Dve kritiki koncerta pevskega zbora učiteljstva. Prav ncrad pišem že v drugič o koncertu pevskega zbora UJU, kcr moram ponavljati to, kar sem napisal že v »Slov. N.«, zato o njem le mimogrede. O prvem delu sploh ne morcm govoriti. Bil sem nujno zaposlen do 9. ure na drugem mestu. Rifcrirali pa so mi o njem odlični naši glasbeniki Ln so ga soglasno pohvalili. Po njihovih besedah pa mešani zibor ni gla* sovno izegaliziran, ker ni pravcga razmerja med ženskimi in moškimi glasovi. Basi so menda krepki in popolnoma zadovoljivi, tudi tenorji so baje tehtncjši, Kot so bili pri pr* vem koncertu, vcmdar je obojih za številčno in glasovno zelo močan žcnski zbor prtmalo. O vzrokih tcga prcmaknjenega glasovncga razmerja bi bilo treba temeljito premišljati. Jaz sam n. pr. dvo-mim, da bi bilo mogoče moški zbor dzdatno pomnožiti, ker imajo irčitdjispevci pač druge, tehtne intcresc doma v svoji sLužbi in sl izvenšolskemu delu, kt jim oncmogoča posečanjc v.aj v isti izmeri in 7. isto lahkoto, kct učitdjicam«pev^am, kj j-ih jo itak mnogo več kot moških. Dali bi se pevci opravičiti še na mnoge druge na* čine! Prav lahko pa bi se moglo doseči pra= vilno razmerje med moškimi in ženskimi gla* sovi z delno amputacijo poslednjih. Mnogo* krat sem že povedal, da ni v masi umetai« ška potenca zbora. Da, volfca masa je prož* nost in hitremu delu skoro v .kvar, je coklja, ki zavira študij in onemogočuje premakljT* vost zbora iz mesta na mesto, kadar pridejo v poštev koncertne turneje, povzročuje več* je, nepotrebne stroške itd. itd. Preko goto* vega števila glasov, s 'Aaterim je dosežena nasičenost zvočncga podavanja, je vsak gias preveč. Po petdesetih glasovih je nadaJjnjih pet ali deset srednje dobrih glasov popol« noma brez pomena. Moderni, takozvani .ko« morni, madrigalni zbori štejejo dandanes največ štirikratno zasedbo posamezaih glas sov, ki so scveda skrbno izšolani in v vsakem ozir«u izdvvilibrirani. Sodobno polifonska rrMj* zika se itak številčno prcmočnim zborom upira. Na me»tu je tak zibor le pri skladbah, ki hočejo izzvati inočan, navduševalen, har? moničcn efekt. Takih skladb pa je dandanes čim dalje manj v svetovni in tudi naši a cappella zborovski produkciji. Ta primer naj povcm, da sem slišal pred dvemi leti na jslasbencm festivalu v Donaueschingenu ma« drigalni zbor, ki jl' štel 11 pevccv in ki je izvajal silno težkcs moderne stvari igraje in z močnim efektom. Med drugimi kompozi« oijami je pelo Sto!zer=S!avenskega ženski zbor s kkvirjem »Ftiček želi, da se ženil bude«, če se ne motim, le 9 pcvk in jc sklad« ba vso dvorano navdušila ta'ko, da so jo mo* ra!e ponavljati. Tudi name je naredila sil* nejši vtis, kct prošli ponedelj&k v Unionu. Torcj amputacija ženskega zbora! Kdo pa bi jo izivršil, ne vem! Jaz bi se je ne upal! Ženski zbor v drugem delu, ki sem ga zamogel slišati sam, pa je eliten, vzoren, ka» kor v cn kos zlita cclota. Res, da impozantni, sočnati in samozavestni alti nadkriljujejo soprane, vendar jih ne pokrivajo in odrivajo, Uar je dokaz njihove inteligence in uvidev» nosti. Soprani so ndcoliko pokriti, ;kar pa njihovcmu mctalu in jasnosti nikakor ni v kvar. Tipična učitdjska slabost, žrdni ka» •tarji vseh vrst, provzroča specijelen timber naših .učiteljskih pevs'kih zborov (tudi pra» škega ali moravskega), ki je temarv: zamoU kel, nekoliko zakrit dn ki daje te vrste zbo= rom posebno dražest, zrelost, pastoznost in zvočno resnost. Najtežjo zapreko je premagal častno iti nad vse zadovoljivo z mojo »Kato«, '.<» je pač pisana le za odlične ženske pevske zbore v polifonskem slogu, ki ga drugo povprečne pcvke ne bi tako lahkotno zmagale, kot sem ga slišal zmagati v ponedeljek. »Kato« sem posvetil ženskemu ziboru učiteljic in zaupal sem jo, (kot sem se v svoje veliko zadovolj= stvo prepričal, pravim ro.kam. Manj &o mi bile všeč solistke. Borile> so se z malo tremo do konca. Vsled nje je bila intonacija — pa ¦pri solistih je to običajno — nekoliko ne=> jasina. V vsem ostalem pa samo moj poklon. Čudno se mi zdi, da v samcm ženskem pev= skem zboru ni bilo najti troje primernih pevk! Sicer pa razmer in posameznih pev*k ne poznam in sem prepričan, da je pevovodja g. Sreoko Kumar storil vse, kar je bilo treba storiti v interesu kohcerta. Zunanji nastop zbora je kazal odlično disciplino, kar je seveda pri učitdjih skoro samoposebi umljivo. Nastop in ods<top, oba sta bila dostojna, mirna, brez nervoznosti, kakor sta in morata biti pri iz^kušenih in sa= mozavestnih pevcih. Niti početno tremc ni b,i!o m,nogo opaziti. Priporočal bi lo še za* vcstnejše, ena'k,omerno, smotreno dihanje ter nekoliko jasnejše izgovarjanje. Ako premislim na silne zapreke, ki jih mora marsi<kateri izmed sodelujočih prema* gati, kadar je treba priti 'k vaji, na neugodno stanovanjsko preskrbo v Ljubljani za časa vaj, matcrijalne in druge žrtve, »ki jih skoro vsi vprek doprinašajo, pa moram priznatl, da je vsc to, sicer tako malo hvaležno, od nekaterili tako malo cenjeno delo najvišjega spoštovanja in uvaževanja vredno. Tako^ zvani stamovski pevski zbori po drugih me* stih morda rcs služijo le lastnim organizacl« jam v pouk in zabavo, pevski zbor UJU pa izpolnjiuje in mora izpolnjevati širšc naloge. On, kot homogeno, enako glasbeno dokaj visoko naobraženi zbor mora biti in je no= sitelj napredne domače pesmi in bi moral 'šorakati na čelu vseh pevcev, uveljaviti so* dobnost v mestu, a isto tudi propagirati na deželi. Zdi se mi, da bi mordla imeri ta ~r ganizacija v svojem programu še drugo x\\\'y no potrcbno idealno nalo^c.«: v svoji ^red! prirejati tečaje za učitelje-pevovodj?, ki bi sc lotili nato vnetega ustan:vlianja podežel* skih pevskih zborov po vzoru svojc matico. na.jprej morda .med učiteljstvom svojega okraja, nato mcd glasboljiubečimi tržani in meščani svojih službenih krajev, počenši z mladino stopnjujoč to svoje težko, a zato tembolj hvaležno delo do najvišjih ciljev. Morda se sčasoma najdejo pri merodajnih oblastih tudi uvidevni Ijudje in izposlujejo pokg moralne tudi materijalnO' podporo. Nekdaj je to za vncto gojitcv cenkvenega petja veljalo. Če ne velja sedaj za ono več, naj velja za svetno, ki je za plemenito vzgo« jo naroda morda še važnejše. Todai žal, ne verujemo, da bi se itiašli taki čudežni pod= porniki; nasprotno, s ciničnim nasmehom so pristrigli do skrajnosti na učiteljiščih glas» bcni pouk, češ, da je t* najmanj potreben in sc pripravljeni, da ga sploh postavijo na ce< sto. Toda o tem je treba govoriti v dnugem ppglavju! V ocenjevanje posameznih skladb se ne bom spuščal, ktr ni tu mesto z,a> to. Vse so bilc podobne in gre učitcljskcmu pevskemu zfcoru častno prvenstvo izvajanja in s tem naše, t. j. 'komponistov spoštovanje za pijo« nirs'.vo delo zbora UJU in njega pevovodje g. Srečka Kumra. Emil Adamič.