Ommm posamezni številki Din 3-— Leto XVII. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1935. “NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajd; — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Znižanje prejemkov Dne 17. septembra se je vršila seja ministrskega sveta. O seji je bil izdan naslednji uradni komunike: »Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes od 17. do 19. ure, je bila poleg drugih resornih sklepov sprejeta tudi uredba o ZNIŽANJU OSEBNIH PREJEMKOV DRŽAVNIH in samoupravnih uslužbencev. Uredba ima zakonsko veljavo. Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda obče ni upravičen obstoj posebnih draginj-skih doklad. Vpoštevajoč to okoliščino na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z znatnimi deficiti in da je neobhodno potrebno izvajati iz tega dejstva nujne ukrepe, se je kraljevska vlada odločila znižati draginjske doklade. Prisiljena je k temu ukrepu, ker je predhodno že izvršila zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospodarske krize ni mogoče ta trenutek niti misliti na povečanje davčnih bremen. Kraljevska vlada se nadeja, da bodo uradniki in upokojenci sami razumeli ta ukrep kot korak za saniranje državnih financ, ker smejo samo v urejenem finančnem Stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izplačevali ob pravem času in pri polni vrednosti nacionalnega denarja. Po sedanjem stanju osebnih izdatkov bo znašalo znižanje draginjskih doklad okrog 400 milj. Din, kar pomeni povprečno približno 7-odstotno znižanje celokupnih prejemkov uradnika ali upokojenca. Znižanje se bo izvršilo pričenši pri ministrih, banih in najvišjih državnih uradnikih pa do najnižjih. Od tega se izvzamejo samo aktivni podoficirji v vojski in staroupokojenci, ki so bili upokojeni po zakonih pred letom 1923. To uredbo bo objavil finančni minister 19. t. m., v veljavo pa bo stopila 1. oktobra t. 1.« Dne 19. septembra so dnevniki res prinesli besedilo nove uredbe P znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev. Uredba obravnava v prvih petih členih znižanje oz. novo določitev osebnih in rodbinskih draginjskih doklad, v 5. členu so predpisi o znižanih dokladah upokojencev, nadaljnji členi pa vsebujejo določbe o znižanju plač uradniških pri- pravnikov, nagrad pogodbenih uslužbencev in posebnih doklad. S to uredbo se spreminjata uredba o drag. dokladah aktivnih uslužbencev od 12. marca 1932 štev. 10.900/1 in uredba o drag. dokladah upokojencev od 14. marca 1932 št. 11.330/1. Načelne važnosti je določilo nove uredbe po katerem je »v vseh določbah, ki govore o osebnih in rodbinskih drag. dokladah, treba besedo »draginjske« črtati.« Če primerjamo ta stavek uredbe z uradnim komunikejem, kolikor se tiče značaja oz. potrebnosti drag. doklad, nam postane pomembnost te določbe jasna. I. Aktivni uslužbenci. Z novo ureditvijo so se na novo določili zneski doklad, in sicer osebnih kakor tudi rodbinskih. Za aktivno uslužbenstvo so zneski osebnih doklad znižani po položajnih skupinah in sicer tako, da so znižanja v višjih skupinah absolutno višja, kot v nižjih, sorazmerno s celotnimi prejemki je pa obratno. Poročenim drž. nameščenkam, omoženim z javnimi nameščenci ali upokojenci, ne gre več pravica do osebne doklade, razen če žive ločeno od moža v drugem kraju ali če so sploh ločene. Natančne, številčne podatke o višini znižanj objavimo prihodnjič. Rodbinske doklade za otroke se znižajo od dosedanjih 140 Din in sicer: 1. če ima nameščenec samo 3 otroke, znaša doklada po 110 Din, 2. če ima pa več kot 3 otroke, znaša doklada po 120 Din na mesec. Rodbinska doklada za otroke se zniža torej za vsakega na mesec za 30 oz. 20 Din. Če sta mož in žena oba v državni službi, ali če je eden državni nameščenec, drugi pa samoupravni ali privatni nameščenec oz. upokojenec, ne pripada doklada za otroke ne možu ne ženi. Ta določba je bila dosedanji zakonodaji o drag. dokladah popolnoma nepoznana in je tudi ni v odločbah o znižanju prejemkov omoženih uslužbenk, ki so izšle lani konec meseca aprila. S tem predpisom bodo mnoge družine državnih uslužbencev, kjer je več otrok, močno prizadete, kakor so sploh z vso to uredbo samci in samice najmanj prizadeti. Rodbinska doklada tudi ne pripada za otroka materi — državni name-ščenki, če je njen mož privatni nameščenec — razen če je siromašen in za Rudolf Dostal: Bežne slike S potovanja na parniku »Kraljici Mariji« (Konec.) Pod Lovčen om Dostojanstveno drsi »Kraljica Marija« po sinjem Jadranu. S ‘hitrostjo enajst morskih milj. To je malo in to je prav. Saj se nam nikamor ne mudi. Tem več časa in prilike, da gledaš, občuduješ, se čudiš... Počasi se odvija prekrasni film. Po nočni vožnji so za nami otoki Brač, Hvar in Korčula, zibeli najkrepkejših in najod-pornejših mornarjev, kakor jih nima ves svet. V daljavi gledamo ob zgodnji uri otok Lastovo. Italija, ki ga je dobila z rapallsko pogodbo ga je spremenila v eno samo trdnjavo. In že se vozimo mimo gosto poraslega Mljeta, ki ima krasne vrtove in jezera. Ni je, bogme, na vsem svetu lepše obale od dalmatinske... Tako ti govori v domorodnem navdušenju srce, tako ti pripovedujejo sopotniki, ki so prepotovali že mnogo sveta. Ažurno nebo se čudovito spaja z vijoličasto sivino kraških gora in baršunasto modrino morja. Obala je ze-Una, celi gaji temnih cipres se širijo v breg. Vmes hiše, vile, vasi, letovišča, gradiči s svetlordečimi strehami. Da, tamle bi hotel preživeti počitnice! Dopoldne obsto- | jimo za uro pred Dubrovnikom, da sprej- | memo zadnje potnike na krov. Mesto obiščemo na povratku. In že drsi naša plaveča palača spet naprej. Mimo skritega Cavtata, le za hip uzremo Račičev mavzolej, ki ga je postavil Meštrovič in ga okrasil s svojimi deli. Pred obedom se vrši v medkrovju žalna komemoracija za pokojnim Viteškim kraljem. Popoldne pristanemo v Budvi, ki je bila in je deloma še izhodišče »Črnih gora«. Vsa bela vstaja iz morja, na ozkem pasu polotoka. Na sivem skalovju, kljubuje že nad dvatisoč let kakor orel na visoki skali. Majhno je mestece, saj ima komaj 600 prebivalcev, vendar ga omenja zgodovina že v petem stoletju pred Kristom kot grško naselbino. Pozneje so ga osvojili in utrdili Rimljani. Zavzel ga je Bizanc, nato pa je prišel pod oblast dukljanskih županov in Nemanjičev. Potem so zagospodovali nad Budvo Benečani, Turki so jo zaman naskakovali, zakaj doži so jo obdali z visokim obzidjem. Od Benečanov so jo dobili Francozi, nato pa je bila avstrijska do konca vojne. Budva ima vse lastnosti idealnega kopališča:, Januarja je do deset 'stopinj toplote, v juliju nad petindvajset. V okolici mesta raste bujna sredozemska flora. Tudi ima dobro pitno vodo. Predvsem pa privlačita tišina in nebeški mir. Ni čuda, da se je kraljeva rodbina odločila zidati tod svoj obmorski dvorec. Ob obali se razprostirajo več kilometrov dolge sipine. pridobivanje nesposoben, ali pa če ži-, vita ločeno. Rodbinska doklada za otroka ne pripada v vseh tistih primerih, kakor doslej. Po 16. letu starosti gre zanj doklada samo, če se otrok, še šola. Spremenjena je določba, da doklada zanj ne pripada, če ima Otrok več kot 130 Din na mesec zaslužka, podpore, pokojnine ali ustanove. Isto velja če ima otrok od lastnega premoženja nad 200 Din dohodkov na mesec, oz. če uživa otrok, ki mu je en roditelj umrl, rodbinsko pokojnino ali invalidnino, večjo od 250 Din na mesec. Rodbinska doklada za ženo aktivnim uslužbencem ne pripada več. II. Upokojenci. Tudi upokojenim uslužbencem se zneski osebnih doklad spremene. Podrobne podatke o višini teh sprememb bomo mogli objaviti šele, ko prejmemo točno besedilo nove uredbe in bomo primerjali postavke v spremenjenih tabelah s prvotnimi. Staroupokojenci bodo po novih predpisih prejemali za nekaj malega zvišane osebne doklade. Ti poviški znašajo po tabelah 100, 80, oz. 50 Din, v posameznih redkih primerih pri naj-vjšjib kategorijah tudi več, a največ 150 oz. 200 Din na mesec. Znižanje osebnih doklad upokojencev, upokojenih po zakonih iz 1. 1923 oz. 1931 je v glavnem podobno znižanju doklad aktivnih uslužbencev in je tudi stopnjevano po položajnih skupinah. Omoženim osebnim upokojenkam ne gre osebna doklada, če so bile upokojene na podlagi zakonov, izdanih po 1. avgustu 1923. Omoženim staroupo-kojenkam pa gre pravica do p o lov i-c e osebne doklade. Doslej se po določilih iz lanskega aprila omoženim sta-roupokojenkam osebna doklada ni zniževala. Če sta mož in žena osebna upokojenca ali če je to samo eden, drugi pa državni oz. samoupravni ali p r i v a t -n i nameščenec (oz. upokojenec) ne pripada za otroke rodbinska doklada nobenemu, ne možu ne ženi. Rodbinska doklada za otroke je enaka kot pri aktivnih uslužbencih, po 110 oz. 120 Din na mesec, oziraje se na to, če ima upokojenec 3 ali več otrok. Staroupokojencem gre pa izjemoma še rodbinska doklada za ženo v znesku 120 Din na mesec, medtem ko Na morskem grobišču pri^Krfu Prihodnjo noč zapuščamo naše vode. Zjutraj že zagledamo albansko obalo, vhod v Valonsko luko in pred njo italijanski otok Saseno. Z daljnogledi vidimo na otoku razne utrdbe. Tudi to oporišče je dobila Italija po sklepu mirovnih konferenc. Obupna v svoji goloti je albanska obala. Medtem ko so dalmatinski obmorski predeli večidel pogozdeni in kolikor toliko obljudeni, je primorska Albanija pusta in prazna. Ni drevesa, niti človeka, ni hiše, niti skromne ribiške ladjice, da bi se oko oddahnilo. Šestintrideset ur traja ta obupna vožnja med večno plavim nebom in morjem, na vzhodu te pa spremlja gola, siva skala. V otrantski ožini, ki je komaj 73 km široka, nas straše z viharji, zibanjem ladje in posledicami; nič ni bilo tega. Morska gladina ostane nepremična, nebo, kakor ribje oko. —- Okrog poldneva zaplove-mo v Jonsko morje. Tod se vrsti sedem jonskih otokov, jonski Arhipelag. Grki so jih primerjali v bajki sedmerim sestram, ki v zvezi z manjšimi otcčiči branijo He-lado na zapadu. Površina sedmerih večjih otokov znaša nad 2240 km2. Otoki so večinoma vsi bujno pogozdeni in dokaj obljudeni. Kmalu privozimo do mesta Krfa. Pičla dva kilometra vzhodno se nahaja V i -d o, otok žalostnega spomina. Na Krf so se zatekli ostanki razbite, izmučene in do | aktivni in ostali upokojeni uslužbenci za ženo ne prejemajo yeč doklad. Glede rodbinske doklade za otroka veljajo v glavnem slični predpisi kot pri aktivnih uslužbencih. Važne so spremembe predpisov o postranskih dohodkih oz. zaposlitvah upokojencev. Popolnoma se odpravi čl. 26. dosedanje uredbe, po katerem je izgubil upokojenec vse doklade, če je izvrševal samostojno delo ali svobodno profesijo (n. pr. kot odvetnik, zdravnik* inženjer, babica), od katere mu je bila predpisana pridobnina — in to neglede ha višino dohodkov. Po novem čl. 26 ne pripada osebna in drag. doklada upokojencu le tedaj, če ima neko določeno višino dohodka od premoženja ali osebnega dela. Višina je različna po krajevnih drag. razredih, in sicer znaša v I. razredu 3000, v II. razredu 2000, v III. razredu pa 1000 Din maksimum še dovoljenega dohodka na mesec. — Ta določba pa ne velja za tiste osebne upokojence, ki so bili upokojeni s 25 leti efektivne službe in ki so stari nad 60 let. — O teh važnih spremembah bo naš list še izčrpneje pisal. Važen je načelni predpis, da je smatrati kot dohodek upokojencev samih, njih žena in otrok tisti dohodek, ki tvori davčno podlago po zakonu o neposrednih davkih. Ta določba je v nekaterih primerih za upokojence ugodnejša, v mnogih (na pr. dohodek od hiš) pa neugodna. O tem bomo še podrobneje poročali. Zanimiva je tudi določba, po kateri bo treba odslej pri vlogah oz. prijavah za drag. doklade predlagati samo krstni list, sicer pa nobenih drugih listin. Pravilnost navedb v prijavi se bo po potrebi uradoma ugotavljala. Uradniškim pripravnikom se zniža plača po draginjskih razredih in sicer v I. razredu za 4%, v II. razredu za 5%, v III. razredu za 6%. Znižanje za samske pripravnike ni preobčutno, pač pa se hudo znižajo skupni prejemki tedaj, če je pripravnik oženjen (oz. pripravnica omožena) in ima otroke. V tem primeru veljajo ista načela o znižanju kot za ostale uslužbence. Pogodbeni uradniki in dnevničarji izgube od 8 do 4% nagrade in sicer sorazmerno z višino dosedanjih nagrad. — Znižajo se tudi vse specialne doklade v denarju, stalni honorarji in nagrade. Znižanje znaša 20%, ne velja pa za tiste dokla- OctieKe kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH. smrti izstradane srbske vojske, kolikor se je je rešilo v pozni jeseni leta 1915. čez golote albanskih gora. Na Krfu in Vidu je bilo dovršeno zadnje dejanje veličastne tragedije, kakršno komaj pomni zgodovina. Umirajoče srbske vojake so prevažali na otočič Vido in jih pokopavali, dokler je bilo še kaj prostora. Nad 6000 nesrečnikov leži tamkaj, 5000 pa so jih položili v mokri grob sinjega morja. »Kraljica Marija« zmanjša svojo brzino, ladja se pomika komaj zaznavno. Na kljunu ladje se zbere posadka in domala vsi potniki. Vse gleda na zapuščeni otok Vido, ki napravlja v svoji goloti in rjavini turoben vtisk. Plosk in neobljuden leži pred nami. Le na vrhu je videti nekakšne barake in skupino oskubenih dreves. Ob obali pa je ograjeno pokopališče, urejeno šele pred nekaj leti... Na stotine in stotine jih počiva v skupnih grobiščih. Srce se krči, nemi zremo tja čez morje. Ladijske zastave vise na pol droga. Govori v počastitev mrtvih junakov. Nato zaigra godba državno himno. Potem pa vrže vodja ekskurzije lovorov venec z državno trobojko na mokri grob žrtev svetovne vojne. Akademiki zapojo večno lepo žalostinko: »Človek, glej dognanje svoje!« — Čez nekaj hipov povzame ladja normalno brzino. Še dolgo časa v noč hite misli nazaj do otočića Vida. - de, ki so namenjene za pokritje raznih službenih potreb, kot n. pr. doklade za obleko. Glede znižanja prejemkov banovinskih in občinskih nameščencev bodo izdali resortni ministri in bani potrebne predpise. # * K uredbi o znižanju prejemkov je podal finančni minister g. Dušan Letica časnikarjem daljšo izjavo, iz katere objavljamo poglavitne misli: »Malone vsi naši državni proračuni izdatkov so' imeli zadnja leta to-le obliko: neizmerni osebni izdatki na-pram materialnim izdatkom. To je pojav, ki se javlja tudi v proračunu za leto 1935-36, ki ga je sedanja vlada podedovala od svojih predhodnic. Pri skupni vsoti 10 milijard 265,214.361 Din in 40 para izdatkov v proračunu za leto 1935-36 odpade na osebne izdatke okroglo 5200 milijonov, oziroma 51%, na materialne izdatke pa 5065 milijonov, oziroma 49%. Znesek osebnih izdatkov 5200 milijonov se deli tako-le: 1. plače okroglo 2600 milijonov; 2. osebne draginjske doklade okroglo 1353 milijonov; 3. rodbinske draginjske doklade 590 milijonov; 4. ostale posebne doklade (ministrstvo vojske, notranje politične in zunanje diplomatske službe, železniške službe, higijene in druge službe) okrog 155 milijonov; 5. izdatki za dnevničarje, kontrak-tualne in honorarne uslužbence 253 milijonov. Iz teh zneskov plačujejo kakih 210.000 državnih uslužbencev raznih skupin in kategorij, okrog 62.000 upokojencev in okrog 70.000 osebnih in rodbinskih invalidov, skupno kakih 350 tisoč oseb. Iz samoupravnih, banovinskih in občinskih proračunov plačujejo posebej dokaj veliko število samoupravnih uslužbencev in upokojencev. Osebni izdatki so ne samo nenormalni in v velikem razmerju napram materialnim, temveč tudi neprestano naraščajo. To dokazuje v zadostni meri gibanje teh izdatkov v zadnjih letih. Ta proračunska politika glede osebnih izdatkov prejšnjih let je naletela na splošno kritiko, ki je v mnogem oziru popolnoma upravičena. Ker pomenijo osebni izdatki pravno obveznost države, ki je ni mogoče odlagati je morala državna blagajna za kritje teh izdatkov vedno pravočasno razpolagati s potrebnimi sredstvi, da prvenstveno krije osebne izdatke, tako da je morala omejiti pogostokrat mnoge in prav važne materialne izdatke. NOVOStl za damske plaife m zimske suknie so dosle v ogromni izbiri A. Žlender, Ljubljana, Mestni trg 22 Znižanje prejemkov samoupravnih in državnih uslužbencev, ki ga je kraljevska vlada sklenila na svoji zadnji seji, je korak, ki se je bilo zanj težko odločiti radi vtisa v krogih tistih, ki so neposredno prizadeti. Vendar pa ga je bilo treba sprejeti radi navedenih odnošajev, ki so s svojimi posledicami delovali negativno na naše državne finance in n a r o d no- g ospod a r s k e interese. Mislim, da ni potrebno navajati razlogov, ki izključujejo redukcijo osebnih izdatkov, z redukcijo števila državnih uslužbencev. V tem primeru bi z odstranitvijo enega izdatka drž. blagajne ustvarili še težje novo vprašanje. V proračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1934/35 so sprejeti dohodki v znesku, ki je v očitnem nasprotju z davčno plačilno močjo' ljudstva glede na njegovo sedanje gospodarsko stanje. Radi tega se je zmanjšal priliv blagajniških sredstev in je nastala razlika med faktičnimi proračunskimi dohodki in obveznostmi državne blagajne. Tu nastaja vprašanje: ali sme državna blagajna sprejemati obveznosti čez svoje plačilne sposobnosti? Kaj je moralno: sprejeti manjše obveznosti in jih točno izpolnjevati, ali pa obljubiti višje in jih ne izpolniti. V nekih drugih državah so delali tudi to. V teh državah so ostajali državni uslužbenci brez plače po več mesecev. Druge materialne obveznosti pa sploh niso likvidirali. S sedanjim sklepom kraljeve vlade bo državna blagajna razbremenjena za 400 milijonov. Ta ukrep je bil potreben, da bo mogla točno izvršiti ostale svoje obveznosti. S tem naziranjem mora soglašati vsak nesebični rodoljub, ki smatra dobrobit države in njenih financ za lastno dobrobit. Ne morem predpostaviti, da bi drugače mislila tudi naša inteligenčna elita, naši državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci. Prepričan sem, da ne bi dovolili, naj se radi ohranitve njihovih dosedanjih prejemkov udari na davčne edinice in uvede nove davke, ki bi neizogibno preprečili njihov napredek. Prav tako bi odklanjali, da se državna blagajna še naprej zadolžuje in da Se na ta način ogrožajo njihovi prejemki. Zato sem prepričan;, da se bo te fiskalne ukrepe razumelo kot neobhod-no potrebne v sedanjih razmerah in kot edino mogoče. Ti ukrepi so v neposredni zvezi z obnovo našega narodnega gospodarstva. Zdrave državne in samoupravne finance so samo tam, kjer je zdravo narodno gospodarstvo. Samo v solidnih državnih in samoupravnih financah lahko imajo državni ip samoupravni uslužbenci in upokojenci sigurnost za redno in točno prejemanje svojih prejemkov.« jim je trdo življenje, plemenito srce in krepka volja črtala pot k cilju in uspehu. Če motrimo te njihove cilje, se moramo naravnost diviti, kako so jih preprosti tkalci tako jasno doumeli in s tako odločnostjo zasledovali. Kaj so hoteli rochdalski pionirji? Cilj in smoter njihove zadruge je bil: 1. Osnovanje lastne prodajalne življenjskih potrebščin. 2. Gradnja in nakup hiš, v katerih naj bi stanovali vsi zadružniki, ki si hočejo medsebojno pomagati k izboljšanju materialnega položaja. 3. Proizvodnja raznoterih potrebščin, da se s tem zaposlijo brezposelni člani in tisti, ki jih v eksistenci ogroža stalno zniževanje mezd. 4. Nakup ali zakup zemljišč, ki naj jih upravljajo in izkoriščajo brezposelni ali slabo plačani člani. 5. Čim bo postalo to izvedljivo, naj zadruga vzame v svoje roke sploh vso produkcijo, razdelitev dobrin, vzgojo in upravo. Zares cilji, ki šobili za tedanje čase skoro predrzni, ki bi jih s strani revnih tkalcev ne bil njhče pričakoval, ki pa jih zadružniki dandanes v vernem prepričanju glede upravičenosti in dosegljivosti izpovedujemo in branimo! To so vnanji cilji rochdalskih pionirjev. Poglejmo sedaj še, ali veljajo za našo dobo tudi njihovi principi notranjega zadružnega ustroja ter praktičnega zadružnega sistema. V tem pogledu je treba v prvi vrsti poudarjati, da so že rochdalski pionirji stali na stališču, da ne sme in ne more biti prodajna cena potrebščin enaka ali celo nižja od nakupne, dalje, da je prodaja na kredit nepriporočljiva, da konsument ne sme pozabiti na producenta, da je velevažna naloga zadrug vzgoja članstva v umstvenem, socialnem in gospodarskem pogledu itd. Mislim, da v tem oziru najbolje storimo, ako poslušamo našega velikega zadružnega ideologa Charlesa Gide-a, ki ocenjuje stalno veljavnost rochdalskih zadružnih principov: »To, kar moramo pri rochdalskih pionirjih vedno občudovati, ni samo, da so predhodniki —: bili so namreč taki že pred njimi —, marveč je zlasti občudovanja vreden praktični smisel, s katerim je razumelo 28 tkalcev tako rekoč iz enega kova postaviti svoje statute, ki morajo ostati končno ve- ljavni za ustroj vsake konsumne zadruge. Zares številni in prerazlični so narodi po svojem jeziku, temperamentu in socialnem idealu, ki vstopajo v krog zadružnega gibanja, in vsak izmed njih poskuša k temu gibanju prispevati svojega svojstvenega duha. Vendar je pokazala izkušnja, da je najbolje slediti v vsaki deželi, kjer naj se osnuje zadruga — naj bi bilo to v Indiji ali Kaliforniji — čisto preprosto rochdalske-mu vzoru, tako, da morajo zadružniki vseh dežel priti končno do tega, da se vsedejo k nogam rochdalskih pionirjev, tako kot storijo to otroci pred svojim učiteljem. So konsumne zadruge, ki streme samo za nizkimi cenami in prodajajo potrebščine za nabavno ceno. Motijo se, in naj bi se zgledovale na rochdalskih pionirjih, ki so pokazali, da je treba prodajati po nadrobni ceni, s čimer se dosežejo prebitki, na osnovi katerih zamore zadruga prospevati in se krepiti. - Druge zadruge prodajajo na kredit, da bi s tem pritegnile nase čim več delavcev. Tudi te se motijo in naj bi pogledale v Rochdal, kjer so nakup za gotovino sprejeli že v svoje statute kot edino sredstvo, da bi se osvobodil delavec kreditnega suženjstva in bil deležen prve svobode, ki jo je treba doseči. Zopet drugi — zlasti na Angleškem — vidijo v zadrugi samo potrošača, pozabljajo pa na proizvajalca. Da bi vendar usmerili svoj pogled v prve čase Roehdala! Pionirji niso pozabili, da je zadruga enako ustvarjena za producenta kot za konsumenta in niso obojih v občestvu nikdar ločili. Imamo tudi zadruge — zlasti v Franciji — ki se niti najmanje ne ba-vijo z vzgojo svojih članov. Naj se ozrejo na Rochdalce, ki so v svojih statutih predvideli 2Vi% prebitka za svojo in svojih tovarišev nadaljnjo izobrazbo. Občutili so in to tudi vas uče, da je to edino sredstvo, da se ne izmaliči zadruga v samo trgovstvo. Tako ostane od pionirjev začrtan program kot najboljši, kar jih je bilo kdajkoli zasnovanih. Mi tega programa nismo mogli nikdar niti izboljšati niti ga popolnoma udejstviti, kajti vsak njegov člen zahteva delo celih generacij.« (Iz »Zadrugarja.«) Učiteljska deklaracija V Rochdalu Domovina antične kulture je starodavna Helada, nje klasična reprezen-tantinja in njeno žarišče so bile glavno mesto Atene. Skozi dolga stoletja vse do današnjih dni so bile in ostale kot ogromen svetilnik, ki se je po njen1 ravnalo človeštvo na potih svojega spoznavanja), hrepenenja in ustvarjanja. Umetniki, državniki in modroslovci, ki so jih rodile Atene, so nam še danes vzor, ki ne bo nikdar zatemnel. Tudi mi zadružniki poznamo klasična tla svojega pokreta; kraj, ki nam je dal prve in še vedno vzorne borce in tvorce zadružne; misli, poznamo svoje Atene — naš Rochdal (izg. Roč-del). Ali če bi hoteli primerjati to, pred 90 timi leti razmeroma malo in zamazano industrijsko mesto v grofiji Lan-cashire (izg. Lencešir) na Angleškem z mogočnim Babilonom,, sijajnimi Atenami in ponosnim Rimom, kako groteskna bi bila ta primera! Inče bi hoteli iskati v Rochdalu domovino velikih mož kot so bili grški; pisatelji, misleci in umetniki ali rimljanski vojskovodje, bi bili prav tako v zadregi, v čem naj bi obstojala primera. — In vendar! Rochdal ne zaostaja v svoji zgodovinski pomembnosti prav nič za prestolicami starih narodov, to mesto je domovina tolikokrat imenovanih »pravičnih pionirje v«, ki so položili temelje današnje mogočne Stavbe svetovnega zadružništva. Bilo je 28 revnih tkalcev, ki SO' 1. 1844 osnovali v smislu današnjega pojma prvo zadrugo in 21. decembra iste- pred 90 leti ga leta odprli svojo skromno prodajalno v »Žabji ulici« v Rochdalu. Po brezuspešnih pogajanjih z delodajalci so pionirji sklenili iskati rešitve iz svojega težkega materialnega položaj ja v samopomoči. Z »ogromnim« kapitalom 28 funtov, so se lotili dela, katerega uspeh zadivi j a dandanes ve® svet. In kot je bil skromen njihov začetni kapital, tako skromna je seveda morala hiti tudi otvoritev prve njihove prodajalne. V »Žabji ulici« — ulica je menda to ime zaslužila — so najeli v prizemlju lokal, ki so ga založili s smešno malimi količinami sladkorja, masla, moke in zdroba. Zadružniki - voditelji sami niso verjeli v uspeh. Obotavljajoč se so se zbrali v prodajalni in mešetarili, kdo naj jo otvori. Končno se je le nekdo odločil za to dejanje. Tedaj pa se vsuje z vseh strani bornega poslopja toča krohota. Razposajena ali najeta mladež, zaposlena po večini v tekstilni industriji, se je spakujoč se začela zbirati pred prodajalno in zasmehovala novo trgovino, njene zaloge in bedne tkalce. Ali časi so se kmalu spremenili. Pionirji so vztrajali, njihova zadruga se je krepila in marsikateri onih mladih zasmehovalcev bi premnogokrat pogrešal zdrave in izdatne hrane ter toplega suknjiča, če bi ne bilo te, v početku toli omalovaževane zadružne trgovine. Za zdrav in upravičen pokret ni treba veliko sredstev. Treba pa je velikih ljudi, dobrih in plemenitih ciljev. Rochdalci so pa bili veliki možje, ki < Na letošnji glavni skupščini JUU v Sarajevu je predsednik, g. Ivan Dimnik, podal programsko stanovsko deklaracijo organiziranega učiteljstva. Iz te načelne izjave objavljamo samo naslednji odstavek: Načela prosvetne politike. Kulturno prosvetno in socialno stremljenje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete se bo doseglo, ako se zagotovi: Svoboda otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. — Nadalje principi: pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroke, obvezno osem letno šolanje brez olajšav, izvedba splošne strokovne izobrazbe in vzgoje, samo po sodobnih pedagoških načelih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo, socialna zdravstvena zaščita in skrb za otroke, brezplačno šolanje in oskrbovanje otrok s šolskimi potrebščinami. Svoboda učitelja pri delu, da se lahko usposobi za dovršenega vzgojitelja in principi: akademska izobrazba učitelja, pedagoška neodvisnost, ekonomska socialna preskrba, stalnost v službi, državljanska enakopravnost in svoboda. Svoboda šole in šolske organizacije — in principi: ustvarjanje in podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomska sigurnost in nezavisnost šole, demokracija in avtonomija šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah in ločitev šolstva od vseh faktorjev, ki ovirajo njegov razvoj. — Glavne točke stanovskega značaja iz velike deklaracije JUU objavimo prihodnjič. Vestnik Važno opozorilo! Z današnjo številko stopamo v zadnje četrtletje 1935. Vsem cenj. gg. naročnikom smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da obnove naročnino in nam nakažejo morebitne zaostanke. Uprava. P. n. naročniki — pozor! Prosimo vse naše cenj. naročnike, naj po priloženih čekovnih položnicah nakažejo samo in izključno le naročnino z® naš list. S priloženimi položnicami se torej ne plačuje ne članarina! za Društvo drž. upokojencev za dravsko; bano- vino v Ljubljani, niti zneski za katerikoli drug namen. Opozarjamo, da bomo vsako plačilo po naših položnicah smatrali kot vplačilo naročnine na naš list, event. tudi za naprej. Velika Ljubljana. Z ukazom kraljevskih namestnikov so bile okoliške občine Moste, Zgornja Šiška in Vič, ter na mesto meječi deli občin Ježica, D. M. v Polju in Stepanja vas združeni z mestno občino ljubljansko v eno skupno občino. S to zložitvijo občin je velika Ljubljana dosegla skoro 83.000 prebivalcev, ker je bilo priklopljenih za 20.000 okoličanov. Tudi mestni teritorij se je močno povečal. — Ponovno smo že poročali, da so glede spojitve občin obstojali razni, širši in ožji predlogi. Po našem mnenju bi bilo treba Ljubljani priklopiti celotni občini Ježico in Št. Vid, tako da bi velika Ljubljana na severu segala prav do Save, kakor to zahteva naravni položaj in razmere prebivalcev. Profesorski kongres. V dneh 8. in 9. septembra se je vršil v Nišu redni občni zbor Jugoslovanskega profesorskega društva. Udeležilo se ga je veliko število delegatov. Verificiranih je bilo 140 odposlancev, od teh iz Ljubljane 14, iz Zagreba 16, iz Beograda 27 itd. Debata je bila mestoma zelo burna. Zlasti so poudarjali govorniki, da se izmed številnih točk lanske resolucije večini ni ugodilo. Pri volitvah je bila s 151 proti 63 glasovom izvoljena lista prof. R. Kneževića. Dosedanji predsednik društva prof. N. Divac je bil izvoljen za častnega člana. Zborovalci so sprejeli daljšo resolucijo, ki vsebuje prošnje in zahteve glede preureditve zakonov o srednješolstvu in šolstva samega. Mimo tega vsebuje resolucija mnogo predlogov in zahtev stanovskega značaja, o katerih bomo še posebe poročali. Prenočišča za poštarje. Poročali smo že, da je bil konec junija odprt Poštni dom na Dunajski cesti v Ljubljani. Stavba stoji na vogalu Smoletove ulice, nasproti cerkve sv. Krištofa, in je dvonadstropna z nadzidkom. V podpritličju so čevljarske in krojaške delavnice Gospodarske zadruge poštnih uslužbencev, kleti, pralnice in skladišča. V pritličju so trgovski lokali, v L nadstropju so pa razne poštarske organizacije: Združenje poštnih uradnikov, Združenje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev. Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev in zadruga Poštni dom. V I. nadstropju sta tudi pripravljeni dve sobi za goste. Namenjeni sta za prenočevanje aktivnim in upokojenim poštnim uslužbencem in uslužbenkam, ki prihajajo z dežele v Ljubljano, pa nimajo primernega cenenega prenočišča. Sobi sta prostorni in na razpolago tudi za dlje časa. Vsak prenočevalec plača za pranje perila, pospravljanje in A. Jean: Poslednji dvoboj Tujec, ki je vstopil, je odprl vrata tako na stežaj, da je mrzel val napolnil dvorano. »Presneto! To je on!« sem vzkliknil. Prav sinoči je bilo, ko se je na eni glavnih ulic ravno ta mož grobo zadel ob neko damo v moji družbi. Še preden sem ga mogel pozvati na odgovor, je skočil v voz in se odpeljal. Zdaj mi ga je slučaj privedel in trdno sem sklenil, da mu svoje mnenje temeljito povem. Grigorij, ki je sedel poleg mene, je opazil, da sem razburjen in da. sem prebledel. Začudeno me je vprašal: »Kaj pa nameravaš?« »Tistemude možaku prisolim zaušnico'!«. »Počemu neki? Ne da bi vstal, te bo enostavno odpahnil od sebe, in potem boš osmešen!« »Se bova pa pao dvoboj evala!« »Izključeno!« »Zakaj izključeno ... ?« »Ni ga človeka na vsem svetu, ki bi mogel prisiliti Fedorja Česnokova k dvoboju!« »Torej je ta Fedor Česnokov tudi strahopetec,« sem razburjeno vzkliknil. Grigorij je smeljaje se zmajal z glavo. »Le natančno si ga oglej!« mi je svetoval. »Potem boš uvidel, da nimaš prav ...« Obrnil sem se proti možu, ki je skoro nepremično sedel za svojo mizo. In navzlic ogorčenosti sem moral priznati, da sta me njegova otožnost' in dostojanstvenost prevzeli. snaženje majhno odškodnino. Prenočišče se more rezervirati pri hišniku. Vsem! Dovolimo si opozoriti vse naše p. n. naročnike, da stopamo z današnjo številko lista v zadnje četrtletje. Vse, ki še niso poravnali naročnino, prav vljudno prosimo' naj to takoj store. Uprava lista ve, da sta naročnike gospodarska kriza in zlasti še zadnje znižanje prejemkov močno zadeli, toda tudi uprava mora vse svoje obveznosti poravnavati neglede na krizo redno in sproti. Zato pričakuje od p. n. naročnikov, da bodo izpolnili svojo dolžnost. Višji računski strokovni izpiti. Finančni minister je izdal uredbo o višjem državnem strokovnem izpitu računsko - blagajniških uradnikov. Uredba temelji na pooblastilu § 51 u. z. in § 1 zakona o organizaciji fin. uprave. Ta višji izpit bodo morali opraviti vsi tisti računsko - blagajniški uradniki, ki žele napredovati v VI. položajno skupino. K izpitu se morejo priglasiti samo tisti računski uradniki VIL skupine, ki imajo najmanj 13 let efektivne državne službe. Izpit se opravlja pri od-deSlku Za državno računovodstvo finančnega ministrstva v Beogradu, in je pismen in usten. Pri pismenem izpitu morajo kandidati izdelati po dve nalogi, eno iz knjigovodstva, drugo pa iz računovodsko - blagajniškega poslovanja. Predmeti ustnega izpita so v glavnem knjigovodstvo, državno računovodstvo, poznavanje zakonov o organizaciji fin. uprave, o državnem svetu, glavni kontroli itd., nadalje pa poglavitni predpisi iz raznih finančnih, fiskalnih, valutarnih in sodnih (civilnih in kazenskih) predpisov, ki se tičejo dr- žavnega računovodstva. Izpit se more dvakrat ponoviti. Kandidati nimajo pravice do povrnitve potnih stroškov niti do dnevnic. — Enak višji strokovni izpit je bil predpisan v finančnem resortu že od leta 1929. za vse davčne in carinske uradnike in za uradnike fin. kontrole, toda z razliko, da le-ti ne morejo napredovati v VIL polož. skupino (prejšnjo 2. skupino II. kategorije), dokler ne opravijo višjega drž. strok, izpita iz svoje stroke. Naročevanje prijav. Vse upokojence, ki nameravajo naročiti prijavo za prejemanje draginjskih doklad pri podpisanem društvu, opozarjamo naj ustrezni znesek pošljejo hkrati z naročilom v znamkah. S tem si prihranijo stroške za poštno nakaznico. Naročila je naslavljati na Društvo drž. upokojencev za drav. banovino v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22. Malo železničarske statistike. Po- gostoma se v nepoučeni javnosti sliši mnenje, da je število uslužbenstva drž. železnic močno naraslo. To mišljenje je pa napačno. Iz sledečega kratkega pregleda je videti, da se je osebje na državnih železnicah celo skrčilo. V letu 1930. je bilo vseh železniških uslužbencev 76.951, v letu 1932. pa 71.953, torej za 4.998 manj. V ti dobi je naraslo samo število uradnikov in pis. pomožnega osebja. Uradnikov je bilo 1. 1930. samo 8.431, po dveh letih pa že 9.225, torej za 794 več. Pisarniško pomožno osebje se je pa pomnožilo' za 664 oseb. Sledi torej, da se je število uslužbencev po pisarnah sicer neznatno zvišalo, povsod drugod pa je opaziti močan padec. Zlasti se je močno znižalo število delavstva. Iz organizacij Zahteve železničarjev. Na zadnjem občnem zboru ljubljanskega upravnega odbora Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev je bila sprejeta daljša resolucija, iz katere posnemamo nekatere obče zanimive in važne točke. Resolucija ugotavlja, da je zakon o državnem prometnem osebju iz 1. 1931. v mnogih ozirih za usiužbenstvo pomanjkljiv in škodljiv. Izvršila se ni potrebna unifikacija osebja, temveč so ostale še naprej različne kategorije. Tudi v gmotnem oziru je prometno osebje zapostavljeno. Zlasti je pa pravilnik o pomožnem osebju gmotno stanje istega hudo poslabšal in mu okrnil že priznane pravice. Sedanje plače pomožnega osebja ne zadoščajo več niti za naj-skromnejše življenje. -— V podrobnem naj se prizna značaj eksekutivne službe vsem, ki to službo res opravljajo. Prizna naj se jim 20% doklada. Napredovanja naj se vrše avtomatsko in naj se izvede revizija vseh dosedanjih napredovanj. Odpravi naj se 13 mesečni čakalni rok ob prejemu višje plače. Uslužbenci z višjo izobrazbo naj se prevedejo v kategorijo, za katero izpolnjujejo pogoje. Dnevničarjj naj še stalno nastavijo. V obče naj se odpravijo ocene, ker so sploh čisto brez pomena. Letni od- mori se morajo zagotoviti vsemu osebju. Vsemu prometnemu osebju naj se spet prizna stanarina, kakor je bilo to po zakonu iz L 1923. Delavcem naj se priznajo doklade za družinske člane. Po upokojitvi naj se pokojnina takoj nakaže, da ne bo treba čakati nanjo po mesece in leta. Urede naj se draginjski razredi po značaju poedinih krajev. Za vse vloge in odločbe službenega značaja naj se odpravijo takse. Uradništvu s popolno srednješolsko izobrazbo naj se omogoči napredovanje v IV./l. Odpravijo naj se višji strokovni izpiti. Po odslužitvi vojaškega kadrskega roka naj se uslužbenec takoj sprejme v istem činu v službo. Za napredovanje naj se vsi uslužbenci pravočasno predlagajo. Vse osebje naj dobi službeno obleko v naravi ali pa denarno pripomoč. Uslužbencem naj se izplačujejo popolni potni pavšali in nočnine. Za izredno naporna dela naj se prizna zvišanje osnovnih dnevnic. Železniški upokojenci in njihove družine naj uživajo enake vozne ugodnosti, kot jih imajo aktivni železn. uslužbenci. Za prevoz živil iz nabavljalnih zadrug naj se ne pobira prevoznina. Denarne kazni naj se odpravijo. Plačevanje kuluka naj se za vse železniške uslužbence sploh ukine. CIKORIJA Naš pravi domači izdelek! Prosveta Reforma učiteljske izobrazbe. Na banovinskem občnem zboru ljubljanske sekcije JUU je bilo govora tudi o reformi učiteljske izobrazbe. O tem vprašanju je tajniško poročilo vsebovalo naslednji odstavek: »O reformi učiteljske izobrazbe razpravljajo učiteljske organizacije vsega sveta. Ta tema je bila že večkrat na dnevnem redu Internacionalne zveze učiteljskih organizacij, pri kateri je včlanjeno tudi naše Združenje. Internacionalna zveza si je osvojila zahtevo: Učitelj mora biti akademsko izobražen. Za časa svojih študij se mora poglobiti v znanstvene predmete in sodelovati z znanstveniki. Njegova izobrazba mora biti tako globoka, da se lahko popolnoma vživi v notranje bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi psiholoških, pedagoških in šolskih vprašanj.« Delovanje ljubljanske »Sloge«. Sredi maja je bil občni zbor oblastnega odbora UJNŽB v Ljubljani. Na zborovanju je bilo podano tudi poročilo o delovanju nar. železn. glasbenega društva »Sloge« v Ljubljani. Društvo ima skupaj 1966 članov, od teh je izvršujočih 218, podpornih 1501, ustanovnih 245 in 2 častna člana. Matica društva v Ljubljani ima 4 odseke: godbenega, pevskega, šolskega in dramatskega. Godbeni odsek ima 52 izvršujočih članov. V minilem poslovnem letu je imela godba 87 skušenj, 32 neplačanih in 39 plačanih javnih nastopov. Člani vzdržujejo razen godbe na pihala še poseben salonski orkester in jazz-band. — Pevski odsek ima mešani zbor z 72 člani. Šolski odsek vzdržuje glasbeno šolo. Ob začetku 9. šolskega leta je imela šola, katero vodi g. Herij Svetel, 309 gojencev, ob koncu leta pa jih je bilo 255. Poučuje se razen klavirja in violine še cela vrsta drugih instrumentov, godal in pihal. Šola vrši med železniškimi uslužbenci zelo važno kulturno delo, ker jim omogoča glasbeno izobraževanje otrok po skrajno skromnih cenah. — Društvo ima 3 podružnice: na Jesenicah, v Novem mestu in v Trbovljah. Zadnja ima pevski in godbeni odsek, ostali dve samo pevskega. — »Sloga« prejema izredno nizke podpore in to Fedor Česnokov se je sklonil nad mizo in si z rokama podprl senca. Sinje oči so mu strmele nepremično v daljavo in mračne slike so morale pluti mimo* njih, zakaj njegovo pepelnato obličje je zmerom iznova preleta! drget. »Bil je nekoč čas, ko' se ne bi bil nihče upal tako strmeti v Fedorja Česnokova, kakor ,si ti pravkar,« je prekinil Grigorij moje opazovanje. »Neprevidnež hi bil to predrznost poplačal s svojim življenjem!« »Poznaš ti moža že dalje časa...?« »Od leta 1909_____ Bili smo tovariši v istem polku črnih huzarjev... To so bili še lepi časi! Imenovali so naš zmerom le ne-razdružljivo trojico!« »Trije!... Kdo pa je bil tretji?« Grigorij je plašno pogledal Fedorja in po tihem odgovoril: »Tretji je bil Ivan Evsenjko!« Natočil sem vodke v kozarca in Grigorij, ki je 'odslej govoril le polglasno, se je stisnil čisto tesno k meni. »Nerazdružljiva trojica!... Kako točno so nas pogodili. Zakaj, kakor hitro je bila služba opravljena, se je zdelo čisto nemogoče, da bi bil kdo le enega izmed nas našel brez drugih dveh. V primeri s Fedorjem in z menoj je bil Ivan Evsenjko kakor otrok... Vitek kakor šiba in plavolas je bil tako lepo ra-ščen, da so vsa dekleta v Petrogradu sanjala o njem. Pri tem je bil zmerom živahen in pripravljen za vsakršne, tudi najdrznejše burke... Tedaj je nenadoma prišlo do' drame... Kakor strela iz jasnega, tako vsakdanje in : 'strašno je bilo vse. Sredi med Ivanom in. Fedorjem se je pojavila ženska in odslej prijatelja nista mislila na prav nič drugega, kakcr kako bi drug drugega pokončala. Ivan se je spozabil, res prehudo spozabil. Na javni cesti je opsoval Fedorja in dvoboj na samokrese je bil neizbežen. To je bila pa tudi že katastrofa. Fedor je bil tak izvrsten strelec, da ni s samokresom še nikoli zgrešil cilja in kadar je vzel orožje v roko, mu je bila smrt vselej pokorna. Storil sem vse, kar je bilo le mogoče, da bi preprečil ta dvoboj. Moledoval sem pri Fedorju, naj se usmili Ivana. Toda njegov sklep je bil neomajen. »Saj vendar ne boš ubil tega otroka.« sem obupano kriknil. »Zaslužil je to!« je hladno odvrni! Fedor. »... in vendar bo to zate ostala večna sramota!« To je bila zadnja moja beseda Fedorju. Namesto odgovora je samo okrenil glavo in pogled mu je skoro divje strastno obvisel na sivi ženski rokavici, ki je ležala na mizi pred njim. Odšel sem iz sobe. Samo ena edina misel me je obvladovala: ne sme se zgoditi, da bi Fedor hladnokrvno ustrelil Ivana. Z vsemi sredstvi, kar jih je na razpolago1, je treba to preprečiti... Kot nepristranskega tovariša so me povabili k dvoboju. Ko smo se ob svitanju sešli na vrtu vile, kjer naj bi se vršil dvoboj, sem za trdno sklenil, da bom Ivanu z zvijačo' rešil življenje. Nočem se spet spominjati vseh teh groznih posameznosti, ki so sledile. Naj ti bo dovolj, če ti povem, da sem na enem samokresu z drobno* pilo toliko odpilil muho, da bi morala krogla zadeti vsaj pol metra više, kakor je bil pa samokres namerjen. Razdelil sem orožje in z lahkoto se mi je posrečilo, da sem Fedor-ju izročil tako prirejeni samokres. Zdaj sem bil gotov, da bo krogla, katero je Fedor nameraval pognati malemu Ivanu v srce zletela preko Ivanove glave. Znak za streljanje se je zaslišal. Nasprotnika sta oba hkrati ustrelila. Fedor je 'Obstal nepremično, Ivan je pa omahnil in iz ust mu je bruhnil curek krvi. Naglo smo priskočili. Nikoli ne pozabim groze in strahu Fedorjevega, ko se je zgrudil poleg svoje žrtve. Dvignil je obraz k meni in zajecljal: »Mrtev? ... Grigorij, kako je bilo to mogoče? ...« Nemo sem ga pogledal, odgovoril mu pa nisem. »Grigorij, saj včeraj nisem govoril resnice. Hotel sem ga le raniti,, to sem sklenil... Meril sem na koleno in sem ga zadel v srce?... Kako naj si to pojasnim? ...« Od groze sem skoro otrpnil. Postalo mi je v trenotku jasno, da sem