje gozdno okolje, ki je pomembno z vidika zagotavljanja ustreznega življenjskega prostora mnogim živalskim vrstam. To je tisti del gozda, ki je dovolj oddaljen od gozdnega roba, da ni čutiti robnega učinka oz. motenj iz negozdnega okolja (Zipper, 1993; Baskent in Jordan, 1995; Forman, 1995). Kot navaja Hladnik (2005), so raziskave vplivov velikosti gozdnih Fig. 3: Settlements in the studied landscape units by population size, 2013 , krajinske enote/ -landscape units število prebivalcev leta 2013/ population size, 2013 ■ o • 1-24 • 25-49 • 50-99 • 100-199 O 200-499 • 500-999 • 1000-1999 % 2000-4999 A 5000-9999 4 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 zaplat na število ptičev pokazale, da je notranje gozdno okolje vsaj 300 metrov oddaljeno od gozdnega roba, kar smo upoštevali tudi v naši raziskavi. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Demografski kazalniki 3.1 Demographic indicators 3.1.1 Število prebivalcev 3.1.1 Population size V krajinski regiji "Kraške krajine notranje Slovenije" je bilo leta 2013 1396 naselij oz. slaba četrtina vseh slovenskih naselij. Naselja in posledično število prebivalcev so po krajinskih enotah zelo neenakomerno razporejena (slika 3). Dve krajinski enoti z manj ugodnimi naravnogeografskimi dejavniki (Nanos in Hrušica ter Snežnik z Javorniki) sta imeli samo 1 oz. 2 naselji. Na drugi strani so imele 3 krajinske enote po več kot 200 naselij (preglednica 1). Leta 2013 je v preučevani regiji živelo 202.930 prebivalcev ali slaba desetina prebivalstva Slovenije. Po številu prebivalcev so izstopale Krajina severno od Krke, Ribniško-Kočevska dolina, Gorjanci z Radoho, Bela krajina, Velika notranjska planota, Pivška planota in Grosupeljska kotlina, v katerih je živelo več kot % prebivalcev preučevane regije. Najmanj prebivalcev je bilo v enotah Nanos in Hrušica ter Snežnik z Javorniki (preglednica 1). V obdobju 1971-2013 je število prebivalcev v preučevani regiji naraslo za 22 %, kar je primerljivo z rastjo Preglednica 1: Število naselij in prebivalcev po krajinskih enotah v letih 1971 in 2013 prebivalstva Slovenije. V desetih krajinskih enotah se je število prebivalcev povečalo in v sedmih zmanjšalo (preglednica 1, slika 4). Največji upad števila prebivalcev (za več kot petino) je bil zabeležen v krajinskih enotah Dolina Zgornje Kolpe, Snežnik z Javorniki, Banj-ška planota, Kočevsko-Roško hribovje, Kočevska gora z Moravsko planoto in Suha krajina južno od Krke. Na drugi strani po rasti števila prebivalcev v tem obdobju najbolj izstopata krajinski enoti Grosupeljska kotlina in Planota Črni vrh-Logatec. V prvi se je število prebivalcev v štirih desetletjih več kot podvojilo (preglednica 1). V primerjavi s preteklim obdobjem je bilo gibanje števila prebivalcev ugodnejše. V obdobju med in po 2. sv. vojni je namreč število prebivalcev v preučevani regiji upadlo (-10 % v obdobju 1931-1961, v Sloveniji naraslo za 15 %). Največji padec števila prebivalstva je v tem obdobju doživela krajinska enota Kočevsko-Ro-ško hribovje (-56 %), velik upad je bil zabeležen tudi v sosednjih krajinskih enotah Kočevska gora z Moravsko planoto (-36 %) ter v Dolini Zgornje Kolpe (-29 %). 3.1.2 Gostota prebivalstva 3.1.2 Population density Gostota prebivalstva se je v obravnavani regiji od leta 1869 do leta 1971 gibala okrog 35 preb/km2 . Od leta 1971 je gostota prebivalstva počasi naraščala in leta 2013 dosegla 42,7 preb/km2. Krajinski enoti Nanos in Hrušica ter Snežnik z Javorniki sta imeli leta 2013 najmanjšo gostoto prebivalstva (to je manj kot Table 1: Number of settlements by landscape unit, 1971 and 2013 Šifra krajinske enote/ Landscape unit code Ime krajinske enote/ Landscape unit name Št. naselij/ No. of settlements Št. preb. l. 1971/ No. of inhabit. in 1971 Št. preb. l. 2013/ No. of inhabit. in 2013 Sprememba št. preb. 1971/2013 v %/ Change in number of inhabitants 1971/2013 in % 4.1.1 Banjška planota 15 3.805 2.812 -26,10 4.1.2 Trnovski gozd 17 2.867 2.735 -4,60 4.1.3 Nanos in Hrušica 1 14 15 +7,14 4.2.1 Pivška planota 53 16.803 19.853 +18,15 4.2.2 Planota Črni vrh-Logatec 12 6.778 12.633 +86,38 4.2.3 Cerkniško območje 49 11.732 15.138 +29,03 4.2.4 Velika notranjska planota 250 16.139 20.118 +24,65 4.2.5 Snežnik z Javorniki 2 261 162 -37,93 4.3.1 Ribniško-Kočevska dolina 76 20.741 25.372 +22,33 4.3.2 Kočevska gora z Moravsko planoto 35 1.639 1.268 -22,64 4.3.3 Dolina Zgornje Kolpe 92 2.843 1.550 -45,48 4.3.4 Kočevsko-Roško hribovje 59 2.598 1.940 -25,33 4.4.1 Grosupeljska kotlina 50 7.932 18.294 +130,64 4.4.2 Suha krajina južno od Krke 58 6.935 5.478 -21,01 4.4.3 Krajina severno od Krke 259 23.146 30.296 +30,89 4.5.1 Gorjanci z Radoho 221 23.656 23.680 +0,10 4.5.2 Bela krajina 147 18.415 21.586 +17,22 Kraške krajine notranje Slovenije 1.396 166.304 202.930 +22,02 Slovenija 6.032 1.727.137 2.058.821 +19,20 5 Ferreira A., Kobler A., Mali B.: Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v Kraških krajinah notranje ... Slika 4: Sprememba števila prebivalcev v preučevanih krajinskih enotah v obdobju od leta 1971 do 2013 0,5 preb/km2), medtem ko je bila največja v enotah Grosupeljska kotlina (199,4 preb/km2) in Ribniško-Kočevska dolina (110,3 preb/km2). V krajinskih enotah, ki so imele leta 1971 največje gostote poseljenosti, so se te še povečale, in obratno (slika 5). Gostota poselitve se je najbolj zmanjšala v krajinski enoti Dolina Zgornje Kolpe in najbolj povečala v enoti Grosupeljska kotlina. 3.2 Krajinski kazalniki 3.2 Landscape indicators 3.2.1 Gozdnatost 3.2.1 Forest cover Leta 1975 je gozd pokrival 68 %, leta 2012 pa 74 % površine obravnavane regije. Gozdnatost se je povečala v vseh krajinskih enotah (slika 6). Največje povečanje gozdnatosti je bilo zabeleženo med letoma 1975 in 2012 v krajinski enoti Banjška planota (+21 odstotnih točk), sledile so ji Pivška planota (+13 odstotnih točk), Dolina Zgornje Kolpe (+11 odstotnih točk) in Bela krajina (+10 odstotnih točk). Obratno so bile najmanjšim spremembam v gozdnatosti izpostavljene krajinske Slika 5: Gostota prebivalstva v preučevanih krajinskih enotah v letih 1971 in 2013 Fig. 4: Change in population size in the studied landscape units from 1971 to 2013 enote Krajina severno od Krke, Kočevsko-Roško hribovje in Grosupeljska kotlina (vse +3 odstotne točke). 3.2.2 Gozdne zaplate 3.2.2 Forest patches Število gozdnih zaplat v krajinski enoti Kraške krajine notranje Slovenije je bilo leta 2012 6,5-krat večje kot leta 1975. Velikost največje zaplate se je povečala za 6,4 %. Število zaplat se je v vseh krajinskih enotah močno povečalo. Najbolj v krajinskih enotah Cerkniško območje in Suha krajina južno od Krke (za 19- oz. 18-krat) in najmanj v enotah Banjška planota in Gorjanci z Radoho (za 2,4- oz. 2,8-krat). Velikost največje gozdne zaplate se je v večini enot povečala (slika 7), najbolj izstopa krajinska enota Gorjanci z Radoho (+114 %), ki ji sledita Banjška planota (+ 48 %) ter Ribniško-Koče-vska dolina (+ 42 %). V 4 krajinskih enotah se je velikost največje gozdne zaplate zmanjšala, in sicer najbolj v krajinskih enotah Cerkniško območje (-36 %), Bela krajina (-27 %) in Grosupeljska kotlina (-22 %). Pri tem velja omeniti, da je bila velikost največje gozdne zaplate v Grosupeljski kotlini leta 1975 kot tudi 2012 Fig. 5: Population density in the studied landscape units, 1971 and 2013 6 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 100 ■ gozdnatost leta 1975/forest cover in 1975 ■ gozdnatost leta 2012/forest coverin 2012 Slika 6: Gozdnatost v preučevanih krajinskih enotah leta 1975 in 2012 daleč najmanjša med vsemi krajinskimi enotami (23 oz. 18 km2) in je bila kar 15-krat (leta 1975) oz. 22-krat (leta 2012) manjša od največje zaplate gozda v krajinski enoti Velika notranjska planota (353 oz. 401 km2). S primerjavo procesov spreminjanja gozdnatosti in velikosti največje gozdne zaplate ugotovimo, da povečanje gozdnatosti ne prispeva vedno k povečanju površine največje gozdne zaplate oz. da se intenziteta prvega procesa ne ujema z intenziteto drugega. V krajinski enoti Gorjanci z Radoho, kjer se je velikost največje gozdne zaplate najbolj povečala (+ 114 %), je bila rast gozdnatosti povprečna (+7 odstotnih točk). Na Slika 7: Velikost največje gozdne zaplate po krajinskih enotah v letih 1975 in 2012 Fig. 6: Forest cover in the studied landscape units, 1975 and 2012 Banjški planoti je bilo zaraščanje zelo intenzivno (+21 odstotnih točk), močno se je povečala tudi velikost največje gozdne zaplate (+48 %), v Ribniško-Kočevski dolini se je delež gozda povečal za 4 odstotne točke, površina največje gozdne zaplate pa za 42 % (3. največja vrednost). 3.2.3 Jedrna območja v gozdu 3.2.3 Core forest areas Pri površini jedrnih območij v gozdu je v obdobju med letoma 1975 in 2012 na ravni države in obravnavane regije opazen trend rasti. Delež jedrnih območij v Fig. 7: Size of the largest forest patch by landscape unit, 1975 and 2012 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 ill.II Mi V T- \ 'V ?> fc b \ T- -ft > \ ^ \ \ V *v V V V V -V V V f>- V V t*' V W *>■ <■> v v v v v v v v !,-< t.- v t-.1 b,- veiikost največje gozdne zaplate (eta 1975/ largest forest patch area in 1975 i velikost največje gozdne zaplate leta 2012/ largest forest patch area in 2012 7 Ferreira A., Kobler A., Mali B.: Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v Kraških krajinah notranje ... Slika 8: Jedrna območja v gozdu znotraj obravnavanih krajinskih enot leta 2012 Slika 9: Jedrna območja v gozdu leta 1975 (levo) in 2012 (desno) v krajinskih enotah Banjška planota (zgoraj) in Pivška planota (spodaj) Fig. 8: Core forest areas in the studied landscape units, 2012 Fig. 9: Core areas in 1975 (left) and 2012 (right) in the Banj-sice Plateau (top) and Pivka Plateau (bottom) landscape units 8 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 gozdu je v obeh letih dvakrat večji v obravnavani regiji kot na državnem nivoju: leta 2012 so na nivoju države jedrna območja sestavljala 23 % gozda, v obravnavani regiji pa 41 %. Največje jedrno območje gozda v Sloveniji leži prav v obravnavani regiji in je leta 1975 merilo 281 km2, leta 2012 pa 334 km2. Med krajinskimi enotami v obravnavani regiji smo za leto 2012 ugotovili velike razlike v deležu, ki jih jedrna območja zavzemajo v gozdu (slika 8). Na eni strani so krajinske enote Kočevska gora z Moravsko planoto, Nanos in Hrušica in Kočevsko-Roško hribovje, kjer so jedrna območja zavzemala več kot 60 % gozdne površine, na drugi pa krajinske enote, kot so Grosupeljska kotlina, Banjška planota, Pivška planota in Krajina severno od Krke, v katerih je bil delež jedrnih območij v gozdu okrog 20 %. Preglednica 2: Korelacije med pari kazalnikov in njihova statistična značilnost Med krajinskimi enotami po povečanju deleža jedrnih območij v gozdu med letoma 1975 in 2012 izstopata Banjška planota in sosednji Trnovski gozd, kjer se je delež jedrnih območij povečal za 17 oz. 14 odstotnih točk. Obratno se je delež jedrnih območij v gozdu najbolj zmanjšal v krajinski regiji Suha krajina južno od Krke, in sicer za 11 odstotnih točk. Na primeru krajinskih enot Banjška planota in Pivška planota vidimo, da se naraščanje gozdnatosti ne kaže vedno v povečanju deleža jedrnih območij v gozdu. Gozdnatost se je med letoma 1975 in 2012 povečala v obeh enotah, na Banjški planoti za 21 odstotnih točk, na Pivški pa za 13 odstotnih točk. Medtem ko se je delež jedrnih območij na Banjški planoti prav tako precej povečal (+17 odstotnih točk), se je na Pivški planoti zmanjšal za 5 odstotnih točk (slika 9). Table 2: Correlations between pairs of indicators and their statistical significance ,c w s If "" C ^ — .2 -Q s §1 — 3 .!= o d » o ij o o. ° o JS 2 m o "§ ,c w co c 5 -gf ™ i= =5 — -2 -Q s 3sl — 3 .!= o d o o. ° o JS 2 m o "§ O c > H— ■— o CO g c .2 s IS __ g sS & ro > ¡2 5 co
f 9
p o
^
(n in o
-
.— "S ju g
>to ^
CM
O CN
re ti
—. m m p ~
£ ¿5 X T o £ ro SB
"g o
C SN
in
E
■iS ."= 2
O CD
ro J» _ . c -c
.1« JS "
e Si