NOVICE Izhajajo 1. iii 15. vsacegii meseca. Oena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Nan^étiiiia za NeinĚijo, Bosno in druge evropske diiave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, iisroćiiino in (jziismla tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Ccujeiiiin iiiiročnikoni ! Opozarjamo vse častite dosedajne odjemalce „Dol. Novic", da bodemo s 1. majem list le onim nadalje pošiljali, kateri so že plačali naročnino ali pa so nam vsaj naznanili, da želijo nadalje ostati naročniki. Gospodarsko stvari. Proti pomladanski zrarzlini trte. Cc vže neprimerna lega in Imdii zima uniči marsikak trs, se vendar ěe mnogo bolj bojimo sponilaiianskih mrazov. Ti najraje nastopijo še le tctlaj, ko so ee očesa vže precej razvila in nam ravno »panje na bogato trgatev vzbudila. Dokler so popki se v volneno odejo zaviti, še niso tako zelo občutljivi. Pozneje jia, ko se je seme vže bolj razvilo, so jioniladanskc ismrzline skoro nečuven slučaj. Največja nevarnost preti vinogradom od 1. do Iň. majnika. (Jim preje se prikazujejo pomladanski mrazovi, tem manj morejo škodovati ; èe vsled njih poginejo glavni popki morejo pozneje še dovolj zgodaj iiagnati stranski popki, ki dajo isto tako bogat pridelek. V vsakem kraju so mesta, na katerih spomladanska î=mrzlina bolj Škoduje nego drugje. Taka mesta leže navadno bolj globoko, ob travnikih ali ol)dana od trave, polja ali nizkega gozda, ao zavarovana proti vetru, pa izpostavljena prvim žarkom jntranjega solnea. Nogradi, v kojih gnojimo trto bolj nizko pri tleh in ki so zaraščeni s plevelem, tr))c po navadi tudi bolj nego bolj visoko zarašfieue trte v očiščeni ueplevelni zemlji. Naj-Tiije pa zadene spomladanska zmrzlina se vedno trte, ki meje na travnike. CV so trte trpele vslcd sporaladne zmrzlině, tedaj so toliko časa, dokler se toplina ne »dvigne, krhe in lomljive. Vidi se, kako se je v njih sok strdil v led. Kakor hitro pa jih v takem stanu obsije soliiee in iianagloma ogreje, so brez pomoči zgitbljene, padejo skupaj, kakor odkoŠen cvet, zacrne i» kmalu ni od našega zelenega upa drtizega, nego iiialo suhega dračja. To razdevanje po zmrzlini imamo vedno le v mrzlih, tihih nočeh. Ce je le nekoliko vetrovno ali če je nebo zastrto z oblaki, je nevarnost večinoma proč. Vredno je tudi opozoriti na to, da, ako stoje trte le pod kakim lalikim krovom u. pr. pod drevesom, pod streho, da potem veliko neraje pozebejo in se mnogokrat oliranijo popolnoma čvrste, dočim je v njihovi okolici iiidena smrt nenňlo in brez izbiranja gospodarila. Sicer pa ta zmrzlina ni nikoli tako močna, da bi zadevala tudi starejši les. Omejena je vedno le na mlade nežne poganjke, ki se zopet nadonieste s tem, da poženo speča očesa ki so vedno v rezervi. Ker se pa to zgodi še le pozno po leti in grozdje ne more več dozoreti, zato je pridelek akoro vedno izgubljen, ako ni zmrzlina nastopila dosti zgodaj ali ako pozneje ne nastopi kako izvanredno ugodno vreme. Ni prostora, da bi tu natančneje razpravljali o meteorologičnili vzrokih slane in zmrzlině. Dejstvo je, da rastline v gotovih okoliščinah izžarivajo toplino tako močno, da pade njiliova temperatura pod ničlo, napravi se led in škoda pomladanske zmrzlice je tu. Važen činitelj pri tem je zračna vlaga. Oim več vodnih hlapov je v ozračji, tem bolj ohlaja tak zrak rastline in to je vzrok preje omenjene prikazni, da veliko raje zmrznejo trte v obližji travnikov in drugih parcel, kjer se zbirajo vlažni sopari, nego na suliih višavalh Oasih bi mraz sam že ne uničil trte; popolno smrt prinese se le vse oživljajoči solnčni poljub, ki pride v nepriličnem času. — Voda v trtnih stanieah je trda, zmrznjena v led ; pri hitrem segretji se vsa telesa in tudi voda povečajo in raztegnejo v prostoru in ker se stanico ne more dovolj raztegniti, se kratkomalo raz-poči. 1'ri tem stanice zvenejo, predno morejo dobiti iz korenin svežega soka in njihova življenjska nit je za vselej pretrgana. Odtod naj preje zvenenje, nato za-črnelost, na kar se posuše. Sredstva proti temu so različna ; deloma skušamo s tem, da zabranimo prezgodnje bratenje preskočiti najnevarnejši čas, deloma skušamo, ko je zmrzlina že nastopila zabraniti ali omiliti njeni strupeni vpliv, deloma pa 8c tudi trudimo vže narejeno škodo, v kolikor se da popraviti in od zmrzUh trt rešiti, kar se da. Vže stari Rimljani so poznali kot eno najboljših zavarovalnih sredstev kajenje proti zmrzlini z močnim dimom in stari prof. kmetijstva, rimski Kolumela navaja vže to sredstvo. Dandanes poznamo več takih pripomočkov s katerimi se vže naprej zavarujemo proti nesreči in škodi. Da se izogne v posebno izpostavljenih krajih pomladni zmrzlini je potrebno a.) da ne gojimo tamkaj prezgodnjih vrst; b.) opusčajmo zgodnje prekopavanje, ker s tem prihaja pomladanska toplota v tla in draži korenine k novemu delu. Če je vinograd plevelen je bolje plevel poparti ali s pralci popleti ; C.) po goricali, ki so mrazovom izpostavljene, strogo pazimo, da ne bo od kakih s travo zaraščenih ploskev, ker tez izhlapevanjem pomnožujejo zračno vlago. d.) zabranimo pomožnoeti prezgodno bratenje; posebno ne obrcznjmo prezgodaj, zlasti ne pred zimo, ker se vsled tega vsa vegetacija prične preje nego po navadi. Nekateri priporočajo v ta namen trte mazati z apnom, kar pa liodi precej drago. V vinarskem in Badjarskem liatu „Weinlaiibe" (st. fi. t. l.J priporoča g. vodja Skalický mazanje trte z železno galico in žvepleno kislino, ki se rabita na isti način kot proti črnemu paležu hl zabranila poganjanje èasili za deset in več dnij, ne da bi imela sicer kak škodljivi vpliv na daljno razvijanje trte. V ta namen se jemlje 40 7ona železna galiea, kateri se pridene 17o žveplene kisline; s to zmesjo se ponjaže s čopičem mladi in stari les po zgodnjem (koncem svečana izvršenem) obrezovanju in čez I 4 dnij se ponovi se enkrat. To sredstvo je bolje od poznega obrezovanja, ker pri tem trte izgube preveč soka in oslabe. Ima pa to mazanje se druge dobre posledice, ker zamori tiidl škodljive trose raznili škodljivih gliv in ker da tudi dovolj potrebnega železa za napravo listnega zelenila posebno trte, ki bolehajo na blediei ali klorozi. Opomnimo le, da se z mazanjem ne sme odlašati do časa, ko postane trta soČnata, ker bi napeti popki lahko pri tem trpeli škodo. Fran Kopan. roliticni pregled. 8. t, m. se je zopet sešel državni zbor, Kakor znano, zadnjikrat Nemcem ni obveljalo, da bi se odpravila gimnazija v Celjn. Zato so prišli nazaj na J!)unaj z odločno voljo, nasprotovati vladi, kolikor in kjer mogoče, Če treba s silo. Ker bi ))a tako nagajanje sitno škodilo celej državi, zato je hotel mi-iiisterski predsednik Nemcem pomagati iz zadrege na ta način, da bi pregovoril Slovence, naj se odpovedo gimnaziji v ('elju, a zato dobe popolno in neodvisno gimnazijo Mariboru in se nižjo v Žalcu. A za Slovence na Spodnjem Štajerskem ima le gimnazija v Celju kaj pomena, drugod ne. Zato se slovenski poslanci ne udajo, ampak zahtevajo, „v ÍJiílju mora biti." Tak nesrečni nasvet je podal slovenski javnosti tudi „Slov. Narod", naj se Slovenci umaknejo iz lepa kam drngam, če ravno smo zmagali v zbornici. To je pač treba, najodločneje obsojati, da se v tem resnem po-ložajn našel list, ki pise v prilog našim narodnim nasjírotaikom in tako izdaja vso slovensko stvar. Nemci so bili pisave tega lista na vso moč veseli, a razjarjeni so bili zlasti Cehi in Poljaki. Ti pravijo: „v toliko smo se ti udili za vas Slovence, da smo vam pomagali k zmagi, vam pa ni jtrav nič mar za to vašo pridobitev. V drugič si bomo že premislili, preden gremo v boj za vas." \'elikanska večina slovenskega naroda obsoja to početje dr. Tavčarjevo, ki je nam Slovencem prizadelo neizmerno škodo. Kaj pa lioče s tako pisavo? Ali sebe povzdigniti, ali si pridobiti za zaveznike v boju zoper katoličanstvo nemške liberalce'? Saj ni dolgo, kar je rotil te može v zbornici, naj se združijo vsi sovražniki katoličanstva brez razlike narodnosti, da v tla pomandrajo klerikalce, oziroma katoličane. To je lepo narodno navdušeno ! Že itak nam neprijazna vlada bode kajpada slastno pograbila besede „Slov. Naroda" ozir. dr. Tavčarja. Saj je obljubil miiiisterski predsednik, da bu celjsko vprašanje vredil tako, „da ue bo bolelo ne Nemcev in ne Slovencev." Kaj se to pravi, že znano, ker nas Slovencev nič boleti ne sme, če tudi se nam hudo, krivica godi. In kdo bo kriv? — 9, aprila so Vsenemci ponovili sramotne prizore prejànjili let, s pestmi so napadli predsedstvo, predsedniku razbili zvonec, in nastal je prav pretep. Vse le radi tega, ker ne gre po njih volji. Časnikarski shod vseh slovanskih časnikarjev bo letos o binkoštih v Ljubljani. Izjemno stanje v Trstu je prenehalo dne 9. t. m. Vojne ladije in precej vojakov je odšlo, a ostalo je bilo preoblečenih policajev, ki pazijo na Tržačane. V Albaniji in Maoedonyi se pripravlja resen upor. Zato je bolgarska vlada zbrala na macedonski meji 15 bataljonov in tudi turška vlada je tjaposlala večje oddelke vojakov. Ker 80 Nemci tako surovo in nečloveško ravnali s Poljaki v Vresnu in drugod, sklenili so ruski trgovci, da ne bodo več kupovali nemškega blaga. Nemci čutijo škodo in se boje, da bo odslej Avstrija v Rusijo pošiljala svoje izdelke in tako izpodrinila nemško trgovino. Za Avstrijo bi bilo samo dobro, ko bi naša vlada to hotela. V Belgiji se širi popolen «por. Obstoječa vlada noče dovoliti občne volivne pravice, ker ve, da potem pridejo na krmilo ljudje, sovražniki vsacega reda in oblasti. Zato pa se po različnili mestih vrše po ulicah krvavi boji med ljudstvom in vojaštvom. Mirovna pogajanja med Buri in Angleži niso dozorela. ITpati pa je, |da se liuri ne bodo ndali, preje bojo odnehali Angleži, ker jim je zmanjkalo Ijiidij in denarja. S sleparijo so pridobivali ljudi za vojsko, z davki pa denarje. Sedaj bodo naložili v ta namen zopet davek na sladkor. Prijazna beseda staršem novomeških učencev. Uiienec naših sredajih sol stane starve, ki skrbe za hrano in staaovnaje, za obleka in uůila, najmanj 200 K, deželo in drittvo, ki morata preskrbeti uSilišiS in plačevati uĎitelje, najmanj ĆJOO krtin, skupaj 600 kron na leto. Tolikšni je teilaj izgul)a iu škoda vssko leto pri vsukem uôencu, ki ne zřrsi svojega razredii, ki propiide tuđi le za eno leto; zapravljeni Óas, ki g>i ne povrne »oheii denur, pa niti vrainnan ni. ■ Škoda ni tedaj nič manjša, nego će bi toča pobil». Ta titča pa ne bije luiirda nikjer tuko pogosti), kukor po nasih krajih, kjer vidiiuo po vseh kotili prupudlih iiiencev, ki ho sa po à dah odvadili telesnega dela, pi-edno so se bili priviidili diwuerau, ki s:»nii izprideni kazé tovariše in so pravi zajedalci na na-rodueiH telesu. Od kod to? Mnogokrat izvira to zlo iz nepremišljenosti ali tudi ns-čimernosti staršev, ki bi imeli radi študenta, gospoda v hiši, a ne preudiirijo dtibro, ima li siiiHk )Otrel)nib duàuili zmožnosti za učenje. si'ednjo šolo, glmuaz jo ali re;ilko, ni vsakdo dober; uóeuje je težko delo, ki zahteva bistrega duha in zlasti krepke v.dje. Kdor nima teh darov, ta se bo moi'da vlekel s silo in težavo po par razredili, poteiri pii oueruore in se vrne staršem; „Dehvti noiiein, prositi me je sram; redite me!" Ali ni to nesreča in večkrat sramota pošteni hiši? Pripeti pa se tudi, da silijo dečka v šob, ns iz u'iaželj-no3ti in pridiMSti, ami)ali iz stralni pred dalom, Čeí „če ostanem doma, bom inonil na polje in kosit in iiiUtit, — Oia, kupite mi iiavelok in dajte me v šolo, da postanem gospnd". — Zi-nikîLrnosti siiiopi ustreïe le prerada nečimernost staršev, ki pozabljajo, da ni vsak gospod, ki pjstopa brez dela. Dragi starši, ako vas je tako premotil prekanjeni si«, ako zveste in spoznate, lU mu ni za uéřnje, aitipak )e za brezdelnost in postopanje, vzemite ga iz gimnazije, čim jiieje. ten» bdijŇeí zakuj íiiit de]j pase Jeiiobo, tem nesposobnejši postíme za delo. Toiia recimo, da ate vse dobn» premislili. Ne samo stric in teta in boter in botra, ampak tudi učitelji bo vam brez posebne vaaa darežljiTosti povedali, da im« sin dobro glavo in da se rad uči. Po teli nasvetih ste ga dsli tudi v šolo. Kakšne dolinosti imate sedaj V PaĆ najprej to, da ga vzdržujete. V tem oziiu pa se dogajajo ćesto Ěudne reči. Da ÍM)a;jo sinovi, ki doma delajo, vedno dosti jesti, to se zdi liiinemu očetu popolnoma naravno; da se hči ob nedeljah lepo in tndi řizdnvo obleće, za to skrbi vestno ljuba niati^ a da l»i se sinu, ki študira, redno pošiljala lirana in preskrbljevnla sjKidobiia obleka, to je staršem nmogoki at preveč, neznosno (»renie. tega ne zmorejo. In vendar ne nn»re nčenec ilveti ob vodi in zraku, i» kdor dela, bodi si s telesom ali z duhom, naj tudi jé, in kako se moie kdo nspe.4no učiti, če ga tare ski'b zji brano in ne vé danes, kako se bo přeživil jutri, in mora od hiše do bife prositi oblekel A so sturši, ki ae zanašajo zgolj na do-lirotnike in liočejo naravnost odriniti, iztiebitl se s nov s tem, da jih dajo v šolo, ki hočejo celo sami se okoristiti z do-trotiiiki sv*>jili sinov, Tako je bila nekoč dobrotljiva roka podarila revnemu učencu zimsko suknjo ; zakaj stiiilil seje 1'evež, ki je prezebal brez topla obleke v hndi zimi. Pa kaj se zgodi! Kmalu potem obišče oče tega reveža, in ko zagleda sinovo zimsko suknjo, mu šine prav očetovska mist-l v glavo. Sina vzame seboj v krčnm, sleče nin podaijeno suknjo ter jo zastavi krčitiarjii za pijačo. Ali je čudno, če izgube tolikrát starši spoštovanje svojih sinov, da se ti ne zmenijo več za njih besede, kakor se starši niso brigali zit njih potrebe. „Toliko Časa že študiraš, pa nisi poslal se nikoli denarja domov!" t»ko pozdravlja marsikak oče sina učenca, ki se komaj s poučevanjem in podporami borno preživlja. Žival poztm človeka, l^i ji streže ttr jo krmi, in na svet« ne bi bilo toliko tožb o nehvaležnosti, Če bi vsakdo najprej sam izpolnoval svoje liol-řnosii, potem še le zahteval, da svoje izpolonjejo diugi. lies store mnogo dobrega blagi dobrotniki, vredni precej večje livaležnosti, nego se jim skazuje; a zahtevati se od njih ne snie, kar ni njih dolžnost. Res si zaslužijo marsikaj s poučevanjem učenci, kadar pridejo v višje razrede, in lajšajo starisem breme; toda če morajo zaradi poučevanja driigih zanemarjati sami sebe, Če si nalože toliko ur, do svojega na zmorejo več, jim tako poučevanje več Škoduje nego koristi, in omejiti bi je morali starši sinu. Seveda je imenitno in prijetno reči: „Sin se pi'eživi že aam;" a če trpe črez •nero njegove dnšne in telesne muči, potem je predrago kupljeno veselje. Mlad konj se ne utrdi, če se prežene; in kdor mora v nežni ndadosti ob slabi hrani pienapenjati svoje nioči, onemore zgodaj in ne izpolni upanja svojih staršev. Oe pa polagam očetom na si ce, naj skrbe tiuli za tiste «yoje otroke, katere so poslali v mesto v šclo, ne zagovarjam tistih nespametnih mater ali tet, ki obsipljejo s sladkarijami l'v^'ie ljubljenčke in jim kvarijo zdrave želodce, niti iie hvalim '«likomisťhnh očetov aH stricev, ki donašajo vina učencem ali lim dajejo za pijačo, za vino ali pivo. Jedi, tečnih jedi po-ti'elnije mlado telo; pijaČit najzdravejša pa je in ostane voda z» učence (za druge sicer tudi, toda ker ne maram zamere, fajsi molčim), (nalje aledi.) Lli^EK. Saj nima časti. (Koi.eo.) V.stala je, še enkrat pozdravila Gospoda v Zakranieiitu m Šla iz cerkve. Pred vrati postoji, iztrga iz majhne knjižice list papirja in zapiše par besedij. Hitro gie proti stanovanju tete in tam v veži spusti svoj listič v skrinjico za pisma. Odtod gie domu. „Kje neki jel" vpraševala se je skrbna teta in nemirna hodila po sobi gor in dol. A ta, katero je tako željno pričakovala in pričakovala iiastonj, je že stala pred liišo svojega moža, podivjanega so-bogatega tovarnarja. Kuharica ji pride odpirat. „Kje je moj mož, Ivana?", jo vpraša. „Slisbte si, milostiva gospa, danes ni šel v gled šče. Prišel je oni gospod, ki je toliko nesicJe pripravil nad-hišo, in ga je vabil s .seboj A iriš gospod mn je očital, da je on, in niliče drugi ko on kriv vsega slabega, kar se je v niinolth mescih zgodilo pod to streho Hndo sta se bila spoprijela in jezen je zapeljivec odšel. Sedaj upam, da bo spet vs*^ dobro. Gospod je potem dolgo dolgo pisal in mi prinesel pismo z naročilom, naj vacii je takoj jutri zjutraj pboljš;>iiie. „Tega bi se ne bila nadejala", mislila je gos[);i. V/, dna srca je hvalila Boga, da je ganil zaslepljeiica in mu odprl oči. Dasi utrujena, ni mogla zatisniti očesa. Bo pa tudi tak ostal ? Kakor blisk ji ja šinilo to vprašínje v glavo. Úim bolj je to l'aziiiÏMljala, tem bolj navei'jetuo se ji j« zdelo. Prvotno veselje, katero je občutila prebravši pismo, izginevalo je bolj in bolj, bolj in bolj črna ji je nastopala pred oči prihodnost in velika žrtev, ki jo čaka. Drngo jutro je klečala pri spovedirci in razodela ja spovedniku, kaj je bila včeraj sklenila in zakaj hoče vztrajati pri možu, če tudi je nje življenje v nevarnosti. Spovednik je jokal, a težko je reči ali veselja ali žalosti. Ni prigovarjal ni odgovarjal, molčal je in se čndil tol.kemu pogumu — slabega spola. „Ce vas inilost tira visoko, ne drznem se vas pri tem ovirati. A tudi se ne drznem vas vspodbujati k taki jun.(ški žrtvi." To edino je mogel reči, ko jo je odvezal grehov. Mirnega srca in iiav(Iu.šena, polna moči in srčnosti seje vrnila domu. Mož je bil res vesel, da je bila zopet tu. A žena, dasi mn je tdla zopet ljubezniva in v najmanjšili rečeh po-strežljiva soproga, in to vsa iz veselega srca, se vendar ni mogla ubraniti neke grozne slutnje. Usta so s« ji smejale, a srce ji je krvavelo. In prišel je čas omahovanja in nestalnosti ; zdaj se je možu res gnjnsilo preteklo življenje zadnjih mescev, in zgražal se je nad lastno hudob jo m studila se mu je mamljiva zapeljivka, ki ga je hotela vloviti v mreže in jih pop bolest!" Videla je vse to. Čutila je, kako njegove vroče solze kapajo na nje hladiio bce in čutila, da so solze kesanja, „Iz celega srca ti odpu.sčam, Bog te blagoslovi." Z;ulnje besede so bile, s težavo jih spregovorila, tok krvi ji je privrel in duša se je dvignila k Bogu. Krepki mož se je nezavesten zgrudil poleg trupla. Ko so ga spravili kvišku, je takoj šel sam k sodišču, lu ko so jo nesli k pogrebu, stal je pri gosto omreženem oknu oblečen v jetniško obleko obložen s težkimi verigami. Nf-preraično je zrl za krsto, dokler jo je mogel videti. Kdo bi mogel popisati žalost in bolečino, ki je divjala v njegovi duši. Teta umorjene soproge mu je bila prinesla križ; neprestano je ležal pred tem križem in jokal solze kesanja. Líilikrt delo je imel duhovnik, kateregti je dal takoj poklicati. Bil je spovednik ujegove žene. Tu ovea je bila sicer daltó zíiňla, a liitro se je vi inln nazaj k Dubreniu Pastirju. Tťžki» delo je pa iniol zagovornik. Morivec mu ni pripustil fïDVoriti nlĚe.iar, kar bi biln njemu v jirid. Sam je bil iníjrivec í[i toz-nik in di'ićavni pravcínik ob enem v svoji osebi, Vwe ga je poniiltivalo, le on se ni pomiloval. Dan krvave Bodbe je zanj težko priťšakovan dan. Kmalu je zapel zvonĚek, ki zvoní na smrt obsojenim. Trdno je dr/.al v desnici niolek in križ, krepko stopal poleg diiliovnikiv in molil. Na morisôu líoklekiie, prosi duhovnika za sv. blagiislov, poljiibi še enkrat križ. Ptiteiii pa je posvetna pravica izvršila v par trenutkih svojo sodbo. Ril je rešen. Da ni ostala pri njem vkljnb grozovitemu trpljeuiu in wlo smrti, da ni to žrtvovala zanj, hi ne bil rťšen. Mož in žena, mučenica iii spokornik sta bila združena zii veke. Ljudje, zatopljeni v posvetnost in uživanje so sodili blago gi spo prezirljivo in rekii : „Ni imela časti". Kaj pa daj smJ taki ljudje nimajo pujma o dveh besedah : požrtvuvalnnst in ponižnost. Dajte nam takih žená in bo j se bo na svetu! _ ^ Fr. Salezij. Piše so luini: Iz Vavte vasi. — Pri nas smo imeli letos izredno slovesnost, Obhajal ae je namrei: prt nas od 1. do fl. inare\ sv, misijon, katerega so vodili častiti oietje Lnzaristi iz Ljubljane. Ljudje niso zamudili izrednega milostipoluega časa, marveč so se z veliko vnemo udeleževali misijonskih ])obožno3tij. Zlasti TeliĚastna je bila sklepua pobožnost, katera je privabila toliko ljudstva, da po mnenju starih mož Vavta vas še nikdar ni videla toliko ljudstva skupaj. Procesijo z misijonskim križem je vodd mil, gospod prošt novomeški Dr. Seb. Elbert, katerega je spremljalo še 15 drugih gospodov duhovnikov. Udeležil se je i)nicesije tudi nas dični župan gosp. Josip A ii r c iz Kandije z nekteritni občinskimi odborniki. 0,islitim gospodom misijonarjem, mil. gospod« jiroštu novomeškemu in sploh vsem, ki so kiij primogoli, da se je slovesnost tako lepo vr.ŠiU in taki» sijajno izvi.-áiía, kličemo vsem skupaj in vsakemu posebej : Bog plačaj ! Vavtovci, Z Mirne. Zadnji čas se je pri nas mnogo novega dogodilo. Najvažnejše je ustanovitev kat (»liškeg a izobraževalnega društva. Da se je to društvo porodilo, se imamo pač največ zahvaliti našemil vrlemu kapelanu veleč. g. Frančišku Ks. litajdič-u. S.cer seje ta prekoriatna misel že didgo preje gojila, toda obistiniti se ni miighi radi neugoduili razmer. Končno je vendar več;iia naših mož spoznala korist izobraževalnih drrštev. K temu je mnogii pripomoglo katoliško izobraževalno društvo pri sv. Križu. V teku treh mesecev so se sestavila društvena piuvila, vložila se v potrjenje in bila ugodno rešena. Na praznik sv. Jožefa se je vršil ustanovni shod. Shoda se je udeležilo lepo število naših krščansko ini-slečili mož in mladeiiičev, ki so radovoljuo pristopili h društvu. Sedaj šteje društvi) nad tiO članov. Pač lepo število o začetku in pri u;iših razmerah. Seveda bode to tudi nekaternike v oči, in prav radi bi nasprotovali, toda ne morejo, ker nimajo ni-kakega ujiliva pri naših ljudeh. Na ustanovnem shodu se je sestavil odbor katoliškega izobraževalnega dvuštva tako-le; predsednik č. g, Frančišek Ks. Majdič, kapelan na Mirni; — podjiredsednik Anton Sular, posestnik na Terhinen; — tajnik Anton Koleiiec, mladenič in vodja tamburaškega zbora na Mirni; — blagajnik llihael Strah, usnjar in popestnik na Mirni; - gospodar Martin Kolenee, posestnik na Mirni. K zaključku ustanovnega shoda je udarjal mirenski tamburaš i zbor nekaj komadov. Tamburaški zbor obstoja iz kmetskih mladeničev, ki so vsi pristopili h katoliškemu izobraževalnemu društvu. Tako je tamburaški zbor društven zbor. Skrbljeno je za podnk in dobro zabavo. Domacc vesti. (•]- Kardinal Missia) Velićastveti je bil pogreb rajnega kardinala 2. t. m., tu se je videlo ono globoko spo- štoviuija do njnga, katero je bilo vkoretiinjeno v srcih visokih in nizkih. Mesto (iorica je bilo v črnih zastavah in ogromna množica ljudij se je trla po ulicah ter pokojniku izkazovala čast kakor svetniku. Veliko je bilo število duhovnikov, ki je od daleč in blizu prihitelo na pogreb; iz ljubljanske škofije jih ja bilo krog 100. Štirje škofje in mnogo drugili višjih cerkvenih dostojanstvenikov se je udeležilo pogrebne slovesnosti. Izbral si je v Bogu počivajoči kardinal svoj grob v Marijnem svetišču na Sveti gori. Tja gori ga je spremil prevzv. g. knez in škof ljubljanski, ki mu je tu gořoril prisrčno v srce segajoče slovo v slovenskem jeziku, spremilo ga je tja tudi obilo duhovnikov (zlasti iz naše škofije) ter vernikov. — Prihodnjič hočemo bolj obširno še spregovtn-iti o rajnem kardinalu, njeg.i življenju in njega poslednjih trenutkih, Profesor v pokoju P. Ladislav Hrovai je sinoči ob 8. uri, po dolgi in hudi bolezni, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v sredo 16. t. m. popoldne ob Va-i^ (Mestna h r a n i 1 n i c a v N o v e m mestu.) V mesecu marcu 1902 je 200 strank vložilo 08.418 K b, 196 strank vzdignilo G1.034 K 17 h, torej veČ vložilo K 4(i h, 11 strankam se je izplačalo posojil 22.700 K — h. Stanje vlog L900.lj7G K 43 h. Denarni promet 267.234 K 82 h. ' (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in oko. 1 i C o ), reg. zadruga z neomejeno zavezo je imela meseca marca 1902 prometa K 3& 594 88. Vložilo je 29 strank K 8 (i39.lj5. dvignilo 2tj sti'auk K4.38ÍJ 01. Posojil je bito danili 2(3 strankam K y.970-—. — Vrnilo je 17 strank K 4.44&'81. (V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj-bratovv Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca marca ) 15 bolnikov, koncem februvarja jih j« ostalo 77, skupaj 192. Od teli se jih je ozdravilo 100; zboljšalo 28, neozdravljeiia sta \nla 2. Umrla sta 2, in sicer 1 vsled vnetja čeves in eden vsled zrnatih jeter. V oskrbovanji ostalo jih je 60. Oskrbovalnih dtilj se je nabralo tekom preteklega meseca 23(31. (Koncert „Glasbene Matice") dne 5. aprila e pokazal, da ta zavod zasluži pač večje zanimanje in na-clonjenost, kakoršna se mu ja izkazala zl-isti ta večer. Bil je to šolski koncert; a tega ne rečemo, kakor da bi hiiteli na ta račun napisati napake in pomanjkljivosti in jih tako opravičBvati, nnrveč hočemo p'ivdarjati: šolajejasao pokazala, da res goji'petje in glasbo z vso skrbnostjo ter z dobrimi vspehi. Pevske točke so boljo vapele kakor glasbene. Niijbolj je dopadel „Pozdrav pimladr' in „Vesela pevka". Zadnjo pesem s ) morali na buriio zahtevanje ponavljati. Prvi oddelek učenk je pa pel res krasno; lepa izgovarjanja in razločno de-klaraovanje ter največja točnost je tej itak prikuplj vi melodiji pomogla, da je segla pesem marsikomu res v srce. Videlo se je pa, kaj napravi tudi m:injšj zbor, strogi» posluíeu pevovodju. Z zanimanjem in veseljem smo dalje poslušali „Ave pi'esvitla Marija" in „Bleškemu jezeru". Prav dobre si bile gosli (M. li.) in klavir (J. M.) — Občinstva je bilo pač premalo ta večer, ki je ponujal tako lep glaahem iii tuli dušni užitek. Upajmo, da bo v tem oziru prihodnjič boljie. (Zahvala.) Pri šolskem koncertu „Glasbene Matice" v Novem mestu 5, t. m. bilo je dohodkov . , 125 K 84 h troškov pa:^ 1. Narodni Čitalnici za dvorano . . 25 K 52 h 2. Slugi iste za priprave i pospravljanje v.dvorani i na odru . . 4 „ — „ 3. Petrolejska svečava.....2 „ 24 „ (drugo svečavo je podaril trgovec g, Jo3, Medved,) 4. Tiskanje plakatov in programov . 20 „ — „ (ostale ;.i77 K je tiskarna podarila.) 5. Prilepljanje lepakov i poštne znamke 1 „ OO „ 1), Pisanje not 40 7. Koleki vloge na c, kr, okr. glavarst. 2 „ 30 „ 8. Prenašanje klavirja . . , . , 2 „ 40 „ tiň „ 76 h Preostane toraj čistega 60 K 08 h Navedeni znesek se bode porabil v dobrodelne namene, v katere se je bil konwit piiredil. — TopJo se zahvaljujemo \Bem darovalcem 1er sjiloli vsem, ki so k dobremu vspehu koncerta tiripomnjçli. V liudolfovem, 12. aprila lh02._ Šolski» upravništvo. (Dol. pevko društvo) priredi v soboto 19. t. m. v prostorih „Narodne Čitalnice" v Novem mest,ti koncert in ples. Na vsporedu koncerta so pevske in instrumentalne toćke. Po-četek je toéno ob 8. nri zvečer, Vabijo se čhmi „Dol, pev-skf^gii drnStva iu „Čitalnice" ter po njih vpeljani gostje; vstopnine ni, — Posebna vabila se ne bodo izdajala. Odbor. (Klnb dolenjskih bicikliatovNovomestu) ima svoj letošnji obćni zbor v sobuto, dne 26. t. in. ob 8. nri zvečer v Bruner jevi gostilni ter prosi vse člane obilne udeležbe. ( V a b i 1 o k o b fi n e m u zboru) dolenjskega kletarskega društva v Novem mestu, ki se vrSi v Ćetrtek dne 24, aprila t. 1. ob i!, uri piipuldne v gostilni gospoda W i n di scher-j a v Kaudiji pri Novem mestn a sledečim vsporedfim : 1.) po-i'očilu načelnika o dosedajnem dehtvnnjn 2.) puročilo blagajnika o blil gii j ničnem stanju 3.) volitev novega člana v razsudisče predlog iiačelstva za piireditev kleti 6,) raznoterosti. KaČelstvo dolenjskega kletarskeg;» društva v Novem mestu, dne 6, aprila 19U2. V. lîohrman niičel. nam. B, Skalický načelnik. (Pri volitvi delegatov) okrajne bolniške blagajne Zîi polit, okraj Novo mesto, bili so lu, t. m. za dobo žtinh let i>!voljeni sledeči gg. člani: Od del^^jemalcev v sodnem okiajn Novo mesto: Adam Janez, Ahlin Kmlolf, Baraksadifi Pavel, Blažon Miha, Ciglar Konrad, Doroteo Oi.bold, Gramer Franc, Orebenc Franc. JovanoviČ ililoš, Katlin Franc, KnafliČ Josip, Kocjan Janez, Kolene Eranc, Kozina Viktor, Krajger Ivan, Krakar Kari, Lenart Josip, Lubjina Franc, Luraec Kari, Malner Jurij, Matnh Aloiz, Medvtdšek Ludovik, MirtiČ Anton, Jlonfredii Franc, N,išič Ludovik, Nečimer Franc ml., Osterman Kari, Pape/, Franc, Peterca Peter, Petrié Josip, Repar Franc, Kepar Jakob, Eubas Anton,, Saterlin Leopold, Sepic Kari, Slejkovec Josip, Suhi Kari, Šnda Franc, Tukan Janez, Za-'»'»•šnik Gašpar. — V s.ulnem okraju Trebnje: Martinček Franc, ilnrn Franc, Sel^nc Franc, /ore Vinko. — V sodnem okraju ^^užemberk: Struna Josip, Gole Anton, Zupančič Franc, Cnkule Josip. _ Izmeti delodajalcev v sodnijskem okraju Novo mesto '^ili so sledeči gg. delodajalci delegřitom izvoljeni: Gorupič Peter, Hočevar Anton, Jakac Ant^iu. Javorník Josip, Kopač Leopold, Logoniler Peter Malovič Matko, Medved Josip, Pauser Adoll' ml., Pintar Franc ud., Dr, Poznik Albin, liajec Aloiz, Jecelj Janez, Dr. Scheguhi Jakob, Sinmn pl, Sladović, Dr. Slane Kari, Spitz Arnold, Štefanovič Dimitrija, Weiss Antou, Dr. 2itek Vladimir. — V sodnem okraju Trebnje: Pantin Alojz, Zupančič Franc. — V sodnem okrajn Žužemberk: Podboj Auton, Vehovc Alojz, (Vodovodna dela) so se pričela po veliki noči. Na li^l^teljskem hribu se koplje in strelja svet za drugi rezervar jiirek za cevi proti mestn. Po glavnem trgu je /e izkopan ]arek. Vedno pokanje priča, da je svet silno skalovit. Kdor n« mara škode trpeti ua okuih, naj jih odfre, kadar se v "1'žini kje močno strelja. , (Naznanilo,) Vsem častitim drnštvenikom se naznanja, se knjige Slovenske Matice za leto 1901 dobe v pisarni gimnazijskega ravnateljstva. Poštnina znaša 10 h, druStvenina za leto 190^ 4 K. V nadi. da ostane)0 zvesti vsi d'>sedaiiji drnštveniki, vabi Slovenska Matica tudi nove ude v svojo družbo, V Kudolfovem 10. aprila 1902. Dr, fr. Detela, poverjenik. (Žmarnice) naznanjene zadnjič, so izšle. Na ^tvato «J^-ii pa leži mož, ki jih je kot zadnji pis^t^l)^''' ™ Ko se mu je 11. t. m. izročil prvi izvod „Sn aiiiic J« silno obveseljen. A dolgo ni užival tega veselja iiaiu bodo te „Šmarnice" ob enem tudi spomin na e ^«sluinegii in marljivega ter Mariji iz srca udanega pisatelja. Smcšilicc. (Kdaj Tirolci spregledajo), Madjar: „Povej ini, ljubi Tirolec, ali je res da izpregledate vi Tirolci šele deveti dan po rojstvu V Tirolec : „Da, res je ! A kadar izpregledamo vidimo devet nr daleč takega madjarskega bika!" fČudeu odgovor). Na potovanji po Tirolskem sreča sesar Jožef II, nekega moža ter ga vpraša, čegav je. Mož, ki cesarja ni pnznal, odgovori osorno: „Sam svoj!" Na to mu reče: „Tedaj imaš pač bedastega gospudarja !" (Daljnoglede«). Prvi sosed: „Sosed, ali vidiš muho tam gori na zvonikovem križu? Drugi sosed: „Rea, res! Glej ravno se ji zdeha." Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Za knilie 87. Aotima 16 K, veleč. g. župnik A, Djlinur 2 K, tireiS, g. dekftu ivmi Nagoda 10 K, veleC, fç, žiiiitiik M. NeicBiii« 4 K, veiei. (f, žiiptiilc Ig. Hftlehar 20 K, dobrotniki iz Mesta iii Kandije zi mesne april 5G K 40 h. ZAHVALA. PodpíatiDÍ itrťkn vaetji nuruilulkuiu, suaiiRein in prijiiteljein za đokaie stůiiegii suiutja mej buleiuijo in ob smrti svoje iire-Ijnbljene matere, gospe illíiťije Jireit kakor tudi «a inuogo.iteviiuo vdeležbo pri Biiremstm pokojne k zadnjemu poiitku, ptisríuo zalivalo. — Djlžuost mi jo, se Se tem potom posebuo iskreno zalimliti vaeiu onim preblsiKi'" goapem, katere 8o drajfi ranjei e tulikaDj požrtvovalno ljubezaijo stregle ob njeni boleiiii. lioç plnùaj itoierolir.kt vsem ! iI04) Novo niosto, 13. aprila 1902. Jožef Breif, sin. ïzjîiva. Podpisani ti a m an j ft m, da nisem nikakoiSea plaioik za katerekoli dolgove moje žene, boilisi v pijaii ftli na b'ago. Rudolfovo, dna 13. aprila ]i)02. (103) Joiof Kûlûnc, C, kr, jetniSki paznik. Eaz^las. okrajne bolniške blagajne za pol. okraj Novo mesto se bode vršil v nedeljo 27. aprila 1902 popoldan ob 1. uri v blagajniški!! pisarniških prostorih v Novem mesiu. K teiim shodu so vabljeni in imajo samo 15, t. m. izvoljeni delegati, kateri se imajo na zboru z iakazniuaini legitimirati. Dnevni red občnega zbora: 1. Poročilo dosedanjega g, načelnika o blagajiiiíkem delovanju v pretekli npravui dobi. 2. PoroĚilo tajnika in blagajnika o gibanju blagajniška uprave, o denarnem gibanju, o raéunskem zaključku iii imovinskem izkazu. 3. Volitev 9 članov (delavci 6, delodajalci 3) v naôel-ništvo za dobo dveh let, 4. Volitev 6 članov (delavci 3, delodajalci 2) v nad-zorništvo za dobo enega leta, 5. Volitev 5 članov v razsodišCe, Ako bi občni zbor po pravilili ne bil ob 1. uri sklepien, se isti vr.ši eno uro pozneje pri vsakem številn delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Novem mestu, (lOB) S. pl. Sladović, t. č. načelnik. 360 kron jo izgubljenih! 260 kron je izgubljenih od Št. leriieja do Št. Vida pri Zaticni in to 30 bankovcev po 20 kron zavite v paket v list „Uiuuoljnb" dne 12, aprila t, 1. Pošten najditelj dobi po 20% odstotkov najdnine pri Fr, Žitnik v MariuČi vasi pciâta Krka. (iu8—ij Aktiva mestne hranilnice v Novem mestu dné 31. decembra 1901. Pasiva Eacuu hipoteSnih poeojil ûlreBti menic........ meničnih obreKti : Zîiostale tekoči........ Edlog........ efektov....... efektnih obiesti . . . . zamudnih obresti : Zaostale inventarja....... lavaro valni n...... UTBiîUih 6tT0Ěk«V . . , . ohčiDskili poenjil..... otresti obiinBkih poBojil. . blagajne....... K h l,2(i<.).539 90 13 968 77 : 154.Ď73 40 U 48 120,712 28 3.000 — 169.283 15 2.7t>3 27 930 26 (Î6(Î 26 2i; 70 96 i 101.000 — 200 — 73,605 51 1,910.554 49 Kačun vlog.......... „ hipoteSnih obresti; Predpkćane . „ meniiiuih obresti: Preiliilačane „ založuih obresti: Pre d plačane , „ pro diversi ........ „ dftvkov in pristojbin..... „ izgube in dobiikn : Čisti dobiček K h" 1,887.889 80 6,826 23 2.249 U 20 68 233 Í8 189 76 13.146 70 ! 1 1,910 554 49 Aktiva Bilanca rezervnega zaklada dné 31, decembra 1901. Pasiva RaĚnn efektov............. K 51,273 b ca K 61.273 !i 66 51,273 , 6« 1 51,273 1 l>6 Aktiva Bilanca posebne rezerve za kurzne izgube dné 31. dec. 1901. paaiva Razlika po kurzu dné 31, decembra 1901, a) pri upravnem imetju........■ K 2Ct 3 h 50 90 K 2G& 40 £05 1 40 265 40 1 Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu. Oklic. Firm._2G,2_ Gen 1.-53/6 Potlpisana tigovska nodnijft iiainanja, da «e je pti obstoječi tvrđki „kmetijsko đ. nStvo v Metliki, regislrovana zadruga z omejeno zavezu" v Eadružnem regittiu iivišil izbriH iztloiivših Članov uačelttva gjr: llatija Cesar, Janez Jakljevič iu Josip VnliSiuiii ter vpis novoizvoljenih članov na-čelBtva gu: Jožtf ítnpar, mliiisr v Metliki st. 1153, Marko Petrit, posestnik v Biijanjivasi Ět, 34 iu Martin Molek, pieestuik v Slamnivasi St. 2(i. C. kr. okrožna sodnija v nudolfovem, oddelek I, dne au. msrea 1ÍÍU2. Oklic. Firm. 28/2 Gen.I.-tí5/a Podpisana trgiuvska sednija iia/iianja, da se je pri obstoječi tvrdki ,kmetijsko drnStvo v Sorirožid, regittrt-vat.a zadruga z omejem» znvezo« kvrĚil v tnsodtiem zadruŽLem registiu izbris izstopivili članov tiftielstva Gregor Jlobar in Šttl'an LoïSin, ttr v]iis novoizvoljfnih člniuiv ničelstva Ivan Traven, kaplan v Sodraiici in Jožef Šile iz Oorenjili-Lazov Ět. 3. C. kr. okrožna sodnija RudoKovo, oddelek I. dne 2y. niarea 1003. ÎÏVÏÏp Firm. 3(5/2 in 37/2 Gen, 1.-7373 irL"73/4 Podpisana tri^ovska sndniia naznanja, da sa je pri obstoječi tvrdki „hranilnica in pasojilnica v Št Uiipertu, re^. zadruj^a z neomeji-iio zavezo" v zadružnem registru iztriil : 1, izbris izatopivših članov uaćel-tva gtr. Anton Sedlar in .lauez Koren, ter vpis novoizvoljenih članov naiielstva Franc Hofer iz Hakoviiika št. 12. in Anton Heic iz Kremena št. 27, I, izbris določbe § 2, črka h zadrnžnih pnivil, ki se glasi, da zadruga dosega svoj namen tudi s t«ni, da znbranjnje propad kmetijskega etaun b tem, da v eadniiinein okoliâii ležeča limetijskii posestva, ki so Izvršilno na i.rodnj, po meri razpoložljivili kajiitalij, kupuje pod pogojem, da je opravičeno tipanje, prodati jih skupaj ali po delih za ngudnejo ceno, C. kr. okrožna sodnija Rudolfovo, oddolek I. dne 7. aprila 1902, -s:---- ílpvřftTlřl lív*llííí*»l MHiijnih pesmi za me-V^escend JVl dljltd ^an Zb(,r solo i« orgije zložil Igli. Hlađiiik op. 45. iiartiuira in 4 glasi ii krone posairiezni glasi 30 v. „Ave" 17 Marijnili pesmi za moški zbor Solo in orgije op. 25. dnigi natis. Cene partit 2 K. (l07-i) )« prodaj iz proste roke, kakor tudi več gospo-axxísa (larslcega poslopja in en oral njive pri hiši. — VeČ pove Jertiej Sitar, mizar v amilielu št. 46. Vabilo k rednemu občnemu zboru Posojilnice v Trebnjem, kateri bode V nedeljo 20. aprilu t. L ob 4. uri popoldne v zadružni piMiriii. Dnevni red: 1. Poni6ilo nafielstva. 2. Potrjenje ittnega računa. 3. Privoljenje retiuiueracije naíelaUn. 4. Izvolitev naèelstva iu raíiinskih pregleđovalcev. b. SliK'ajnosti. . , . Nacelstvo. (101) Ponudbeni razpis. Zivstran oddaje zidanja nove enorazredne ljudske šole v Soteski in popravil pri cerkvi in župnijskih gospodarskih poilopjili v Soteski se a tem razpisuje Dela se oddajo kar počez skupno ali pa po poamniiih obrtih. Stavbeni pogoji, nuťírti in proračuni so vsukemu na vpogled pri podpisanemu krajnému šolskemu svetu, kamor naj tudi podjetniki poíljejo svoje ])ravilno kolekovane in zapečatene ponudbe ter prilože varňčiuo v znesku 5% cele vsote, katera se potem poviša na lO^/o, najkasneje do 1. maja t. 1. V ponudbi mura biti izrecno povedano, da so pouudtiiku znani stavbeni pi^gojl, ter da se jitti podvrže. Krajni šolski svet in stavbeni odbor si pridržuje pravico, da se prosto odloči in izvoli med ptmudniki ne gl«ďe na visokost ponudbe, za podjetnike pa so ponudbe pravno otivezne, kakor hitro jih izroče. Krajní šolski svet Soteska. Pošta Straža Dolenjsko, dne 3. aprila 190^, (97) . ^ N^i^iiunjiuii, iltt imiiin v ziiUt^ï vedno fríšiio in hi^cžiio bhi(,'U VHako VVStû z El fitlFltítD Éjtjspoílo (UilKiviiikc, Tudi slav. [i, ii. cMiiistvu na-mniiijniii, iltk jniiiiii v zalogi vsako vrste iiiođorin! itLifo tur liuii iioiiro-iiioiljiv iirHlski loiitm ut, liuvololio. Tiiili liiiniii imrcJoHO lisvuUikc vrsako vtjlikosti '£i\ ji^oapodo ÍU il0[!k0 ]io nizki ooiiîr ilijiikiiiii iiiintiii cctuI Jakob Milsolić, krujKSkl niojster, Novo mesto, Vi^IlItl trg it. priyoroia ae preo. st preùaititib narjfíiiikiiv. Slav, p. 0. oljÎÎMtvu priporuiam svojo dobro itrejetio krojaško delavnico, v liateri delajo najboljše dtlavtike moři; zatorej se jamii aa ele£;sntBO, lepo in nioderua izvršitev uartčil, kakor luili «ato, da se vsaka v moji — delavuioi narejena obleka lepo prilega. ./Si Prvo darilo. Mc. Coriûiclt Harvesting Machine Company (ílkaška tovarna strojev zz iotcv.) iztlelllje : stroje za vezanji; snopov, stroje za košnjo, W ^^ l^riiailiie stroje, ,Daisy' stroje za skladanje snopov, grabijo za mrvo, iMauila' vrvice za vezanje snopov. Vsako leto se izdela yG2,()00 strojev. WILLIAM J. STILLMAN, ___raviiaiťlj_ Jí Z opravo vieti na Florjanskem trgu v Novem mestu, v kteri se imlinja žb zhIo starti gtiatiliia, je na [innUi nf ali pa se odda od 1. inajii t. 1, naprej v nHjeiii. K hiši spailii tuili velika njiva tik mesta in in orale lioste. — NřitanĚneje se poizve pri gospej Mariji Kos v Novem mestu •îis. štev. 125. ____(87-g) V najem sb da nasproti farne cerkve, najvećje fare v ^^nt Vidu pri Zatiôini Illiffi, -M ^ kteri je bila ie nad SO let obstojema prodajalna in dobro gostilna (preje Kacini), z gospodarskim poslopjem, ako ti'e^», tudi nekaj vrta in zemljišča zraven. - Nataiicneii pn-se izvedu »ri g. Ivan Končina, veleposestniku v Gorenji vasi, posta Zatičina, Dolenjsko. Pariz 1900. Ne kupite, predno niste videli naših strojev in poizvedeli njih ecne. Velikanska zalo{^-a eenih nadomestnih delov Zahtevajte naso knjigo vzoreev. BUDAPEST, v., Váczi-ut Nr. 30. Želíte (la Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele iu ćvrste prašiče?^, zdravo in lepo mlado živino? močno in trpežno vpreïno živino? pjtem primesujte k krmi Bartbalnovo poklajno apno. Zn ta mali trnšek Vnni ne bo nikdar žal. — Navudilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju, X., Keplergasse 20. (310—10)- Dopisuje se slovensko. - Krompir in gnoj ]i|r„|,|„ sta po vredni ceni za dobiti pri gospej pl. Fichtenat.' lllUlll! Novem mestu. (7(1-3) za sv. Oieta Leona XIII, ter k presv. Srcu ' J .lezusdveinu dobivajo ae 100 komadov po jI 80 vinarjev v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. Prodaja hiše v Novem mestu. Zîiradi dru/juskili razmer prodam svojo dvonadstropno hišo in veliki vrt.. V hiši so prostorne obokane kleti pod zemljo. V pritličju stara g^ostilna; (^7-2) krčmarska oltrt na moje ime. Velik vrt nasproti liiie je najlepše staviŠie mesta, â' ZH gostilniški vrt, velik salon in kegljišče dovolj prostora. Vse to leti v neposiedni bližini vseh uovonneških uradov in sejmišča. — Hiša in di uga slopja so v dobrem stavbenem stanju. — Pogoji p]a»iila povoljni. Polovica kupa lahko ostane intabulirana proti 4'/«%- Marija Rozina roj. Skaberne v Novem mestu. Karbolineum. Patent: AveiiflriUK «e linkor najboljše lefl »Lrnnjujoče sreJitvo obnese že »11*1 25 lat. Vsi karboliiieji vù raKniU tiniiili fabrik 6o slabe poimtedbe Aveimrijevega karbolineja. Avenurijev knibolinej je sicer nekaj novcev dražji, kakor ilrtigi karbijliueji, pri tem je ja skoraj trikrat izdatnejši, kakur vsaki lirugi karbolinej. Prel iiiinartdbaiiii 66 avuri. ToTiirim kaibolinejii: K. Aveiinrinsi, Amstetten, Nis^* Avstriisko. <102—1> Pisarna: Dunaj lil/l. Hauptstrasse 18. Izključna prodaja za sodni okraj Novo mesto: pri Alfons Oblaku, trgovcu v Novem mestu. Kazglas. Zgradba razširjanja šolskega poslopja ua Suhoru pri Metliki oddajala se bode po ^manjševahii licitaciji dne 24. aprila 1902 ob 10, uri predpoldne na Suhoiu. Vsa zgradba preračunana je na 2O.20ÍÍ K 82 h in bode položiti 2tJ00 K vadija. Lici-tacijski pogoji, proračun in stHvbeni načrti leže pri c. kr. okr, Bol, svetu v úrnmtilji na ogled. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, diie 1. aprila 1902. («6) Gorki vrelci 33" do 38'^ C ufof llufi[spefg-oïa topla kope Sezona od 1. maja do konoa oktobra. Zdravljenje s kopanjem in jiitjem. Zelo uspešno proti protinu, trgunju, ischias, neiiralgiji, kožnim iu ženskim boleznim. — Veliki baseni za kopelj, posebne in blatne kopelji. — Udobno spravljene sobe za tujce, sobe za igre in družbo. Puščanje krvi oskrbuje topliski zdravnik. Zdravo podnebje, v okolici veliko gozdov, - - Novo jako elegantno zdraviliško poslopje. Sobe v zdraviliški hiâi po 1 K in višje. Dobra cena restavracija. ('eno v knežji kopeli 70 T, v karlovi kopeli 30 T, Za one goste, ki stanujejo v zdraviliškem poslopju, se zniža cena za kneřjo kopelj na 60 v. Za aktivne ognjegasce in železniške uslužbence so cene za kopelji znižane za SC/o. Pojasnila in prospekte daje brezplačno (loo-i) vodstvo kopališča. Tapetnik in preprogar ^ (Tapezierer u. Dekorateur) J. Žeiiko v Novem mestu, Glavni trg 93. naznanjam alavtiemn obËinstrii in Ûastiti iliihoršíini iz mesta iti okolice, (la sem otvoril dne 7. aprila svojo dobro urejeno delavnico, v kateri b.i de m _ izdeloval veakomtue v to etruko spailaj'iëe stvari, ka or: Žitnniee, žimnice s peresi, divane, TBskorjíiie parDitiire i.t. d, — Kt-r Sťin do zdaj sodeloval pri nejinienittiejâiti tvrdkah ti prav dobrim vspeLom, pusiiti tem bolj za BploHno bta^jhotno zaupanje ter zd prav lunogosteviltia naroiila, katera bodem toím in solidno v najveÉjo zadovoljnost izvr.íeval. — Popravila po nizkih ceuali! — Za líelo se ja:ući ! Velespoátovanjein sa priporoËujem J. Ženko. V$pro]nic se tudi učenec v poduk. (9'J—1) II je prostorna njiva oddati tuk"! v najem. Natančneje se izve v Arkotovi ulici št. 212. ri parce e prostora za stavisča ■ v bližini mesta mej tako zvaniiui „mestnimi vrtovi"' so na prodaj. Taiste so pripravne za vsako podjetje kakor; letovišče, restavracijo, kopelj itd. Vsi ur^idi niihijajo se v bližini. Vprašanja naj se pošljejo na upravništvo tega lista. Oznanilo. ^ Vsake vrste pesek m se dobi en voz za 60 kr.. boljši voz za 70 kr,, pri Anton ^tlli-u v Gotni vasi, v9(i-li .it A A A á. .á. (88-1) áí áí áf iđii ' ' _ _ _ je na prodaj lepa ajda, fižol in štiri \iste dobrega krompirja mmmjB. ï {. eidstropjif, v najlepši legi, v bližini uradov, z riizglediini n.\ drevored, obstoječe iz treh sob, kuhinje, drvarnice m kleti je oddati takoj pri Janez Košak-u v Rudolfovem. (9o-2> Smurnice. Prcniiiljeyimja o Srcu Uliirije. Po o. Hattlerju T. J napisal P, hailislav Ilrovato. F. M, tí mamice začele so se mzpošiljati s 15. aprilom iz knjigarne J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Vezane so lično, samo v platno in z rudečo obrezo. Cena 1 K 80 v, po pošti 10 vinarjev več. OdgoTorui nreJnik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in založnik Urban Horval, Tisk I. Kra}oc nasi.