.'-ta T" C. C. po»f«i«. — £«c« ognf g/ovtfl mattina. »Novi list« izhaja vsak četrtek Poiermizne itevllka 30 stot., stare 50 stot. zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111: te» lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Uovi list Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 'L. za 1. mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 14. V GORICI, ČETRTEK 27. JURIJA 1929. LETO I. Tedenski koledar. 28. junija, petek: Irene j, škof, mučenec; Leon II., papež. — 29., sobota: Peter in Pavel, apostola. — 30., nede* lja*. 6. pobinkoštna nedelja. Spomin sv. Pavla; Lucina. — 1. julija, ponedeljek: Presv. Rešnja Kri; Teobald. t__2., torek: Obiskovanje Marije De« 1 vice; Oton, škof. — 3., sreda: Leon IL, papež; Bernardin. — 4., četrtek: Urh, škof; Berta, devica; Lavri jan, škof. V nedeljo 30. junija je zadnji kra* jec; dež. Novice. Novi prefekti. Vlada je izdala odlok, s katerim je bila cela vrsta prefektov umirovljenih in premeščenih ter 18 novih imenova» nih. V naših krajih sta se izpraznili dve prefekturi. Tržaški prefekt dr. Bruno Fornaciari je premeščen v Rim, kjer bo načeloval glavnemu ravnate« ljstvu za zdravstvo. Na njegovo me« sto pride prefekt iz Genove dr. Ed« vard Porro. Goriški prefekt dr. An« selm Cassini, kateremu so potekla po« stavna službena leta, je bil vpokojen. Za njegovega namestnika je vlada imenovala tržaškega odvetnika Ser« gija Dompierija. Dompieri je rodom iz Trsta in je star 45 let. Študiral je na Dunaju, v Parizu in v Ameriki. Med vojno se je boril v vrstah italijanske armade. Dompieri spada med ustano« vitel j e tržaškega fašizma in se je za* nimal med drugim tudi za pogozdo vanje Krasa. Dompieri ni po poklicu državni uradnik. Mussolini ga je izbral med Novi katoliški dnevniki. Iz Rima poročajo, da se pripravlja ustanovitev štirih velikih katoliških dnevnikov s sedežem v Rimu, Mila* nu, Turinu in Benetkah. Skrunitelji nedelje. V neki gorenjevipavski vasi in še marsikod drugod se je razpasla grda navada, da nekateri ne poznajo in ne spoštujejo več sedmega dneva v ted* nu. Ti ljudje opravljajo najtežja kmečka dela v nedeljo. Škropijo, ko* /sijo, orjejo itd., ko da ni za to dovolj 'šest dni v tednu. Ko pa prepeljavajo in skladajo kje brjarje in druge ne* umnosti, takrat ni škoda delavnika. Božji mlini... Goriška gluhonemnica. Goriška gluhonemnica, ki jo je-pred 80 leti ustanovil slovenski piša* telj stolni kanonik Valentin Stanič, je imela letos 104 gojence. Za nje vzdr* ževanje je dala goriška deželna upra* va 60.000 lir. Koliko je industrijskih delavcev? Po poročilih listov je v Italiji 3 mi* li j one dvestotisoč industrijskih delav* cev. Nad 60 od sto jih da severna Italija. Napredek letalstva. Skupina 35. italijanskih vojaških le* tal, ki je, kakor smo zadnjič kratko poročali, napravila polet iz Taratila preko Grčije, Turčije, Bolgarije do Odese in nazaj v domovino, je prele* tela 4667 kilometrov. Nesreče ni bilo nobene. Polet je vodil podminister za zrakoplovstvo Balbo. Načelnik vlade se je drznim zrakoplovcem slovesno zahvalil. zvestimi pristaši fašistovske stranke . » 1 ________ r. n rwn + nl-'to ' in imenoval naravnost za prefekta. Naravnost iz stranke in ne iz urad* ništva je Mussolini vzel sedem novih prefektov. x Nova poslanska zbornica je 20. t. m. zaključila svoje prvo zase» JC XLU. L. lil. ZvUHiJUVllti dan j e. Zbrana je bila od 20. aprila. Po* leg odgovora na prestolni govor in odobritve proračunov vseh ministr* štev, je potrdila 241 zakonskih načr» tov, med katerimi je bil najvažnejši sporazum s sv. stolico. Toča. V torek okoli sedmih zvečer je za* čelo blagodejno deževati po večini naših krajev. Žejna zemlja je kar pila potrebni dež. Toda, žal, da je po Serrv pasu, Črnicah, Vrtovinu, Kamnjah, Dobravljah, Dornbergu, Rihembergu, Vrtovčah, Prvačini, Volčjidragi, Šem» petru, Pódsabotinu in v Moši tudi to» ča malo pogospodarila. Koder je šla z vetrom, je še precej škode. Podrobnih poročil pa še nismo prejeli. Mala radovednost. Gospa Divari iz Trsta je šla s 3 in pol leta starim sinčkom Rafaelom k mizarju v ulico Davis, da se zmeni ra» di tiekih popravil na domačem pohišt« vu. Medtem ko se je mati razgovarja» la z mizarjem, je fantek zlezel v de* lavnico in zagledal tam na stolu ste* klenico. Radovedno jo je odmašil in naredil požirek. Bila je dušikova kisli» na. Fantek se je zgrudil od bolečin in prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Oče, ki je bil na potovanju, ni nič vedel. Ko se je vrnil v Trst, so črni oklici oznanjali smrt njegovega ljub* ljenca. Nesrečni starši! Nič stričevstva! Glavni tajnik Turati je pisal vsem poslancem, naj enkrat za vselej pre* nehajo razne vrste priporočila. Raz» lične osebe da prihajajo k poslancem s prošnjami, naj jih priporoče za ka* ko mesto. S tem se po ministrstvih le delo kopiči. Ubežni kralj. Prejšnji afganski kralj Aman Ullah se je v indijskem mestu ukrcal na ladjo, ki ga pripelje - v Italijo. Tu se bo, je izjavil časnikarjem, vrgel na kmetijstvo. Med Londonom in Trstom. . Dne 20. t. m. je bila o tvor jena di* rektna telefonska zveza med Londo* nom in Trstom. Prvi razgovori so bili zelo jasni. Preko Londona bo Trst zvezan z Njujorkom v Severni Arne« rilci. Italijanski poslanik pri sv. stolici grof De Vecchi je 25. t m izročil sv. očetu v slovesni avdi* jenci svoje listino Po sprejemu pn papežu je novi poslanik posetil kardi* naia Gasparrija. S tem je grof De Vecchi uradno zasedel svoje mesto. Desetletnica ljubljanske univerze. Dne 22. t. m. je ljubljanska univer* za slovesno praznovala svoj desetletni obstoj. Navzočih je bilo več mini* strov in drugih odličnih osebnosti. Ljubljanski župan dr. Puc je izročil vseučiliščnemu rektorju novo rektor« sko verižico, katero so kupile vse slo* venske občine. Nova justična palača v Trstu. Dela pri novi justični palači V Tr« s tu uspešno napredujejo. Upanje je, da se bodo sodnijski uradi lahko že tekom-poletja preselili v novo poslop» je, ki bo v kras tržaškemu mestu. Velemesto. Sredi junija so se dunajski katoli* čani zbrali na veličasten shod. Zbòro* vanje je bilo pravi protisunek proti brezbožnemu delovanju socialne de* mokracije, ki je tako daleč že prišlo, da je danes vsak dvajseti otrok na Dunaju vpisan na magistratu pod rubriko »brez vere«. Vatikanski novorojenček. Neki sluga v Vatikanu je dobil krepkega sinčka. Ta je prvi državljan, ki je rojen v vatikanski državi. Dali so mu imena: Pij (po papežu), Viktor (po kralju), Peter (po kardinalu Ga* sparriju) in Benito (po prvem mi« nistru). Koliko je Italijanov? Koncem. 1. 1928. je bilo v Italiji zi* večih Italijanov, tako pravijo rimski viri, 41 milijonov 173 tisoč, za 406.000 več ko 1. 1927. V inozemstvu živečih Italijanov je bilo 9 milijonov 300 tisoč, za 50 tisoč več ko prejšnje leto. Vseh Italijanov skupaj je bilo tedaj 50 mi* lijonov 473 tisoč. Letalska nesreča. -Ta teden so 4 španski zrakoplovei poskusili preleteti ocean in dospeti v Ameriko. Na letalu, ki se imenuje Numancia, je poveljeval eden naj» boljših španskih zrakoplovcev pol* kovnik Franco. Še preden je Numan* eia priletela do Azorskega otočja, se je bržkone morala spustiti v morje, ker ni Več glasu o njej. Italija je po» siala španski rešilni ekspediciji dve vojni ladji in eno letalo na pomoč. Nevarna rešitev. Letalski poročnik Russo se je vadil s svojim letalom v zračnih višavah, nad letališčem v Kapui. Naenkrat opazi, da se je vnel na letalu ogenj. Brez odlašanja pograbi za padobran, ki je pritrjen na vsakem letalu, in se spusti iz višine 1000 m na zemljo, kjer srečno pristane. Napoleonov spomenik. V Ljubljani mislijo postaviti Nas poleonu, cesarju Francozov, spomes nik, ki bo stal v parku Zvezda. Nas poleon ima precej zaslug tudi za Slos vence, ker je leta 1809. združil skoro vse slovenske in nekaj koroških dežel v kraljevino Ilirijo z glavnim mestom Ljubljano. Napoleon je oprostil slos venskega kmeta tlake . in desetine, zlomil je predpravice plemstva, zidal ceste, pobesil vse razbojnike, otvoril mnogo šol in ustanovil slovensko unis verzo v Ljubljani. Ilirija je trajala do leta 1813. Mohorjeve knjige. Svoječasno so orožniki v Šmarjah pri Kopru zaplenili knjige Mohorjeve' družbe ter ovadili župnika Avguštis na Zlobca ter Antona Cerarja, da sta delila knjige brez dovoljenja policije. Dne 15. junija je sodnik v Kopru izs dal odlok, s katerim je zaukazal orožs nikom iz Šmarij, da vrnejo knjige lasts nikom. Strela udarila v cerkev med službo božjo in ubila 1 osebo, 20 jih pa ranila. Ta pretresljiva nesreča je zadela vas Kralovski Klumec na Češkem, kjer je ravno med sv. mašo razsajala huda nevihta in je udarja* joča strela treščila v božji hram. Številna družina. V Mosulu v Mali Aziji je umrl 120* letni šejk (arabski poglavar). Zapustil je 4 žene in nad 100 otrok in vnukov. Preveč spimo. V Londohu živi neki gospod Smith, ki ima sedaj petdeset let. Kakor sveto, zatrjuje, ni že dvajset let nobeno noč spal več ko tri ure. Dela zaporedoma 16 do 17 ur, par ur se potem sprehaja in rešuje pri tem še razna opravila. Izgleda kakor bi imel trideset let. Po njegovem mnenju večina ljudi preveč spi.. Po zraku. Tržaško zrakoplovno društvo »Si* s a« je v prvih petih mesecih tekočega leta prevozilo po zraku 1758 oseb, nad 400 stotov prtljage in raznega blaga in 2700 kg časopisov. Tri milijarde in pol za tobak. V,poročilu k proračunu finančnega ministra za 1. 1929.—30. je rečeno, da pokade Italijani za tri milijarde in pol (3,500.000.000) lir. Poročevalec posla* nec Mazzini je izjavil, da kaže ta vi* sok strošek za tobak na zboljšane živ* ljenjske razmere v državi, a da je pre* visok v primeri s skromnimi gospo* darskimi viri italijanskega naroda. Svarilo. Pišejo nam z dežele ,da hodi okrog neki Nemec, ki povečuje slike za pet lir. Ko pa slike prinese,N zahteva za slabo delo kar po 90 lir in straši z ad* vokatom. Zapodite ga! ____ » Strela med večerjo. V neki vasi v Lombardiji'sta sedela hišna gospodinja in njen svak v ku* hinji pri večerji, ko je zunaj divjala huda nevihta. Nepričakovano trešči strela v hišo in prodre v kuhinjo. Že* na je ostala na mestu mrtva, moškega je močno ožgalo. Revolver nevarna stvar. V noči od 20. "do 21. t. m. se je pri# petila v stanovanju družine Katarine Sancin, ki biva v ulici Istria v Trstu težka nesreča. Družina je sedela v mirnih pogovorih v sobi svojega ma* lega stanovanja. Pregledovali so teti* no zapuščino, ki je bila shranjena v neki skrinji. Dvajsetletni sin Ivan na* leti na star revolver in ga poskuša. Nepričakovano poči strel, ki zadene 18 letno hčerko Pijo. Uboga mladenka je kmalu potem zdihnila. Brata je po* licija zaprla. Nova goriška stolnica. V ponedeljek 24. t. m., na praznik sv. Janeza Krstnika, je bila obnovlje* na goriška stolnica z velikim sijajem otvorjena. Ob 8. uri je bil slovesno-posvečen oltar najsvetejšega zakra* menta v kapelici, ob 11. uri je bila pa velika pontifikalna sv. maša. Pre# vzvišeni knez in nadškof je ob asi# stenti celokupnega kapitlja in števil# ne duhovščine daroval prvo sv. dari* tev v novem stolnem svetišču, kate* rega je prejšnji dan blagoslovil. Bilo je res pomenljivo slavje. Prisostvovali so mu tudi zastopniki oblastev in or# ganizacij. Vlado je zastopal posebni odposlanec Mussolinija podminister prometnega ministrstva Pennavaria. Po cerkvenem opravilu je knezo* nadškof priredil slavnostno pojedino., Kot hišni gospodar je imel prevzvišeni napitnico, v kateri je poudarjal, da je bila stolnica svoječasno župna cerkev. Njeno arhitektonično obliko ji je dal arhidijakon Križaj, ki jo je dal leta 1702. tudi poslikati po slavnem slikar* ju Quaglia. Potem je navajal njeno nadaljnjo zgodovino in je izrekel za* hvalo tudi sedanjim graditeljem. Za* hvalil se je tudi načelniku vlade za na* klonjenost in ker je k proslavi poslal posebnega odposlanca v osebi g. pod* ministra. Končal je z željo, naj bi Vse* mogočni ne dopustil, da bi vojne gro* zote še enkrat vničile obnovljeni bo* žji hram, v čigar obzidje naj bi se vedno zatekali meščani, vršeč tako svojo dolžnost napram Bogu in do* movini. Tretji otrok. Na Bledu, kjer živi sedaj jugoslo* vanska vladarska družina, pričakuje* jo za konec tega ali začetek prihod* njega tedna vesel dogodek. Otroka bodo krstili na Bledu. Boter bo ah# gleški kralj, ki se bo dal zastopati po svojem drugorojenem sinu princu jorškem. Ob rojstvu tretjega otroka bo kralj Aleksander pomilostil mno* go kaznjencev, med njimi tudi politič* ne zločince. Srečo je imel. Preteklo soboto se je 25 letni dela* vec Viktor Mortellani vozil v Ti;stu na kolesu po ulici Rossetti, ko mu prileti nasproti avtomobil. Šofer se je hotel izogniti, a ni utegnil, ker je v istem trenutku pridrvel mimo težek vojaški avtomobil. Kolesar je treščil s tako si* lo v prednji del avtomobila, da se je kolo zdrobilo -na kose. Delavca je pa vrglo v velikem loku čez avto, ga za* vrtelo in obrnilo v zraku tako srečno, da se je znašel v svoje veliko začude* nje na nogah sredi ulice. Stražar, ki je pritekel, da pomaga težko ranjenemu Je ostrmel, ko je videl Mortellanija pokoncu in brez najmanjše poškod* be. Pomagal mu je pobrati ostanke kolesa. 1 ak slučaj se ne zgodi vsaki dan. Trgovina med Italijo in Jugoslavijo. Zanjo se zavzema v Milanu poseb* no društvo, ki izdaja svoje glasilo' »Ital*Jug«. Sedaj so izdali posebno knjigo, nekak letni pregled, v kateri so med drugim tudi navedene vse ita* lijanske in jugoslovanske tvrdke, ki so interesirane na medsebojni trgo* vini. Vročina zahteva žrtve. Vročina zadnjih dni zahteva tudi človeške žrtve. Iz Njujorka poročajo, da je tam en dan zadela solnčarica 4 os.ebe, ki so umrle. Tri osebe, ki so iskale v morju hladila, so radi s< Inča* rice utonile. Strašna eksplozija. V neki bolnišnici v Kantonu na juž* nem Kitajskem se je pripetila grozna eksplozija, ki je zahtevala sto mrtvih. Eksplozija je nastala v spodnjih pro* štorih in je na mah zavila celo po* slop j e v plamene, ki so silno otežko* čili vsako pomoč. Bolnišnica je bila namenjena domačemu kitajskemu prebivalstvu in so tudi med mrtveci skoro izključno sami Kitajci. Kmetijsko štetje. Ministrski svet je v svoji seji dne 12. junija sklenil, da se izvede v marcu 1930. a) štetje vseh kmetijskih gospo* darstev v državi, b) štetje kmetskega prebivalstva po poklicih (lastniki, na* jemniki, koloni, delavci itd.), in c) štetje živine. Nemška industrija napreduje. Po podatkih Zveze nemških indù* strijalcev je Nemčija izvozila 1. 1925. za 6361.5 milijonov mark industrij*• skih izelkov, v 1. 1928. pa za 7670 mi* lijonov. Izvoz se je torej povečal v treh letih za 21%. Pozor! Vsi naročniki so naprošeni, da po* gledajo naslov, pod katerim dobivajo list in morebitne pogreške takoj ja* vijo upravi. Pri naslovu naj bo vedno navedena hišna številka. Mnogi so plačali celotno naročnino najprej »Malemu listu« oziroma »Go* riški Straži«, potem pa še »Novemu listu«. Ali želite dobivati »Družino« za preplačano naročnino ali naj isto ra* čunamo za drugo leto? Javite upravi! Uprava »Družine« sporoča, da se ni mogoče naročiti samo na krojno prU logo, temveč le skupno z mesečnikom. V petek 28. t. m., ob 8. uri zvečer bo pri Sv. Antonu v Gorici običajna pobožnost za gospe 'in gospodične. Vodstvo Ap. molitve. Kako je s politiko. Nemška vojna odškodnina. Nemški zunanji minister dr. Gu* stav Stresemann se je na svojem po* vratku iz Španije, kjer je zborovala Zveza narodov, ustavil 19. junija v Parizu. Sprejeli so ga s spoštovanjem in priredili njemu na čast kosilo v pa* lači francoskega zunanjega ministr* stva. Po obedu se je vršil med Strese* mannom in Briandom daljši politični razgovor, kateremu se je priključil tu* di načelnik vlade Rajmond Poincaré. /Svetovno časopisje daje sestanku ve* lik pomen, ker so se trije državniki na njem domenili iri sporazumeli gledé nemške vojne odškodnine. To je eno najvažnejših vprašanj mednarodne politike, o katerem smo že obširno pisali v 6. številki »Novega lista«. Poročali smo, da so se finančni strokovnjaki bivše antante in Nem* čije zbrali 11. februarja v Parizu in se več mesecev pogajali, da , bi nemško vojno odškodnino končnovel javno uredili. Deset let po sklenjenem miru niso namreč Nemci še znali, koliko bodo morali vsega skupaj plačati. Ve* deli so samo, koliko morajo vsako leto odšteti, a koliko let bo plačevanje tra* jalo, niso znali. Da se to neznosno sta* nje odpravi, so se strokovnjaki zbrali v Parizu. Nemci so ponujali 26.000 mi* lijonov zlatih mark sedanje vrednosti, ki bi se odplačali v 37 letih, upniki so pa zahtevali 39.500 milijonov, odplač* lij vib. v 58 letih. Zraven spadajo seve v obeh slučajih še obresti. Razlika je znašala nič manj ko 13.500 milijonov ali 13 in pol milijard zlatih mark. S svoto, ki so je Nemci ponujali, bi bile antantine države plačale ravno dolgo* ve, ki so jih za časa svetovne vojne naredile v tujini. Za pozidavo razru* šenih krajev ni pa Nemčija hotela da* ti niti marke. Od tod razlika 13 in pol milijard. Ker ni hotel ne eden ne drugi popustiti, se je bilo bati, da se konfe* renca razbije. Strokovnjaki so že pri* pravljali prtljago, ko je posegel vmes Amerikanec Young (čitaj Jung). Youngovo posredovanje. Stopil je v stik z upniki in z Nemci ter stavil predlog, naj plača Nemčija 36% milijard zlatih mark sedanje vrednosti. Predlog gospoda Younga je bil torej zelò blizu zahtevam upnikov in je na prvi pogled malo vpošteval nemške želje. Nemci so kljub temu sprejeli na tej podlagi pogajanja, to pa radi tega, ker jim je YoungoV plačilni načrt nu* dii med drugim eno veliko ugodnost. Po Youngovem načrtu . se ustanovi namreč v sporazumu s prizadetimi dr*. žavami velika mednarodna banka, ki bo urejevala plačevanje odškodnine in vršila druge dobičkanosne posle. Večina dobička mednarodne banke pojde v reservni sklad in če bo do* bičkov dovolj, bo plačala banka za Nemčijo nič manj ko zadnjih 21 obrokov in nemški davkoplačevalci bodo 21 let prosti vseh odškodninskih bremen. To je taka ugodnost, da so Nemci po mnogih pogajanjih podpisali 7. ju* ni j a sporazum z bivšo antanto. Po njem bo Nemčija plačevala v prvih 37 letih vsako leto srednji obrok 1988 mi* lijonov zlatih mark. V naslednjih 22 letih, to je od leta 1966. do leta 1988. bodo obroki nekoliko manjši. Ta bremena niso nikaka šala za nemško državo. Več ko pol stoletja bodo tlačila nemški narod. Njih da* našnja vrednost (brez obresti po 5(4) znaša 36.996 milijonov zlatih mark ali 158.331 milijonov papirnatih lir. Razen tega bo Nemčija morala pia* čevati posebej Belgiji skozi 37 let po 25 milijonov zlatih mark odškodnine, ker je med svetovno vojno potegnila iz prometa dobre belgijske franke, in jih zamenjala z malovrednimi papir* natimi markami, katerih je pustila v Belgiji za okoli 7 milijard. Mednarodna banka. Od tega kar bodo Nemci v prvih 37 letih plačevali, se uporabi glavni del za kritje dolgov bivše antante, drugi manjši del, 11 milijard za obnovo po* rušenih krajev. V nadaljnih 22 letih se uporabi ves denar le za brisanje dol* gov. Upati pa je, da ne bo Nemčija v poslednjih 22 letih plačala ničesar, temveč da bo izvršila vsa plačila iz lastnih sredstev mednarodna banka, kakor predvideva sporazum. Osnovni kapital mednarodne ban* ke bo znašal 100 milijonov dolarjev, to je 1900 milijonov italijanskih lir. Kapital bodo dale v prvi vrsti dr* žavne ali emisijske banke velesil. Emi* sijska banka, to je banka, ki tiska pa* Pirnati denar, je v Italiji Banca d’Ita* lia, na Francoskem Banque de France, v Nemčiji Deutsche Bank itd. Deleže lahko podpišejo tudi privatniki, ki pa ne bodo imeli pri upravi banke veliko besede. Po pravilniku bo namreč v vodstvu največ 25 ljudi: emisijske banke Italije, Nemčije, Francije, An* glije, Belgije, Japonske in Zedinjenih držav bodo imele vsega 16 mest, tako ostane za, privatnike kvečjemu 9 se* dežev. Bànkà bo potemtakem v rokah vlad. Nemcem to se pravi dolžnikom so pustili 3 mesta. V mednarodni ban* ki pripade torej odločilna beseda in premoč upnikom. 2e iz višine akcijskega kapitala je razvidno, da bo mednarodna banka razpolagala z velikanskimi • svotami. Toda poleg temeljnega kapitala, ki znaša 100 milijonov dolarjev ali 400 milijonov zlatih mark, dobi medna* rodna banka od Nemčije 100 in od upnikov 200 milijonov mark, za kate* re ji ne bo treba plačevati obresti. Če prištejemo teh 300 milijonov osnov* nemu kapitalu, vidimo, da bo banka imela na razpolago nič manj nego 700 milijonov zlatih mark ali nad 3 mili* jarde lir, kat ji že samo po sebi pri* nese lépe dobičke. Njene naloge. Iz kakšnih razlogpv se misli usta* noviti mednarodna banka in kakšne bodo njene naloge? 1. Skozi mednarodno banko pojde* jo predvsem vsi obroki nemške vojne odškodnine. Nemčija ne bo plačevala naravnost svojim upnikom, temveč izročila denar banki. Mednarodna banka bo poravnala s tem denarjem tudi dolgove med državami bivše an* tante. Tako bo na primer Amerika prejemala odplačilo italijanskih dol* gov naravnost od mednarodne banke in ne več od Banke d’Italia. Vzemimo za zgled še Francijo. Po Youngovem plačilnem načrtu mora Nemčija pia* čati Franciji 1046% milijonov zlatih mark skozi 37 let. Toda Nemčija ne bo dala Franciji naravnost ničesar, temveč bo izročila vsako leto 1046% milijonov mednarodni banki. Ta bo s tem denarjem odplačala vsako leto del francoskih.dolgov Angliji in Arne* riki (oba obroka znašata 625% mili* jonov), in šele kar ostane (420 milijo* nov) bo izročila za obnovo porušenih krajev francoski vladi. Mednarodna banka bo torej posre* dovalec med Nemčijo in njenimi up* niki, ravnotako pa tudi -posredovalec med državami upnicami samimi. 2. Nemčija je plačevala doslej do* bršen del vojne odškodnine v bfagu; tako je pošiljala Italiji premog, Jugo* slaviji železniški material, stroje itd. Upniki pa v veliki večini ne marajo blaga, temveč denar. Zakaj nemško blago dek hudo konkurenco domači industriji in tlači trgovino v zmago* vitih državah. Da bi Nemčija kar čez noč ukinila plačevanje z blagom, je izključeno. Zapreti bi morala veliko število tovaren, denarja za vojno od* škodnino bi pa ne imela kje vzeti. Za* to so finančni strokovnjaki v Parizu sklenili, da se uvede desetletna pre* hodna doba. V prvem letu bo Nem* čija smela plačati v blagu še za 750 milijonov zlatih mark, potem pa vsa* ko leto manj, dokler se ne znižajo do* bave na 300 milijonov mark. Po dese* tem letu bo pa morala Nemčija pia* čevati vojno odškodnino izključno v denarju. Nemčija bo zadostila svojim ob* veznostim, le če bo v industriji in tr* govini krepko zasluzila, to se pravi, i če bo prodala mnogo 'blaga v inozem* stvo. Zakaj na Nemškem ni, zlatih rudnikov, iz katerih bi se dali kovati cekini. Zato bo mednarodna bdnka morala iskati nemškemu blagu novih trgov ter pomagati s krediti toliko nemškim podjetnikom kolikor tujim kupcem. S tem se bo nemška indù* s tri j a silno razmahnila, nemški izde= lek razširjal v daljne dežele ter izpod* rival svoje konkurente, toda če hoče* jo upniki priti do vojne odškodnine, se morajo vdati in pustiti nemškemu gospodarskemu pohodu prosto pot v svet. Domači podjetniki in trgovci bodo sicer protestirali, ali drugega iz* hoda ni. 3.,Tretja važna naloga mednarodne banke bo obstajala tudi v tem, da bo posegala lahko tudi v finančno živi j e* nje posameznih dežel. Velike1 svoje kapitale, ki jih bo zbirala tudi v obli* ki hranilnih vlog, bo namreč nalagala, kjer in kakor bo Hotela. Tako bo mogla urejevati in lajšati finančne i I ;>4&cX5m3 { tJÌ P°s.a,meznih držav, jim dajati velika posojila, jim pomagati pri usta. Ijevanju valute m tako dalje. Neka. eri upajo celo, da bo mednarodna banka nemško vojno odškodnino tu. di eskontirala Kaj se to pravi? To pomern, da bo mednarodna banka placala posameznim državam obroke nemške vojne .odškodnine vnaprej, preden se zapadejo, to se pravi, pre. den jih je Nemčija plačala. Iz rečenega je razvidno, da bo med. narodna banka velepomembna usta. ra’ Sie zna fazviti v najvažnejše gospodarsko podjetje na svetu. Če se bodo posamezne vlade zatekale k bank, po pomoč dobivale od nje ve. lika posojila, ozdravljale z njeno pod. poro državne finance, bo banka drža, ' Orl « uzdl,kar1 ?,ele države in narode. Ud gospodarskih razmer ni odvisen samo obstanek posameznikov, tem. vec tudi držav. Kdor ima gospodarsko moc v rokah, ta vlada na svetu. Tudi za politiko se skrivajo povsod gospo, darsk, interesi. Zato utegne posTati mednarodna banka močnejša, vpliv. rodov m odIočilneJša nego Zveza na* Po pravilih ne bo banka nikdar raz. delila vsega čistega dobička, temveč zbirala predvsem reservni sklad. Za, to upajo Nemci po pravici, da bo te, kom 37 let nabrala take fonde, da bo placala iz lastnega zadnjih 22 letnih obrokov. Ako bi se ji to ne posrečilo, jamči za plačilo Nemčija. Kako je razdeljena nemška odškodnina? Kakor smo že prej omenili, bo mo, rala Nemčija po novem Youngovem plačilnem načrtu plačati v prvih 37 letih srednji letni obrok 1988 milijo, nov zlatih mark. Če bi Nemčija žaga, žila v finančne stiske, sme del tega obroka plačati tudi pozneje, to se pravi izplačilo za nekaj časa prelo, ziti. Brezpogojno in v vsakem slučaju mora pa plačati vsako leto 660 milijo, nov zlatih mark in od tega denarja mora brancija dobiti brezpogojno 500 milijonov. Za to vsoto je vsako prela, ganje m odlašanje izplačila izključe, no Francoski politiki so dobro po, skrbeh za svojo državo. Naj se zgodi kar hoče, Francija je gotova, da dobi vsako leto najmanj 500 milijonov zla, tm mark, kar je zelo velika svota Ua ta znesek Franciji ne uide, jam, eijo nemške železnice. Nemška via, da mora naložiti na železnice pose, ben vojnoiodškodninski davek in uprava nemških železnic bo morala letno svoto 660 milijonov mark odplà, cevati mednarodni banki v štirinajst, dnevnih obrokih. Vsakih 14 dni bodo Nemci dali banki denar ali pa obvez, mce, kj jih banka lahko takoj proda na borzi. Nemška država jamči za vrednost obveznic. . Za ostalo svoto nemške vojne od, skodmne ne veljajo tako strogi pred, pisi. Srednji letni znesek 1328 mili. E.zlatih, mark, ki še ostane, ne bo Nemčija odplačevala v l4.dnevnih, temveč v enomesečnih obrokih. Pia.’ »i o tfh obrokov Nemčija, kakor smo ze rekli, lahko tudi odloži, a kvečje, mu za dobo 2 let. Če misli kak obrok preložiti, mora to 3 mesece prej javiti m navesti vzroke, ki jo k temu silijo. Glede razdelitve nemške vojne od, skodmne med upnike ne velja več prejšnji ključ (glej 6. številko »Nove^ ga lista«), temveč je bil v tem oziru sklenjen nov razdelitveni načrt po no2Ìm jM.srednji nemški letni obrok razdefe?11J°n°V zlatih mark) takole Francija dobi 1046.5 milijonov- od a za Plačil° dolgov Ameriki in Angliji, 420 za obnovo porušenih krajev. Anglija dobi 409 milijonov; od teh mora plačati 355.7 za dolg Ameriki, v •A milijonov zlatih mark ostane za kritje škode. Italija dobi 213.7 milijonov; od teh gre 171 milijonov za odplačanje dol, gov Angliji in Ameriki, 42.7 za obno, vo porušenih krajev. Belgija dobi 115.5 milijonov; od teh pojde 44.5 za dolgove, 71 milijonov za pravo škodo. Poleg tega bo dobila Bel, gija letno se 25 milijonov zlatih mark kot odškodnino za nemške okupacij: ske marke. 1 Jugoslavija dobi 84 milijonov zlatih mark; od teh pojdfe 11.6 za dolgove, /z.4 za obnovo porušenih krajev. Romunija dobi 20.1 milijonov, Por, tugalska in Japonska po 13.2, Grčija 7 ia Foijska pol milijona zlatih mark. Zedinjene države dobe 66 milijo, nov; od teh je 26 za okupacijskè stroš, e’ milijonov pa za odškodnino ameriškim državljanom. Zaključek. To je v glavnem vsebina sporazu, ma. ki pojde v zgodovino pod imenom Youngovega plačilnega načrta S tako rešitvijo je lahko ogromna večina Nemcev zadovoljna, zakaj nemškemu gospodarstvu in nemški politiki pri, naša vidne in znatne koristi. 1. Dosedanji način plačevanja, ki ga je zamislil leta 1924. Amerikanec Da, wes (izgovori Dos), je imel veliko hi, bo. Fo Dawesovem plačilnem načrtu so Nemci namreč znali, koliko mora, jo vsako leto odšteti, niso pa vedeli, Koliko znaša celokupna vojna odškod, nma, ki jo bodo morali • plačati. Ta mučna negotovost je nehala. “Nemci vedo, pri čem so, in imajo temelj, na Katerem lahko organizirajo državno gospodarstvo. ,.?■ Y Pawesovem plačilnem načrtu je bilo določeno, da morajo za redno pia cevanje vojne odškodnine jamčiti tu di nemška industrijska podjetja. An tanta se je vknjižila na tovarne zaseb. nikov in ko bi nemška vlada ne bila placala, bi morale plačati tovarne ali pa iti na boben. Vknjižbe so bile veli. Ko Breme in velika sitnost za nemške podjetnike. Slične vknjižbe so obre, menjevale tudi nemške železnice. Ra, zen tega je uradovala v Nemčiji po, sebna kontrolna komisija antante, ki je nadzorovala vse nemško gospodar, stvo, vtikala lahko nos v podjetja in izvedela za marsikatero trgovsko tajnost.^Po novem Youngovem plačil, nem. načrtu se ta- nadzoròvalna ko. misija razpusti, vknjižbe se zbrišejo, nemške tovarne in želenice bodo čiste m proste. To je velika olajšava za nemško gospodarstvo. 3 Mirovna pogodba, sklenjena leta l v., IPTed antanto in Nemčijo, je na, lozila Nemčiji dolžnost, da jamči tudi za vojno odškodnino Avstrije, Ogr, ske m Bolgarije, češ da so bile njene zavezmge v svetovni vojni. Po pogod, bi je bilo torej mogoče, da bo Nemčija morala nekega dne plačati vojno od, skodmrio tudi za Avstrijo, Ogrsko in Joungov plačilni načrt misli ertati to nemško jamstvo, kar je nova ugodnost za Nemčijo. .v' Zedinjene države Severne Arne, nke so namignile, da bodo v bodoč, nostt črtale mogoče del vojnih dol, gov Evropn Za ta slučaj je v Youngo, vem plačilnem načrtu že določeno, da prideta dve tretjini popusta v prid ‘ tjiSaC1J1’ upnikom Pa le ostala tre, , 5. Mednarodna banka, ki bo iskala nemškemu blagu novih trgov ter da, kom v6™?/™ Ltr§ovcem in podjetni, kom kredite, bo na, ta način hote ali nehote podpmda m krepila nemško industrijo in trgovino ter utrdila med, P°?zaj nemškega gospodar, vn nVK°Hna ?JO °d Nemčije bremena vojne odškodnine, bo to velikanske, ga pomena za njen vpliv v svetu. Iz teh razlogov morajo biti Nemci TTt^n-v""50^111 načrtom zadovoljni. Upniki imajo :pa to prednost, da vedo danes natančno, kedaj in koliko bodo od Nemcev prejeli, da na te svote lah. Ko računajo m postavijo tako državno gospodarstvo na trdne temelje Glede mednarodne banke je treba S pomisliti, da ne bo v korist sa, mo Nemčiji, marveč, tudi upnikom. S svojimi ogromnimi sredstvi bo lahko vphvaJa na gospodarski razvoj vsega sveta Mednarodna banka bo vezala narode m države v veliko enoto, zbli, zevala njih gospodarstva in tako znat, mxpnpomoga k napredku človeštva Youngov plačilni načrt ima pa tudi hude nasprotnike, in sicer v obeh ta, Pordl;.Z zobmi skrta vsa predvojna Nemčija v kateri živi še vedno duh yd^™a IL Zai}J° je vojna odškodni, na sama po sebi neopravičena in poni, evalna, Youngov sporazum pomeni naroda59 ^ suženjstvo nemškega Mnogo nezadovoljnežev je pa tudi v zmagovitih državah. Te dni ip 100.000 bivših bojevnikov demonstri, vem 5? vPf riških uFcah proti Youngo, vem Plačilnem načrtu. Zanje je antan, T» ; ? Nemeijo prevep popustljiva, po r/pn -vm j31 yemcl morali plačati sto, rjeno škodo do poslednjega vinarja. Odgovorni državniki,in trezna jav, nost se na te proteste ne bo ozirala Youngov plačilni načrt danes ni še za, Kon temveč sam° sporazumno mne, nje finančnih strokovnjakov. Vlade Lf1'am^ti §a morojo še odobriti. Koncem julija se bodo politiki zato zbrali na mednarodno zborovanje. Gotovo je pa ze danes, da bodo spo, razum strokovnjakov z nebistvenimi spremembami sprejeli in odobrili. To L°pe lk k°-rak l fbližanju med Nemci m Francozi m h konsolidaciji Evrope. NOVI LIST Okno v svet. ... ... i “' - ; ; ' 1 Stran 5. Bolgarska politika. Svoj čas smo sporočili, da so odpo; slanci bolgarske in jugoslovanske via* de sklenili ,v mestu Pirotu sporazum, po katerem bi se odpravili in onemo; gočili komitaški spopadi na jugoslo; vansko ; bolgarski meji. Tega spora; zuma so se veselili vsi prijatelji srb; sko;bolgarskega zbližan j a. Toda spo; razuma belgrajska vlada do danes ni še mogla odobriti in zato ni še stopil v veljavo. Medtem so se na makedon; ski meji ponovili krvavi spopadi. V bolgarskem parlamentu je nastalo1 radi tega razburjenje in načelnik via; de Ljapčev je rekel, da je vsemu kriv Belgrad, ker ni odobril pirotskega do; govora. Jugoslovanska vlada je odgo; vorila, da bi Bolgari morali po spora; zumu odstraniti iz obmejnega ozem; lja prej vse sumljive osebe, pred vsem oborožene makedonstvujiišče, potem bi se dogovor šele odobril in podpisal. Bolgarska vlada tega pogoja neče iz; polniti in trpi, da krožijo oborožena krdela še vedno ob meji. S tem je do; kazala, da ne mara odkritosrčnega in pravega miru z Jugoslavijo. Beograd; ska vlada ni še pirotskega dogovora odklonila, temveč čaka, da izpolni Bolgarija glavni pogoj za mir in red na meji. Ko to naredi, se sporazum ta; koj podpiše. Amerika. Zedinjene države Severne Ameri; ke so v svetovni vojni kakor zna; no silno obogatele. Cel svet skoro jim je dolžan, zlata imajo toliko, da ne vedo kam ž njim. To je naj bogatejša država na svetu. Kakor da to ne za; dostuje, obravnava sedaj amerikanski parlament poseben zakon o uvozni carini, s katerim se hoče upreti uvozu evropskih industrijskih izdelkov. Sklenili so na primer visoke carine na volneno in bambaževinasto blago ter' na surovo svilo. S tem so dolžniki Amerikancev silno udarjeni, njih tr; govini grozi velikanska škoda. Zato so proti novim carinam protestirale različne države, tako Češkoslovaška, Dr. Ivan Tavčar: , Cvetje v jeseni. (Dalje.) Ali Meta je gledala s tako grozo narpe, da sem vedel, da je v tistem trenotku pričela slutiti, da je moški za vsako žensko naj večja zverina! »Pojdiva domov!« je zaječala. Do doma1 ni1' izpregovorila besedice. Sa; mo sedaj in sedaj me je premerila s plahim očesom., prav kakor da bi ne mogla verjeti, da se ji je kaj takega pripetilo. Skoraj pri vasi sva srečala Lučjo. 1= mela je koš ob rami in ^rp v roki. »No, Luca, kam pa,, kam?« jo vpra; šam. Bolezen se ji je še vedno poznaJlai in bilia je kakor suh list, ki je ležal vso zimo pod snegom. Odgovorila je: »V Kalarjevo dolino grem in po že; la bom ,vranje noge’. D tisti ■ jih tam Francija in Italija. Vse kaže, da bodo vsi protesti brezuspešni, zakaj Arne; rikanci gledajo na svoj dobiček in na nič drugega. V tem boju proti cari; nam se vidi vsa premoč in oblastnost Zedinjenih držav, ki drže Evropo v pesteh. j Verski mir v Mehiki. V srednjeameriški državi Mehiki je' divjal do poslednjega časa hud boj med Cerkvijo in državo. Vlada je dala pod ključ mnogo duhovnikov, škofov in redovnikov, zaprla cerkve, prepove; dala javno službo božjo in izgnala re; dove. Kakor poročajo listi, se je sedaj vendar sklenil mir z Vatikanom. Za; prti duhovniki se spuste na svobodo in cerkve se otvorijo zopet javnemu bogočastju. Verouk je sicer po mehi; kanskih postavah v šolah prepovedan, zato bodo pa duhovniki smeli pouče; vati otroke v cerkvah. / Valko. Kakor smo že poročali, je načelnik madjarske vlade grof Bethlen imel nedavno tega govor, v katerem' jei javno razglasil, da Ogrska ne prizna; va trianonske mirovne pogodbe, s ka; tero so se potegnile današnje držav; ne meje, in da ne bo mirovala, dokler se ji izgubljene dežele ne vrnejo. Vsa; ka poprava ali revizija meja bi šla se; ve v škodo Češkoslovaške, Romuni; je in Jugoslavije. Zato so zastopniki teh držav protestirali ustno v Budim; pešti in Romunija je ; povrhu vložila še pismeno protestno noto. Ogrski zunanji minister Valko je odgovoril poslanikom male antante, da ge z go; vorom grofa Bethlena strinja in dane bodo Madjari nikdar priznali mirov= ne pogodbe. Ta ostra'izjava je vzne; volj ila vso javnost v deželah male ah; tante. V romunskem parlamentu so se slišali odločni govori proti Ogrski. Nekateri poslanci so povedali, da ši; rij o ogrski vladni zastopniki po med; narodnih konferencah celo zemljevi; de s predvojnimi madžarskimi meja; mi ter da se vse ogrsko časopisje ne; prestano zaganja v mirovno pogod; bo. Taki časniki prihajajo neovirano v Romunijo in se tu nrodajajo. Zunanji minister Mironescu je od=c govoril, da ne more prepovedati madjarskih listov, ker se ylada drži načela svobodnega tiska in ker hoče to svobodo spoštovati, tudi če gre za Madjare. Romunija se bo proti ogr; skim napadom branila z drugimi sred; stvi. Prej mora pa še počakati na pismeni odgovor Ogrov, ki mora te dni dospeti v Bukarešto. Kaj nam S Krasa. dežele pišejo? Merče pri Sežani. —^ Preteklo nedé;'. Ijo sem obiskal gostoljubne Merčah; ce. Prišedši’ v vas; sem opazil, dà ni; mam tobaka. To me je prav malo škr;> belo, ker sem ved.el, da imajo Merčan; ci v vasi »opaltb«, katero sem dobil še odprto ter notri možakarje, ki so; se pogovarjali o marsičem. Od njih sem tudi zvedel, da mislijo Povirci preskrbeti sv. Petru nove zvonove,* za katere naj bi prispevale tudi sosed;' ne vasi. Merčanci se sicer temu ne upirajo, vendar pa zahtevajo tudi za svojo cerkev sv. Andreja dva nova zvona. Sklicujejo se na prejšnjega se; žanskega g. župnika Šifer j a, ki je pre; skrbel ne le Sežancem, ampak tudi Šmarcem nove zvonove. Dalje sem zvedel, da se Merčanci nikakor ne morejo sporazumeti glede plačila za »gmajnski davek«. — Mer; čanski »Burgermaister« ttdi, naj bi plačali vsi enake deleže; vaški »jusa; rji« se pa temu upirajo, češ kdor več uživa, ta naj več plača'. V merčariskem’ hotelu, pri Janezu Godčevemti sem poslušal zbrane vaš; ke diplomate, ki so pretresovali zna; no gorenjsko pravdo, ki se vrši med Ričevcem z Divače ih Mrtnjačem z raiste, K alar je dovolili; da jih lehko pò; žanjem,. Za prašiče so pa le dobre.« Obraz ,se ji je pričeli žareti in neka; -ko slovesno je pričela pripovedovati: »Gotovo še ne veste, da bo naš Ma; ti j ček stopil v službo h Katarju. Ko;. maj sedemnajst' let ima, pa bo 'že za vtilarja,. Tekoj semi dobro zdi!« »Kako je pa s Šihinom?« »Šimen, ta je pa živali! Dela, pa've; lik o ne more.' Gradiška še vedno je na njem!« Beseda »žival« ali pa še delo »živa; lica« je v našeih pogorju najhežhejši izraz ljubezni alli sočutja. Ko' šem ta izraz uvedel v silo vensko povest, sem se morali s Stritarjem skoraj botiti da mi ga'ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil na j mehkejša, pa tudi niaijplemehi; tejša slovenska duša, rni pa »živali« v mojem »Tržačanu« sploh nikdar od; pustiti ni mogel. Niti Stritar, niti Er; javec me nista mogla predrugačiti: »živalica« je naš ttajnežnejši izraz ljubezni alli pa usmiljenja! — Luca se je odpravljala: »Vranja no; ga se siama ne požanje.« Zopet je z žarečim obrazom ponovila: »To pa vama povem, tekoj sem vestila:, da pride fant h Katarju!« VIII. Drugi dan še nisem odšel. Pripetilo se je, kar se je pri Presečnikovih vsako feto ' parkirat dogajalo: Liza, in Danijel sta se sprla. Pred hlevom, tako da vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta se nekaj hvala, Pri koncu pa je bil Danijel talkorekoč pred vso vasj o-tepen. Pri nas je namreč nova; da, da sme ženska, če je slabe volje, tudi udariti; sramota pa je, če moški žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle vleklo svojega iz tolpe pretepačev, so padali trdi udar; ci, ali na dekleta ni padel niti eden in najsi je bilo še tako sitno! » NOVI LIS T Gorenja vas. — Pretekli teden se je v kamenolomu v Anhovem pripe* tila strašna nesreča. Velik in težek kamen se je odtrgal od hriba ter smrtno zadel našega domačina Fram ca Gololičiča, starega komaj 50 let. Truplo pokojnika je bilo prenešeno v mrtvašnico k Sv. Ani, od koder se je vršil pogreb na bližnje pokopališče ob veliki vdeležbi domačega ljudstva in zastopnikov cementne tovarne. Zapu* stil je ženo in več otrok. Težko pri? zadetim naše sožalje, pokojnemu Francetu pa bodi lahka domača zerm ljica! Kanal. — V nedeljo smo imeli pri nas redek praznik. Praznovala sta zla* to poroko Vidič Štefan in njegova že? na-Ana iz Grada. V bogato okinčani cerkvi sta slavljenca, oba še čila na duhu in telesu, prisostvovala slovesni sv. maši, katero je daroval naš preč. g. dekan. Imel je na zlatoporočenca tudi lep in ganljiv govor, ki je segel vsem navzočim globoko v srce. Za to redko slavje so se zbrali v krogu slavljencev vsi bližnji in daljni sorodniki, ki so prišli od blizu in daleč, da stisnejo ro* ke slavljencema srčno jim želeč zdravja in zadovoljnosti še mnogo, mnogo let. Ponikve. — Naša cerkev je še pre* cej v dobrem stanju, čeravno se ne* kateri fantje, zlasti iz Logaršč boje, da se ne bi posula; zato ne gredo med sv. mašo v cerkev. Tudi ni lepo, da med sv. opravilom zunaj cerkve go* vorc; zbijajo šale in celo kadè. Dne 28. maja je umrl eden najstarejših fantov v duhovniji Peter Božič, 11. ju* nija pa najstarejši mož Boštjan La* harnar v starosti 85 let. Kljub veliki starorti je bil do zadnjega še dober in zdrav. Naj jima sveti večna luč! Orehek pri Cerknem. — Letina tu* di pri nas kaže dobro. Jesenskega sa* d ja bo bržkone "bolj malo. Naš glavni vir dohodkov je živina. Vendar na mlekarno ne moremo misliti, ker je piča prepusta. Naši predniki so imeli ovčjerejo bolj v časti. Nekatere di'ti* žine se baje nameravajo izseliti. Tudi občinske poti so potrebne popravila.-Jesenice pri Cerknem. — 20*letne* ga Andreja - Ortarja je zadela grozna nesreča. Vozil je drva za kurjavo; na neki strmini so sani vrgle nesrečnega Andreja tako močno v mecesen, da je ostal na mestu mrtev. Počivaj v mi* ru, dragi Andrej! Staro selo. — Ker je naša vas prav ob cesti, smo vedno polni prahu. Do* bro bi; bilo cesto malo škropiti. Grl si dosti ne moremo močiti, ker so žepi prazni. Od- štirih gostilen so zato že dve zaprti. Z letino smo dosedaj še zadovoljni. Ročinj. — Ker je dežja po malem, smo v zadregi z vodo. Podtalna voda je dobila drugo smer in zato je naš vo* dovod suh. Po vodo je treba prav na konec vasi. Baje 'se je novi obč. na* čelnik že zavzel za to vprašanje. Mu bomo; prav hvaležni. V naši cerkvi vedno opazimo kaj novega. Dobili smo lep križev pot. Pri blagoslavljanju je bilo prav ganljivo. Na sv, Petra in Pavla popoldne pa bomo slovesno blagoslovili kip sv. An* dre ja in obeh apostolskih prvakov. Menda bomo v soboto tudi lepo petje slišali. Koncem septembra bo sv. birma. Tedaj bodo morda nove orgle zabu* čale. Staro in mlado si pa želi, da bi se č. g. župniku posrečilo še obe podruž* niči sv. Petra in Pavla popraviti. Iz goriške okolice. Št. Maver. — Zadnjič smo brali o našem novem dušnem pastirju. Prav veseli smo ga. Vendar pa mu ge neka* teri delajo žalost, ker še ob nedeljah — navadno brez potrebe — brskajo po polju. Spoštujmo vendar Gospodov dan, se nam bo pri blagoslovljeni le* tini obrestovalo. Sovodnje. — Iz imena naše vasi bi vsakdo sklepal, da imamo vode v izo* bilju To je tudi res. Bistra Soča in tiha Vipava obdajate našo vas. Pri vsem tem pa gospodari suša na naših poljih. Vode iz omenjenih rek ne mo* remo izkoriščati, ker nimamo sredstva za to; dežja pa k nam noče biti, Več* krat zremo z zavistjo v bližnje kraje, kjer dežuje, nas pa oblaki le varajo. — Čudno je pri nas tudi to, da si že* lijo nedeljsko sv. mašo bolj zgodaj ravno tisti, ki navadno vselej zamudi* jo. — S svilogojstvom smo si malo opomogli, Bila je izredno dobra leti*" na, cene zadovoljive. To čutijo neka* teri in skušajo z muziko dati duška veselju. Zavedajmo se položaja! Orehovlje. — 16. junija je umrl ob* če znani Filip Ušaj, mož krščanskega značaja, ki je vzgledno vzgojil druži* no; prva je bila posvečena božjemu Srcu Pogreb bo ostal v trajnem spo* mirni našim vaščanom. Rajnikov naj* mlajši sin Izidor, katerega smo ves dan nestrpno pričakovali, da pride na dopust, je naletel ravno pred cer* kvenim pragom na pogreb, ki se je pomikal v cerkev. Naš č. g. kurat, ki je pogreb vodil, je ukazal, naj se sprevod ustavi; nato so pokojnika dob deli in rakev odprli, da je potrti sin še en* krat pozdravil ljubega očeta. Ta pri* zor nas je vse tako ganil, da so vsake* mu udeležencu pritekle solze. Doma in na pokopališču je naš pevski zbor zapel ganljive žalostinke. Družino naj tolaži božje Srce, kateremu je tako vdana! S Pivke. Koče pri Slavini. — Ker prihajajo od vseh strani dežele dopisi, naj svet zve, da tudi ani nismo še popolnoma izumrli. Preteklo nedeljo t. j. 9. 6. smo imeli v naši podružnici sveto mašo ob de* setih Marsikomu se bo to čudno zde* lo, ker obhajamo god naše zavetnice 13. julija. Toda odkar so naši vaški fantje kljub sedanjim težkočam, žrt* vovali precejšno svoto denarja za spominsko ploščo padlim vojakom, ki jih je iz naše vasi 13, smo želeli en dan v letu posvetiti njihovemu spominu. Naprosili smo č. g. župnika iz Slavine, da bi vsako, leto nadsti dan opravil pri nas sveto daritev. To ponavljamo že od leta 1925. Iz srca smo hvaležni č. g. župniku, ki je kljub vedni zaposle* nosti z veseljem izpolnil našo željo. Na tem mestu omenjam, da je naš č. g. župnik blaga duša in med nami splošno priljubljen. Bog ga ohrani med nami še mnogo let! — Našim padlim vojakom bomo pa ohranili tra* jen spomin. Naj v miru počivajo po raznih bojiščih! Studenc. — Zadnjo nedeljo v tem mesecu bomo obhajali porcijunkul* ske odpustke. Začnejo se na praznik sv. Petra in Pavla opoldan in trajajo do nedelje opolnoči. Župni urad v Stu* denem. ... - Iz Brd. Števerjan. — V petek zjutraj so na* šli v vinogradu mrtvega-kolona Janeza Jeretiča. Reveža je več časa hudo me* talo. Smrt ga je rešila neozdravljive bolezni in mnogega drugega gorja. Mir njegovi duši! Brda. — Črešnje so se letos izredno obnesle. Pridelek in cena sta bila do* bra. Tako ugodne kupčije po vojni še nismo imeli. Marsikak tisočak je prišel' v Brda. Ostalo nam ne bo veliko. Po raznih bankah, štacunah in pri drugih upnikih mašimo luknje. Vsega seveda ne bo mogoče plačati. Prehu* do smo bili udarjeni zadnja leta. Sicer pa upamo, da naš trud ne bo zastonj. Trta kaže jako dobro. Novi zvonovi. Orehovlje. Orehovci, podružničarji biljenski, so pod vodstvom gospoda kurata pohvalno naprede* vali. Zdaj imajo tri zvonove, predvojna dva nista tvorila pravega zvonila. So pa trije zvončki (a1, h1, as2) ljubki, živahni, skoraj pre* glasni, kar ni v , tej visoki glasovni legi tako nenavadno. Sicer je dobra zvonarna Colbachini v Tri* dentu tu nekoliko podlegla mogočnemu via* darju »slučaju«: srednji zvon je za nedopust* no četrtinko glasu prenizek in ker je mali zvon za osminko previsok, je disonanca v skupnem zvonjenju prav slišna. To je glavna in skoraj edina napaka v tem zyonilu. Lepi glasovi po* sameznih zvonov izpričujejo, da je harmonija delnih glasov še precej dobra, kar potrjuje tu* di kromatična piščalka; oglašale so se celo iz malih zvonov težko izvabljive kvinte. Nena* vadno v ospredje stopate mala terca in spod* nja oktava, kar je posledica majhne teže teh zvonov. Liv je lep, nepiljen, resonanca dobra, kemblji poslani iz Tridenta so pa pod betico odločno prekratki. Obešeni so pa zvonovi v vsakem oziru vzor* no; vse je trdno, varno in lično, tu se nič ne maja, nič ne popušča. In kako blažilen je po* gled na lepo barvane lesene jarme (stare, pri* merite oblike) in njih protinihanje, ko zvonovi zmerno, nevihravo na zobatih tečajih koleba* jo! Za to pa ne zadostuje rokodelska spret* nost niti izučenost inženirska, za to je po* trebno znanje bistva zvonečega zvona. Obesi* tev orehovskih zvonov je vodil strokovnjak g. Lad. Pahor. , Iv. 31—a. , Bilje. Tudi tukajšnji preč. g. kurat Zamar, četudi sam spreten glasbenik, je hotel imeti tehnično preiskavo novih zvonov. Če povem, da imajo zvonovi krasno intonacijo božičnega zvonila (d1, f1, g1) in dat so vliti v zvonarni De Poli v Vidmu, potem sem ubral gladko pot splošne pohvale, na kateri zadene noga le tu pa tam ob kak kamenček spotike. j Za uglasbo zvonila edino merodajna into» nacija udarnih glasov je natančna, majhno raz« liko ene osminke glasu zaznava le srednji zvon. Vsebina harmonijskih glasov (celo na« vadno molčečih kvint) izkazuje nekilj hibi.c, toda če bi hoteli te malenkosti staviti na teht« nico, bi- morali kmalu zapreti vse livarne; kaj« ti najspretnejšemu zvonarju veže roke: slučaj. Resonanca je trajna, izdatna in le deloma rahlo valovita. — Oblika primerna, na vratu Knjižni orjak. Neka pariška tiskarna pripravlja izdajo »Zlate knjige francoske indu« strije«. Knjiga bo izšla samo v enem izvodu. Vsaka stran bo štiri metre vi« soka. Knjigo bodo vozili po vseh fran« coskih mestih ter jo' izložili v stekleni .omari obsevani z žarometi. Dva čuva« ja bosta vsako minuto obračala pred radovednim občinstvom ogromne strani. Veselje do davkov. Neki na Japonskem živeči Anglež je pred kratkim dobil od davčnega urada povabilo, naj pride dvignit dar, ki mu ga naklanja finančno ministr« stvo. Ves začuden gre Anglež na dav« karijo, kjer mu res izroče srebrno ča« šo. V pojasnilo mu povedo, da je na Japonskem izdal finančni minister odlok, da je treba vse pridne in točne davkoplačevalce nagraditi. S tem bo« do v njih zbudili veselje do odrajto« vanja davkov. Ta ga je tudi rad srkal. Med zdravniki še vedno ni rešeno vprašanje, ali je boljše biti popolen abstinent ali zmiren pivec. Je mnogo razlogov za in proti. Ko so nekega francoskega zdravnika (dr. Ozanona) vprašali za mnenje, je rekel: »Posne« majte mene1. Zjutraj pijte čisto vino, o poldne vino brez vode. In zvečer na« pravite tako, kot je napravil ljubi Bog. Počutili se bodete dobro, zelo dobro.« Rastline brez solnčne svetlobe. Na razstavi v Padovi so bile raz« stavljene najrazličnejše rastline, kot žita in druge, ki niso nikdar videle solnčne svetlobe, temveč samo elek« trično. Vsa stvar ima trenotno le znanstven pomen, a je zanimiva. Nazarenci. V Jugoslaviji živi posebna vrsta ljudi Nazarencev. To je verska loči« na, ki ne sme nositi orožja. Zato se tudi branijo vojaške službe. Zatega« delj je sodnija v Osijeku obsodila 40 Nazarencev na osemdnevno ječo. Čez Sibirijo in ocean. Ruska zrakoplovca Šestakov in Bo« lotov se pripravljata na drzen polet. Na letalù »Sovjetska država« se bosta dvignila v Moskvi 15. avgusta v zrak in letela preko prostrane Sibirije k Tihemu oceanu in čez do ameriške obale, od tam čez visoko Skalno po« gorje in vso Ameriko v Newjork. ne preozka. — Lix vzorno lep, nedotaknjen s pilo ali celo z dletom. Tako dokazujejo tudi biljenski zvonovi, da more spretna zvonarna vliti točno intonirano zvonilo, ne da bi segala po pili ali dletu. Ker se tečaji sučejo na neprimernih krogli« cah, so kemblji skoraj za eno tretjino pre« lahki, k temu prihajajo še zadržki po kolo» vratenju, ker ni smer nihanja kembljev usmer« jena po nihajih zvonov. Na železnih jarmih vijaki popuščajo. Novotarjenje z železnimi jarmi in s kroglicami na tečajih se ne obnese. Neglasbeni del te preizkušnje je izvršil moj i sotrudnik g. Lad. Pahor, za kar sem mu iskre« | no hvaležen. Iv. M—a. Kitajski teater. Rusi znajo pridobivati vzhodne na« rode. V Ljeningradu (prejšnji Petro« grad) imajo »Dom narodov z Vzho« da«. Tam so zdaj odprli pravo kitaj« sko gledališče. Nastopili so pravi Ki« tajci, delavci in študentje, v kitajskih igrah »Beli tiger«, »Vojskujoča , se kneginja« in »Solnce resnice«. Kaj dela Hoover? Ameriški predsednik ima polne ro« ke dela. Pa prav dobesedno. Vsem ne« številnim obiskovalcem mora .roke stisniti, če ne je zamera. Ob sedmih vstane in se po ameri« kansko najprej pošteno najé. Ob de« vetih že podpisuje akte. Ob desetih so sprejemi. Ob enih kosi in ima ved« no goste. Od dveh in pol do petih so posvetovanja z ministri. Potem se Hoover zapre s svojimi tajniki do polosmih v svojo delovno sobo. Ob polosmih večerja. Tri ure kasneje gre spat in da lažje zaspi, bere roparske zgodbe. Čiste plače pa ima revež 1,425.000 lir na leto. Spovedna molčečnost. Neki dunajski odvetnik je napravil na sv. stolico v Rim prošnjo, da bi bil kurat znane velike kaznilnice v Steinu na Nižjem Avstrijskem odvezan od spovedne molčečnosti. Gre za rešitev kaznjenca, ki je bil pred leti obsojen radi umora na trideset let težke ječe. Porotniki so izrekli obsodbo na pod« lagi obtežilnega pričevanja drugega kaznjenca, ki je 1. 1926. umrl. Pred svojo smrtjo je svojemu spovedniku, kaznilniškemu kuratu, baje priznal, da je pri obravnavi krivo pričal in da je njegov tovariš nedolžen. — Proš« nja ima sicer dober namen, toda spo« vedna tajnost je nekaj, tako nedotak« Ijivega in načelnega, da ji sv. stolica ne bo mogla ugoditi. Saj je znano, da je sv. Janez Nepomuk radi spovedne tajnosti pretrpel smrt v valovih VI« tave v Pragi. Ne znaš hoditi po stopnicah, zato se brž utrudiš. Kdor visoko stanuje in stopa na stop« niče po prstih, se kmalu upeha. Zlasti pismonoše pa, ki dosti hodijo, vedo, da je. treba stopati po stopnicah s ce« lim stopalom, pa se ne boš utrudil. Najvišji hotel v Evropi je zgrajen pod nekim Švicar« skim vrhom (Jungfrau) 3460 metrov visoko. V tej višini dobiš lahko vsega, kar ti srce poželi. Možje, Hi vodijo Evropo. V španskem listu ABC popisuje novinar Andrej Revesz celo vrsto ve« likih sodobnih državnikov. Gledal jih je od blizu in pazil tudi na njih šib« kosti. Ker gre za može, od katerih je v marsičem odvisna usoda človeštva, bo popis gotovo zanimal naše bravce. Začnimo s francoskim zunanjim mi« nistrom Briandom. Ali je to državnik? _ Ko sem prvič videl Aristida Brianda, — piše španski časnikar — se nisem iznenadil, nasprotno sem imel vtis, ka« kor da ga že poznam. In res je tak, ka« kor so ga že stokrat opisali: ima dolge lasi, zanemarjene brke in precej po« redne oči. Izgleda kakor star študent, ki ljubi življenje nad vse. Zelo pogo« stoma se je ponovil že izrek, da Briand nič ne zna, a vse razume, Poincaré pa da vse zna, a nič ne razume. Čeprav je ta izrek v mnogem resničen, je ven« dar za Poincareja (francoskega načel« nika vlade, ur.) precej krivičen in ža« ljiv. Če je izrek krivičen tudi za; Bri« anda. je drugo vprašanje. Govore, da trpi Briand na neozdravljivi bolezni, to je na lenobi, in da ni celo življenje prečital do kraja niti ene knjige in niti enega uradnega spisa. Ravno tako pra« vi j o, da vzame Briand, čim pade vlada, katere član je, klobuk in palico in od« ide iz ministrstva. Za časa ministro« vanja ni namreč napisal nič in nima zato kaj odnesti iz ministrstva. Da li je ta pripovedka resnična, ne vem; na vsak način pa je dobro izmišljena. Za« gotavljam vas vsekakor, da nisem na njegovi ogromni mizi videl nikdar knjige, nikdar časnika, mesečnika ali uradnega spisa. Jaz mislim, da nima on niti najmanjšega pojma, kaj je to mednarodna trgovina, a ume zato vrlo dobro govoriti o potrebi miru, o raz« orožen ju o bratstvu med narodi, sploh o stvareh, kjer srce, kretnje in govor« niški darovi lahko nadomestijo glo« boko znanje. Potrebno dopolnilo Briandovo je gospod Filip Berthelot, slavni in pravi gospodar francoskega zunanjega ministrstva, človek, ki ima mèdna« rodne ugovore v malem prstu. Pravijo, da bi se Briand brez njega ne mogel znajti v zmešnjavi ugovorov, spora« zumov in pogodb. Ali je to resnica, mi ni znano, vem na. da je Berthelot eden najizobraženejših ljudi, kar sem jih v živlienju srečal. Njegova glava je pre« velika v primeri z ostalim telesom in mora vsebovati nenavadno velike mož« gani. Tz njegovih oči sije ogromen ra« zum. Ni govornik na stvari gleda z neusmiljeno kritičnim očesom, njegov razgovor ie poln šale in ostrih opazk. Poincaré. Nato se je lotil časnikar sedanjega načelnika vlade in bivšega predsed« nika francoske republike Poincareja. (reci Poenkareja). Priznavam — pravi španski novinar — da Rajmonda Poincareja ne poznam od blizu, in mislim, da je zelo malo ljudi prodrlo v njegovo dušo. Časni« kar j e vrlo redko sprejema in ne pusti Kaj se sliši po svetu. nikoli tiskati razgovorov ali intervju« jev. Jaz sem imel to čast, da me je sprejel in na dolgo sva se razgovarjala o njegovem delu v finančnem ministr« stvu. (Poincaré je tudi minister financ, uredništvo) Do tedaj sem poznal Poincareja sa«; mo po slikah, razume se da tudj po nje« govih govorih in knjigah. Predstavljal sem si da mora biti majhen, suho« paren in ne ravno prijeten, postaren človek s trdim glasom. Kako me je pa iznenadilo, ko me je sprejel res sta« rejši gospod, toda mož mladeniških kretenj, z vedrim, smehljajočim se obrazom in prijetnim glasom. Njegov način govorjenja naju je privedel zelo brzo k največjim zaupljivostim. Z najprijetnejšim glasom se je raz« govarjal o mednarodnem političnem položaju, o francosko«španskih zvezah in o mnogih drugih stvareh. Govoril je z odkritosrčnostjo, ki me je osu« pila, morda zato ker sem obljubil, da ne objavim, o čem sva se razgovarjala. Našel sem, da je glavna črta njego« vega značaja trdoglavost. Obljubil mi je, da mi v spomin na najin pomenek pošlje sliko s podpisom, in res je dr« žal obljubo. To je dokaz, da ima dober spomin in da je mož beseda. (Dalje.) Ti bom eno povedal ! Angleški pisatelj Dickens se je nek« daj peljal s cestno železnico. Na neki postaji je vstopila postarna gospo« dična, ki radi gneče ni dobila pro« štora. Dickens je vstal in rekel okoli stoječim: »Naredite prostor, da bo ta lepa gospodična lahko prišla sem sest.« — Ko se je gospodična vsedla, se je zahvalila, rekoč: »Hvala, go« spod! Obžalujem, da vam ne morem vrniti poklona.« — »Oh«, je odvrnil Dickens, »to samo dokazuje, da ste odkritosrčnejši od mene». * * * Angleški pisatelj Wallaeé in fran« coski politik Le Brumier sta bila nek« daj skupaj v Moskvi. Nobeden pa ni znal niti besedice ruski. Nekega dne sta hotela odpotovati v Petrograd. Pri - ogledovanju Moskve pa sta se precej zamudila, tako da je manjkalo še dvajset minut do odhoda vlaka. Edi« no z vozom bi ga še dohitela. Voz je bil hitro najden, toda kako dopove« dati kočijažu, naj ju zapelje na kolo« dvor. Končno se Francoz spomni ter predlaga: »Ti po,snemaj lokomotivo in sopihaj, jaz bom pa mahal z zasta« vico in žvižgal. Ni vrag; da bi naju ne razumel ! ! — Rečeno storjeno. Koči« jaž ju je nekaj časa začudeno gledal; nato pa se mu je posvetilo. Pognal je konja in šlo je, da je bilo veselje. Potnika sta bila vsa zadovoljna, da sta se s. kočij ažem tako izvrstno zmenila. Čez deset minut pa je voznik ustavil pred — norišnico. * * * Ko je bil znani general Douglas Haig še praporščak, je bil njegov polk v majhnem obmorskem mestu. Haig je imel čudovitega psa, ki je znal mar« sikatero umetnost. Vsak dan je, n. pr. hodil k peku po kruha za svojega go« spodarja, ki mu je dal dva groša in košarico. Pek je vzel groša in dal kru« ha. Nekdaj pa se je pek hotel prepri« čati, ali je pes res,tako razumen, kot pravijo. Vzel je prinešena dva groša in dal kruha samo za en groš. Pes je šel in se za nekaj časa vrnil s,— poli« čajem. Krik po grudi. Nedeljski popoldan je počival nad dehtečimi polji; nad mrkimi lesovi in zelenimi lokami se je dvigalo ko't ka« dilo proti" plavemu nebu. Sedel sem na parobku,- Nikjer ni videti človeka. Pač, po stezi med razoranimi njiva« mi gre sključen starec. Nenadoma sname klobuk z glave, seže z desnico^ v prazno pokrivalo in dela, ko da z velikimi ;zamahi s>eje zrnje v odprte razore. Počasi, slovesno stopa nežna« ni sejalec od njive», do njive. Tako jih hodi na stotine, 'tisoče in milijone in mečejo s toplo ljubeznijo semena v grudo. Ko je prišel starec do parobka, je v zadregi pordečel. Hotel je brez bese« de stran, pri tretjem koraku pa se je premislil in obstal: »Ste me gledali, ne?« »Tam doli, ha njivi, da.« »In ste se mi po tihem smejali...« »Ne, prav res da ne.« »Pač smešno je bilo — glejte, go« spod — tako me prime vsako leto ob« sbrej — sem imel njive prej — kar še in še bi sejal — gruda me vedno vabi.« Smeh mu je spreletel lice, ko .da je smešnico povedal; notri ga je pa tr« gaio. Začela sva o letini in živini, tedaj se je stari sejalec otajal: »Bi! sem dober kmet, oh, in kako rad sem sejal. Trije sinovi so bili ko žrd; vse je vojna pobrala. Mojo rajno je žalost v grob potegnila. Nekaj časa sem se pehal sam. Pa' čemu bi se? Zdaj osebenkujem. Vsako .pomlad znova pa mejodprta gruda kliče ...« Umolknil je in se zagledal pred se. Iz njega# iz podobe naših kmetov, od Boga poslanih sejavcev zemlje, pa je žarelo tiho hrepenenje po duhteči raz,orani grudi na prostranem polju. Zi umnega gospodarjja. Gospodarskj koledar za julij. V hiši: V prejšnjem gospodarskem koledarju (glej št. 10 od 30. maja) smo rekli, da je treba na široko odpreti vrata in okna stanovanj in pustiti prost dohod solpčnim žarkom v naša stanovanja. To velja tudi ža mesec julij in druge mesece. Solnce je zdra« vje,' škoda, da ne obseva naših pljuč. V kleti: Če nismo še razprodali vina, pazimo, da bodo sodi polni. Če pa si vino odprodal, pazi ntf prazno posodo. Dobro jo operi (z verigo!), zmerno jo posuši in potem zažveplaj in zapri z veho in čepom. - Prazno posodo brani na suhem prostoru, da ne bo plesnila. Odstrani krompir in kislo repo iz kle« ti. kjer je vino in vinska posoda. Hlev skidaj vsaki dan; zjutraj par vil gnoja in vse je v redu. Ne zamašuj oken z gnojem, gnojnica . naj se ne zbira v hlevu, temveč jnaj se odceja v jamo za gnoj. Hlevna vrata bi morala biti črež dan odprta in zamrežena s pajčevinastim pregrinjalom (tulom). Pazi na krmo! Ne dajaj živali ugrete krme in tudi ne sveže krompirjevice, če se hočeš izogniti napenjanju. Za prešiče je v letnem času detelja najprimernejša krma, prešiče večkrat operi in okopaj. Na Vrtu moraš pleti in okopavati ter zalivati. Drugače bo malo zelenja« ve. in še ta bo trda, nekam ostarela. Odstranjuj paradižnikom stranske poganjke, zalistnike. Presadi zeleno (šelno) v rahlo zemljo in ne preglobo« ko. Čas je, da seješ zimsko solato en« divijo. Posadi na vsa prazpa mesta v vrtu sadike zelja. Ali imaš doma peteršilj ali ga feh« taš od sosede? Izberi na vrtu košček zemlje, saj rabiš peteršilj skoraj vsaki dan. Na njivi je žito dozorelo ali' dozb« reva, ponekod bodo kmalu kopali ' krompir. Na Češkem imajo sledeči pregovor: kjer plug gleda snope, tam bo prihodnja žetev dobra. Zato hitro .preorji strnišče in vsej ajdo, činkvan« tin. repo. Pognoji vse z umetnimi gno« jili, kajti le tako se bo pridelek dobro razvil. Domači gnoj ne more tako hi« tro razpasti in dati dovolj hrane. Od umetnih gnojil sta najprimernejši su« perfosfat in čilski soliter. Seveda za« visi drugi pridelek v največji meri od dežja. Na senožeti se je ponekod košnja končala, drugod pa še ne. Ne odlašaj nikjer s košnjo. Če hočeš imeti obilo otave, zali j senožet z gnojnico ali pa raztrosi kako dušičnato umetno gno« jilo. to pa takoj po košnji. V yinogradu škropi proti peronos« pori in žveplaj proti oidiju, odstranjuj plevel, prečisti trtam nepotrebne po« ganjke: solnce naj ima dostop do vse« ga razvijajočega se grozdja. Privezuj in škropi cepljenke! V sadovnjaku: Črešnje so obrane, marelicè in breskve zore, ravnotako tudi nekatere hruške, jabolke in slive. Kdor je skrbel ,za sadno drevje, je dobil in dobiva lep pridelek, kdor se na briga za sadno drevje samo takrat, ko sadje obira, ne bo s pridelkom za« dovoljen. Škodljivcev je vedno več in ne bo dohodka, če ne bomo vničevali sovražnikov sadnega drevja. Trg s kmečkimi pridelki. T r s t. — Črešnje: Sezona je zaklju« čena. V poštev pride le še domači k on sum. Cena je od 1 do 3.50 L za kg. Tudi vse črešnje iz Brkinov so pro« dane. Blago je bilo zelo lepo. Večina je. bda prodana za žveplanje. Cena je bila 100 do 150 lir za kvintah Najnižjo ceno so dosegli tisti, ki so črešnje v naprej prodali. Ves letošnji pridelek Brkinov se računa na 2000 kvintalov. j—e*" -vrše» .n.-1-J.ìa Štev. 14. »NOVI LIST« Stran 11. Krompir: Blaga je še vedno malo na trgu. Cena 60 do 70 stot., /grah gre po 1.40 do 2.20 za domači konsum. Hruške so po 1.60 do 2.40, breskve od 1.80 do 6, šparglji 1.40 do 2.80, fižol v stročju 1.30 do 2 liri za kg. Gorica. — Črešenj prihaja na trg še kakih 100 do' 150 q dnevno, večino; ma črnih tarčentark, ki dosežejo ceno 2.60 do 3.50 za kg. Gredo v Avstrijo in na Češko. Največ jih je od stare meje, precej pa tudi iz Kanalskega (Plave). Breskev je dnevno 5 do 10 kvinta» lov po 3.20 do 4.60. Gredo v Prago in na Dunaj. Hrušk je že kakih 20 kvintalov dnevno po 1.60 do 2 liri za kg. Prave» ga izvoza še ni. Marelic je po 15 do 20 kvintalov dnevno, cena 3.50 do 5 lir za kg. Veči» no jih kupi neka domača tvrdka za konserve. Krompirja je še malo, cena 60 do 70. Okoličani mnogo tožijo, da ni» ma uvoženo seme nobenega zarodka in da je najbolje (isti krompir pre» orati. Šparglji bodo še do sv. Petra, cena j okoli 2 liri. Fižol v stročju: zeleni gre po 1 liro, j rumeni (brez žile) doseže tudi 2.50. Grah gre le za domači konsum, cena 1.60 do 2 liri za kg. Trg svilodov. V 11. številki »Novega lista« smo predvidevali ceno 15 do 16.— L za kg; ta cena velja v resnici za naše kraje. V notranjosti države je srednja cena L 14.50. Vino teče ko- olje. Tako vino je bolno, moramo ga ozdraviti. Če je vino vrhu tega še mot» no, ga ne smemo pretočiti na zraku, ker bi s tem stvar še poslabšali. Naj» boljše je v tem slučaju dati vinu 15 gr metabisulfita, 50 gr citronove kisline in 10 gr tanina (čreslovine) na vsak hi. Tanin raztopimo v kozarcu vin» skega špirita (močnega žganja). Dr» žimo vino kolikor mogoče na hlad» nem, zakaj toplota pospešuje bolezen. Vino za jesih. j Kot znano so pridelali lansko leto v Italiji okoli 20 milijonov hi zelo sla» bega vina, katerega ni mogoče prodati za pijačo in ki sedaj obremenjuje vin» ski tog. Ker se uporablja za žganje le mali del slabega vina in ga drugače ni mogoče porabiti, je 14. junija vložilo v parlamentu 26 poslancev predlog, naj oteži vlada izdelovanje jesiha iz čistega alkohola in ocetne esence ter olajša napravo jesiha iz slabih vin. Breskve za izvoz v Nemčijo. Breskve v košaricah za izvoz v Nemčijo morajo biti tako»le oprede» ljene: »Ekstra« ne več kot 6 breskev na 1 kg; »prima« ne več kot 8 do 10, »seconda« 10 do 12, »terza« 15 breskev na kg. Pomanjkanje krme. Iz poročil »Kakšno letino pričaku» jemo« (glej 12. številko »Novega li» sta«) sledi, da grozi večjemu delu de» žele pomanjkanje krme za živino. Do» bro razvita živinoreja v takih merah i ni mogoča. Če pa v naši deželi ni do» hodka od živine, je revščina. Potreb» na je torej. krma in zopet krma. ■ Odkod naj jo dobimo? Glede sena ne moremo ničesar več storiti. Druga je pa z otavo. Tudi pri» delek otave zavisi sicer večinoma od ugodnega ali neugodnega vremena, katerega ne moreš spremeniti, ven» dar pa človek z gnojnico lahko obilo poveča pridelek. Zato pa rabimo gnoj» nico tudi za onemogle senožeti. ,Po» livarno jo pred ali med dežjem; če pa dežja ni, jo moramo razredčiti z vodo. Slama. Te je pri nas vedno več, ker vedno več kmetovalcev seje žita, po» sebno pšenico. Res je sicer, da pše» nična slama ni za živino najboljša (slabša je kot ovsena ali ječmenova), a za silo in kot mešanica z dobrim se» nom zaleže. Pravilni dodatek k slami pa je krmska pesa, krmsko korenje in zelje. Krmske pese bi moral vsak kmetovalec mnogo zasaditi. Kdor jo je letos zasadil dovolj zgodaj, jo ima prav lepo. A tudi sedaj je še čas za sajenje pese, seveda se mora izvršiti med dežjem ali pa jo je treba potem zaliti. Krmske pese bi moral imeti vsak kmetovalec za celo zimo. Frodelj. Tudi zeleno lipovo, jese» novo in drugo listje, pravilno posuše» no, dokaj zaleže. Tudi tega naj si ži» vinorejec oskrbi. Sedaj še lahko marsikaj sejemo, posebno po strnišču. Če bo količkaj vremena, bo še zrastel obilen pičnik, (Nadaljevanje na str. 12.) -■><,-______-to. „___________‘ .. _________ ' ' . ^ * Zahvala. Ob bridki izgubi soproge, mamice in stare mamice ter hčere [Tlarije Podreka roj. fon, soproge posestnika, trgovca in gostilničarja iz Volč št. 115 pUOVOVUUVU) w I v« » »» j— — ------- se najtoplejšc zahvaljujemo blagorodnemu g. dr. Serjunu, zdravniku iz Tolmina in g. dr. Sussigu iz Gorice za lajšanje bolečin, vlč. g. župniku Alojziju Kodermacu za tolažbo v bolezni in smrti, g. asist. Angelu Spulvero za njegovo požrtvovalno skrb, vsem darovalcem cvetja in vsem bližnjim in- oddaljenim udeležencem za spremstvo blage pokojnice na poti k zadnjemu počitku; hvala ,tudi za številna pismeno in »brzojavno izražena nam sožalja. Volče, dne 19. junija 1929. > Žalujoči ostali soprog Franc, sina Anton in Ignac, hčeri Marija por. Gabršček in Ivanka, vnuki in vnukinje ter mati Marija Fon. 1 Zahvala. Vsem vernikom, ki so se vdeležili v velikem številu žalnega sprevoda k večnemu počitku nepozabne soproge in mamice Materine Danlelič izrekamo tem potom našo presrčno zahvalo. Enako se zahvaljujemo tudi onim’ ki so nam z marljivostjo in požrtvovalnostjo, posebno v zadnjih dneh njenega življenja, pripomogli streči pokojnico in ji lajšati težke bolečine. Ob enem. se zahvaljujemo vrlim pevcem za lepo petje pretresljivih žalostink pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu nepozabne. Ker nismo v stanu njih truda niti deloma poravnati, naj Vsemogočni poplača vsem dobrotnikom. Jclšane, 19. VI. 1929. Globoko prizadeta družina DaniGliČeva. Važno sporočilo vsem z dobrim olmsomj 1 PILSEN URQUELL 12°, — —Kraljica pive SSSSSmSSSŠSSS Iz mestne pivovarne v Plznu (Češko). Letni proizvod: 1 milijon hektolitrov. — Prodaja v GORICI le Restavracija JOSIPA PODGORNIK, Corso Verdi št. 32 (Central) .......— Hotel QUARNERO, Corso Vitt. Em. III.! BI 4"à IT E GORICA, Koren (P lil il trgovina čevljev Trpežno blago po najnlžjlh cenah. (Piazza E. d’Amicis) štev. 1 domačega in tvorniškega izdelka najrazličnejših vrst Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ H Stran 12. » N C) V 3 LIS T Štev. 14. f v* trščak, koruza za zeleno krmo, ki ži* vini prav dobro tekne. Kjer imajo na? vado sejati na strnišče repo, jo bodo itak vsejali. Plevel je plevel in povsod škodi, posebno pa v vinogradu, zato ven z njim, dokler je še mlad in zelen ter še ni napravil cvetja. Večina plevela pa nam lahko služi za krmo, biti pa mora prost' zemlje. Pri čiščenju trt se tudi marsikaj, ubere in čiščenje bo še vrhu tega ko* ristilo trti in grozdju. Paziti je le treba, da ostane nedotaknjen tisti po* ganjek, ki nam bo služijl za les drugo leto. v Nove postave. Pravice zasebnikov na javnih vodah. Na vprašanje raznih mlinarjev in žagarjev^ če morajo zaprositi za pri* znanje vodne pravice na javnih vo* dah, odgovarjamo tole: Pravico zasebnikov do uporabe jav* nih vod urejujeta zakona od 9. okto* bra 1919 št. 2161 in od 14. 8. 1920 št. 1295. Kdor uporablja na katerikoli na* čin javno vodo, mora imeti dovolje* nje ministrstva javnih del. Prošnjo za priznanje pravic na jav* nih vodah je treba vložiti potom stav* binskega urada (Genio civile) na mi* nistrstvo javnih del tekom enega lčta, ko je bil objavljen seznam javnih vod za vsako pokrajino. Za goriško pokrajino je bil seznam javnih vod že objavljen v »Gazzetti Ufficiale« od 17. maja 1927. Proti temu seznamu je pa mogel vsak še rekuri* rati tekom šestih mesecev in zahte* vati izbris ene ali druge vode iz sezna* ma javnih vod, če je šlo za zasebno vodo. Končni seznam javnih vod za goriš* ko pokrajino do danes še ni bil ob* javljen. Ko bo objavljen, bo še eno leto časa za vlaganje prošenj za pri* znanje pravic na javnih vodah. Ta* krat bomo v listu natančno poučili na* še ljudi, kako je treba vložiti prošnjo na pristojne urade. Prihodnjič bomo objavili v listu, do kdaj je čas za via* ganje teh prošenj v tržaški, istrski, reški in videmski pokrajini. Izseljencem. Dostikrat zahtevajo ljudje od svo* jih v južni Ameriki, naj jim pošljejo od tam sem potrebne listine za vno* klic. Ker ne znajo prizadeti dobiti pra* vi h listin, imajo nepotrebne stroške. Da prihranimo denar in pota, dajemo naslednja pojasnila tistim, ki hočejo za svojimi očeti, možmi, brati itd. v južno Ameriko. 1. Najprej si morajo priskrbeti družinski list v dveh izvodih, in sicer mora prvi izvod potrditi domača pre* fektura in nato še notranje in zuna* njé ministrstvo; drugi izvod pa mora (Nadaljevanje na str. 13.) I gg S gannii za birmo izredno nizke cene, velika izbera samo v ZLATARNI F. RDM TRST - Corso Garibaldi 35 •S;***s*wk***i^l******l**"********S 4 ! 4 ZAVOD LEPOTE! TRST via S. Lazzaro 20 -via TorreManca 34 Kotiranje in striženje las negovanje rok, nohtov (manicure) in masaže. Posebnost: zajamčeno neškodljivo barvanje las. Zelo nizke cene. Lastnik: A. PIRH £ fll gran Risparmio" $9 TRST - ¥1% S. LAZZARO 9 S. LEVI Vedno novi dohodi po ugodnih cenah: Odrezki po 1I•> metra po cent. —.75 Kotenina, bela in ruj ava Platno »Coredo« Domače platno Platno »Dovias«, težko Platno za rjuhe, vioko 150 cm Platno za rjuhe, težko Platno za rjuhe »Dovias« extra Svila za otroške oblekce bela in modra Svila platnena za ženske obleke Tarliž za žimnice, težak, visok 120 cm Zefirji za srajce Pppelin za srajce " od L 3.50 naprej Volnen muškin, v vseh barvah po VELIKA IZBERA »BORGO« ZA HLAČE IN VOLNENEGA BLAGA ZA OBLEKE. po L 1.90 po L 2.20 po L 290 po L 3.20 L L L po po po 4.50 5.50 6,— po po po PO 2.80 3.— 4.50 2.80 L 9.- Velika izbera perila za opreme ne* vest; prti, prtiči, brisače, kuhinjske cunje, posteljna pregrinjala, končena in svilena, robci, nogavice itd. _______________________J_________ t : * URAR in ZLATAR S ♦ POVH ALOJZIJ ! t % t t 4 » I Trst, Piazza Garibaldi I. nadstr. » Največja in naj priporočljivejša -o delavnica v Trstu o—o Kupuje krone in zlato : Darila za birmo : Cene in blago brez konkurence! JI buon mercato" TRST — Via Arcata 16 — TRST Velika zaloga moških in deških dblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev. Govorimo slovensko. Cene zelo ugodne. Gospodinje! Predno kupite kakršno koli blago, obi* ščite mojo trgovino kjer dobite: Madapolan po L 1.95, platno »Famiglia« 80 cm vis. po L 2.90, domače platno 70 cm vis. po L 1.80, zephir za srajce po L 2.50, svila fantazija po L 2.95, bri* sače po L 1.95, satin 120 cm po L 3.90, »ere* ton« rožast po L 2.90, pristno platno 80 cm vi* soko L 5.90. Velika izbera prtov, pregrinjal, maj, nogavic i. t. d. po najugodnejših cenah. MARIJA ACCERBONI, TRST — via Genova 21 — TRST OSCAR CANARUTTO zlatar - urar Trst — via Imbrlani 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela. Odlikovani zobozdravniki ambulatori j R. BREZIGAR sprejema v Goric! na TRAVNIKU 17/1. - . GROZDJA za vse otroke od 2 do 12 let so gliste, ki so nevarne zajc-davke čreves. Ta bolezen se ozdravi po'pol-noma s čokoladnimi bonboni ARRIBA PROTI GLISTAM V zelenih zavitkih po L. 1:-Prodaja se v vseh lekarnah. m 'ARRISA ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTAM r*T' xep „ za rjuhe 150 cm. „ „ 4.50 Jajčna koža (pelle ovo) . „ „ 2.80 Zefir za srajce....” " 1.80 ” Rlgadln za srajce, modni črtež „ 2.90 Rigadin dvojna širokost . . „ 3.90 Popelin za srajce.... „ 4.50 ” Svila fantazija...... » 3.50 Saten črn, dvojna širokost „ „ 3.90 „ Obrisače različnih barv in visokosti.........„ „ 1.90 VELIKA IZBERA ženskih, moških in otroških nogavic. Posebnost: otroške športne in moš« ke poletne majce itd. itd. SAMO prvovrstna izbera, vedno novi prihodi. Tvornica tehtnic, - uteži in mer Giuseppe Florene & (j.o Tf*ST via Vidali 9, tel. 84 >»03 z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic. Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno. SEM Izborna oskrba d pogoje. ììib PENSIONE LYDIA kuhinja, v bližini obale, popolna nevno 24 lir. Vprašajte za Dopisujemo slovenski. Edina garilika ! ! ÉB IVAN KERŽE Trst (13) Piazza S. Giovanni N.l KUHINJSKE POTREBŠČINE iz emajla in aluminija, namizno orodje in oprema, različen porcelan, steklenine, najrazličnejša darila, i. t. d. i. t. d. LESENI IZDELKI: škafi, brentači, krušne košarice in lorda, sita, igralne krogle, i. t. d. i. t. d. NAJUGODNEJŠE CENE! PRI TVRDKI davide CAVALIERO — trst Corso Garibaldi N. 5 Telefon st. 78-32. (Stara Barriera) dobite po najnižjih cenah zelo bogato zalogo' IZGOTOVLJENIH OBLEK, ENOTNIH IN OVOJNIH OPRSNIKOV, FLANELASTIH HLAČ,; TRENCH COAT,! Jopiči ALPAGHS, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek. Bogata izbera blaga na meter iz domačih in inozemskih tovarn. P®*- LASTNA KROJAČmCA -^$5 Govorimo tudi slovensko. . Resna''postrežba ! r.; Stran 14. »NO VI LIST« Štev. 14. (ferma speciale), ki traja tri leta, dve leti ali pa tudi manj, če to' določi vojno ministrstvo; polbrat vojaka (po očetovi strani), ki pripada enemu izmed nazadnje odpuščenih štirih let« nikov, če je odslužil najmanj redno vojaško službo. Kateri vojaki imajo pravico do najkrajše vojaške službe? Pravico do najkrajše vojaške službe imajo tile nabornikbvojaki: 1. sinsedince očeta, ki je nastopil 65. leto, ali če je nesposoben za koristno delo; 2. sin prvorojenec očeta, ki se nahaja v istem položaju, če nima drugega nad 16 let starega sina; , 3. sin edinec matere»vdove; 4. sin prvorojenec matere«vdove, ki nima drugega nad 16 let starega sina; 5. edini vnuk starega očeta, ki je nastopil 70. leto, ali če je nesposoben za koristno delo in če nima sina, ki bi bil nad 16 let star; 6. edini vnuk stare matere»vdove, če nima nad 16 let starega sina; 7. vnuk=prvorojcnec starega očeta, ki je na«' stopil 70. leto ali če je nesposoben za delo in če nima nad 16 let starega sina ali drugega nad 16 let starega vnuka; 8. vnuksprvorojenec Stare mateie«vdové, ki nima sinov ali pa drugih vnukov starih nad 16 let; 0. prvorojenec med sirotami, ki nimajo oče« ta ne matere, če nima nad 16 let starega brata; 10. edini brat sester, ki nimajo očeta ne ma« tere, če so neporočene ali pa vdove, ki nimajo nad 16 let starega sina; 11. sirota po očetu in materi, če ima enega za delo nesposobnega brata in če je treba dru» ge brate smatrati po zakonu za odsotne; (po zakonu se smatrajo za odsotne: a) stalno težko bolni in-za delo nesposobni; b) oni, Id jih je sodišče že proglasilo za odsotne; c) osebe, ki morajo prestati v zaporu nad 12 let); 12. sin vojaka, ki je umrl pod orožjem ali pa na dopustu zaradi ran in bolezni, ki jih je povzročila vojaška služba; 13. polbrat vojaka (po očetovi strani), ki je umrl pod orožjem ali na dopustu zaradi ran in bolezni, ki jih je povzročila vojaška služba; 14. sin vojaka, ki je invalid, kateremu je bi» la priznana pokojnina radi vojaške službe; 15. polbrat vojaka (po očetovi strani), ki je invalid, kateremu je bila priznana pokojnina zaradi vojaške službe. Nabornikbvojaki, ki smo jih navedli pod št. 9., 10., 11., 12., 13. in 14., imajo pravico do skrajšane vojaške službe le tedaj, če ni bil no« beden njihovih bratov že deležen te dobrote. Le pod istim pogojem imajo tudi vojaki«na« borniki, ki smo jih navedli pod št. 12., 13., 14. in 15. pravico do najkrajše vojaške službe. Najkrajša vojaška služba traja po navadi tri mesece. Vojni minister pa lahko odredi za ce« lotni letnik, da se opravičeni do najkrajše vo« jaške službe sploh oprostijo vsake službe. Skrajšana vojaška služba traja najmanj šest mesecev; po zakonu ima vojni minister pravi« co določiti, koliko naj služijo vojaki, ki imajo pravico dp skrajšane' vojaške službe. Končno naj omenimo še tole, da morajo opravičenci do najkrajše in do skrajšane vo« jaške službe s povoljnim uspehom dokončati predvojaške ali predmornariške tečaje ali pa dokazati, da jih iz.stvarnih razlogov niso mo« gli obiskavati, če hočejo biti v polnem deležni omenjene pravice. V nasprotnem slučaju mo» rajo služiti pri vojakih tri mesece več nego opravičenci, ki so s povoljnim uspehom dokon« čali omenjene tečaje. | Tvrdka Teod. Hribar - Gorica | a a a a CORSO G. VERDI št. 32 priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo., BLAGO SOLIDNO. ' CENE ZMERNE. « B « B » BiM6958>ča6i8SliS8Seee8Sia8i9eiSSaB>.; »k: , ‘V*1 ■ i ' i »NOVI LIST« Stran 15,/ | i ,.{• :T !k il Vprašanja in odgovori. POMNI! Na vprašanja brez navedbe točne» ga naslova in od nenaročnikov ne odgovarja« mo. Za pismeni odgovor je treba priložiti eno liro v znamkah. Vprašanje št. 87: Imam šest sinov, od kate» rih sta dva starejša služila pód bivšo državo. Sedaj služi tretji sin pod Italijo. Ali bi ne imel ta pravice na skrajšane vojaške službe? Odgovor: Nima pravice, služiti mora polno dobo. Vprašanje št. 88: Ali moram plačati samski davek, četudi nimam dela? Ali zamorejo iz» terjati davek od oččta, četudi ima majhne premoženje? Odgovor: Čitajte člančič v 13. številki lista. Seveda lahko izterjajo davèk od očeta. Sicer pa lahko napravite prošnjo na davkarijo, da Vas oprosti samskega davka, ker nimate za« služka in ker ima oče zelo majhno prčmože« nje. Medtem pa, ko je prošnja še v teku, mo« rate plačati davek. Vprašanje št. 89: Koliko časa bom' moral služiti pod orožjem kot sin prvorojenec mate« re vdove ter v vojni padlega očeta? Ali mo« ram delati prošnjo? Novinec letnika 1909. Odgovor: Vi imate na podlagi čl. 83 enot« nega zakona o novačenju pravico do najkrajše vojaške službe (ferma minima), če ste sin pr» vorojenec matere vdove, ki nima drugega nad 16 let starega sina. Če nimate nad 16 let sta« rega brata, boste služili tri mesece, če ste do» vršili pred vojaške vaje s povoljnim uspehom. V nasprotnem slučaju morate služiti 6 me» secev. Če pa imate brata, ki ima več kot 16 let, imate na podlagi čl. 82. istega zakona samo i pravico do skrajšane vojaške službe (ferma riducibile). V tem slučaju boste služili naj» manj 6 mesecèv. Skrajšano službo določi vojni minister za vsak letnik posebej. V vsakem slu» čaju morate vložiti prošnjo skozi županstvo in to še pred naborom. Vprašanje št. 90: Ali bi rastel pri nas hmelj? Kdaj ga je treba sejati in kako obdelovati ter kje se dobi seme? Odgovor: Če raste pri nas divji hmelj, ka« terega prihaja spomladi precej na trg, bi ra« stel prav gotovo tudi žlahtni. Drugo vprašanje, pa je, kakšen pridelek bi dal. Ne dovoljuje nam prostor, da bi Vam odgovarjali na vsa ostala vprašanja, samo vedite, da se hmelj ne seje, temveč zasadi s sadeži, katere odrežemo od korenik. Če Vas zanima hmelj, Vam svetu« jemo, da si naročite kako knjigo, na primer »Hmeljarstvo«, ki se dobi pri Delegaciji pro» izvajalcev čilskega solitra, Ljubljana. -■ Vprašanje št. 91: Kakšna vrsta trt bi uspe» vala pri nas na Tolminskem? Odgovor: Ne verujemo, da boste našli trto, ki bi dala na Tolminskem dobro vino. Za do» mačo rabo pa mislimo, da ostane od črnih vrst še vedno najboljša vrsta stara tolminska kata» ni ja (izabela, francoska) in nova Klinton, od belih vi st bi se lahko poskusilo v dobrih le« g ah grozdje sv. Ane in žlahtnina. _Vprašanje št. 92: Ali bi se dobilo v Gorici seme detelje inkarnatke? i Odgovor: Seme detelje inkarnatke. proda« jajo vse semenske trgovine, ki bglašajo v »No» vem listu«. Listnica uredništva. Dopisnikom iz Kan. Loma: Zastran poštene moremo v listu več na dolgo razpravljati. Za» to dopisov ne moremo več priobčevati. MOINE Viča Savorgnana 5 VIDEM F® znižanih cenah TVVVVVTVV (AL RIBASSO) VTVVVVVfV * ’ ^ Največje skladišče vsakovrstnih tkanin v videmski pokrajini Razprodaja tovarniških izdelkov iz Lombardije in Pijemonta, na drobno in na debelo. Centralno zaloga u MILANU - Pokrajinski sedež n Vidmu; Dante Carabi Najugodnejše cene vseh vrst in vsakega predmeta Opozarjamo naše cenjene odjemalce, da bomo s I. julijem t« L otvorili velikanske razprodaje ogromne zaloge blaga, ki je došlo te dni in presega vrednost milijona lir. Predložimo seznam nekaterih predmetov in cen s 1.70 1.80 1.80 1.80 1.80 1.80 2.20 2.25 2.30 2.50 2.70 2.95 2.60 Higijenične moške maje . . Barv. satin za podšive 110/cm Moške nogavice, skotska nit Črni satin finejši 120/cm . Žamet za lovce (lažji) . . Belo platno 150/cm . . . Bela odeja 150/cm . . . Polplatno 150/cm .... Posteljna preproga 50X100 Posteljna preproga (Smirne) » Angl. poplin za moške srajce » Blago za moške hlače ...» Srajce ali spod. hlače vezane » Žamet za lovce težji . . . Svila krep maroken . . . Barvane »polonese« 120/cm Svilene »mauré« .... Pullover«Golf iz svile s. m. Pullover=Golf iz svile c. m. Posteljne odeje napol volnene Damask za pohištvo, napol svilen......................» 16.50 Servis za 6 oseb...............» 17.50 Posteljno pregrinjalo, težji »trikot« ....... Barvani prti za gostilne . . Svilen »bengalin« 100 cm za ženske plašče...............» 24.— Posteljne odeje (prešivane) . » 29.— Servis za 12 oseb..............» 35.— Volnene odeje .... Čajni servis barvani iz češke« ga platna . . . . . . . Najfinejša svilena posteljna odeja . ................ Najfinejše blazine iz žime . 3.50 3.95 3.50 4.50 4.50 3.95 4.90 4.90 4.90 5.50 4.50 5.90 6.90 7.50 » 5.90 “ » 8.50 » 9.50 » 10.— » 13.— » 16.— 3 obrobljeni robci .... L. 1.— Robci z robom »ažur« ..." —.80 Čajni robci . . . . . . » —.60 Obrobljeni prtiči . . . . » —.90 Otroški povoji meter po . . » —.90 Brisače za kuhinjo •. . . . » 1.25 Plenice na pol platnene ...» 1.25 Plenice gobaste..............* 1.25 Brisače »Crep«...............» * 1.70 Pobeljeno platno.............» 1.50 Krep fantazija za halje ...» 1.60 Madapolan poseben . . Brisače gobaste ... »Oxford« za srajce . . Peritai za predpasnike » Moške nogavice domače Domače platno . . . Platno »Madonna«, posebno Platneni robci z robom ,ažur’ » Srajčevina ..................» Žen.''nogavice z dvojno peto * 2.25 Naramnice dvojno elastične » 2.50 Panama za moške srajce m po Barvan batist za perilo . t . . Zefir za moške srajce . . . Kašmir za predpasnike . . . Obposteljne preproge »Re« clam<