—    174   —
Lipova harfa.
(Litvanska narodna.)
Mlada pevka o potoku                 »Oj kak nežno, oj kak milo
Belih rožic je iskala,                   Lipova mi harfa poje!«
Omahnnla, va-nj je pala.             »»Da to lipova je harfa?««
Val je unesel je do morja5         Vzklikne mamica jokaje,
Morje pa jo valoveče                   »»Oj to sestrica zgubljena,
Verglo je na breg: zeleni, —      To je mila hčerka moja.
Tam so  ribči jo za^rebli.            Kako jasno si na ušesa
Al na girobu vzrastla lipa,           Cujem glasek njen doneti!
Vzrastla lipa je košata,               Kako milo nje dušico
In iz lesa mlade lipe                    Čutim liti v serce svoje!<'<'< Bratec harfico zrezJjal je,
Harfo krasno, tanjkoalasno.                                  Zapisal Jeriša.