----- 452 ----- Blaznec v pravoslavnem samostanu. Črnoviško sodišče peča se s slučajem, ki se je pripetil v pravoslavnem samostanu Bazilijancev v Dra-gomirni. Temu samostanu se je izročil v preskrbo blazen bogoslovski kandidat, Jernej Stojan, ki je že nekaj časa bil suplent na črnoviškem učiteljišči. Ko je lani novi samostanski nadzornik Emanuel Ciuntuleac ogledaval samostan, našel je v neki celici jako shujšanega Sto- jana vsega v blatu. Videlo se je, da se mu ne daje dovolj hrane in ne gleda na snažnost. Arhimandrit je to poročil glavnemu nadzorniku pravoslavnih samostanov, nadškofijskemu vikarju v Črnovicah arhiman-dritu Arkadiju Cuperkoviču. Poslednji je vprašal samostan, kako je s to stvarjo. Odgovor je moral biti ugoden, kajti storilo se ni dalje ničesa. Letos po letu je bil zopet arhimandrit Ciuntuleac v Dragomirnu in je šel v samostan s profesorjem črnovske obrtne šole arhitektom Karlom Romstoferjem, kateri je hotel nekatere dele samostana narisati, katere podobe pridejo v literarno delo „Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild." Arhimandrit je zahteval, naj ga peljejo takoj v Stojanovo celico. Celica je bila zaprta in niso jo mogli odpreti. Ključ je baje pri sebi imel hlapec, ki dela na polji pol ure hoda od samostana. Minolo je jedno uro, predno je prišel sluga in odprl Stojanovo stanovanje. Mej tem se je očividno poskušalo celico nekoliko posnažiti, pa se ni posrečilo. Ko je arhimandrit vstopil, mu je udaril silen smrad v nos, kateri se ni dal odpraviti, ko so odprli okna. Blazen menih je sedel na slami slabo oblečen. Bose noge so bile zatečene in mrzle. Ko ga je vprašal kako mu je, je odgovoril: „Lačen sem, lačen!" Arhimandrit je za-ukazal, naj mu prineso jesti. Potem je vprašal bla-zneca: „Zakaj ne zahteva jedi?" Stojan je povedal, da se boji, da ga bodo tepli, ko bi zahteval jedi. Sluga je prinesel lonec kislega mleka in kos kruha, in menih je hitro pojedel in zahteval še jedno por-cijo. Pojedel je še to. Arhimandrit je stvar drugič poročal nadškofijskemu vikarju, ki je v tem postal vodja nadškofije, in ga opozoril, da bi se za denar, ki ga dobiva samostan za blazneca, to je 500 gld. lahko bolje skrbelo v kaki blaznici. Storilo se pa tudi sedaj ni ničesa, temveč arhimandrit Ciuntuleac se je odstavil od nadzorovanja samostana v Dragomirni. On se je sedaj pritožil pri deželni vladi in deželni predsednik grof Goes je poslal v Dragomirno okrajnega glavarja dr. Bazilija Dezinkieviča, da poizve, kako je stvarjo. Malo dni pozneje je Stojan umrl in se je na podlagi poročila okrajnega glavarja začela sodnijska preiskava proti samostanu.