Tretji slovenski katoliški shod! Bela Ljabljaaa, sredisče Slovenije, je bila te dni priča globoke katoligke zavesti med Slovenci. Iz vseh Blovenakih pokrajia so pribiteli možje ia mladeaiči na tretji aloveaski katoliski sbod v LjabIjaao, da maaifestirajo za katolisko misel ia 88 ndeležajejo zborovaij ia posvetovanj, ki so poavečene pouku ia organizaciji za bcdočaoat. Vsakega udeležnika se je aorala polastiti zaveat, da ae voditeljem katoliike organizacije po Slovenskem hoče dela, neaebičaega dela za narod. Teaiu tihtmu prepričaajn je dal izraza v arojem dabovitem govoru dr. Krek, ko je med viharaim odobravaajem vsklikail: nElic katoliškega shoda do aaa vseh je: Tnkaj je narod, dtlajmo zanjl* Tako je! Po tretjem sloveaakem katoliikem shodn a*tm je začrtaa za bližajo prihodajoat zopet jasen program, ia na aas je, da ga veetno, točao ter z aavdašeajem izvajamo. Sboda se je adeležilo blizu 7000 aloveaskib mož ia mladeaidev. Izmed carkveaih knezov 83 bili navzoči: lavaatiaski vladika dr. M. Napotaik, goriaki nadškof dr. Sedej. ljubljaiski skof dr. Jeglič. Posebao maogo gostov je bilo iz bratske a&oa Hrvatake. Čebi so poalali vež zaatopaikov, raed ajimi voditelja krščaaake kmečke stranke aa M>ravgkem, jšamalika. Na shod je prisel tadi deželni glavar kraajski Oton pl. Detala, vlado je zaBtopal grof Ghoriagky. : Slovenski državni poslanci ao bili zastopani po dr. Suatersičn, Povieta, dr. Gregorčiča, Pfeiferjn, Pogačaiku, dr. Žitaikn, dr. Eorošcu. Iuned stajerskih deželaih poslaccav je bil aavznč dr. Fr. Jaakovič. Za predaedaika katoliakemo ghodn je bil iz voljen državai in deželai poalaaec Fovše, za podpredaedaike: dr. GregorčiS, dr. Pavletič, dr. Jaakovič, Jeriha, poalaaec Mejač ia župan Žumer. V aedeljo dne 26. t. m. je bilo predpoldaa veliko zbororovaaje aa vrta Alojzijevišča, popoldae Ijudska veselica v boteln Unionn. Govorili ao dr. ŠusUrsič, dr. Eorošec ia dr. Erek. Dr. Šusteršič. Viharao pozdravljea je aajprej govoril o aeudeležbi koroških S ovence? aa katoliškem shoda ia o volilni rtf-rmi. Potem je aadaljeval o kračaaaki demokr&ciji (Ijndaki nadvladi): Ersčanska demokracija ae aaslaaja aa verno ljndstvo, katero v svoji moski zavednosti svobodno, iz Botraajcga prepričanja, daruie svoje srce aadzemeljakim ldealom svete vere. Tako zavedno IjudBtro je aepristopao vgakemn zapeljanjn ia zmotara, ki 88 sknšajo razširiti med gloveasko ljalatvo. Eajti ae varajmo ae, v sredisču političaih bojev vedno ia vedao skozi vsa stoletja gtoji vera ia za to akrbe ravao tist', ki redao ozaaajajejo, da je vera pnvatna Btvar in da vera aima aič v pjlitiki opraviti. Ravao tiati silijo veraka vpraaaaja vedao in vedao, daa za daem v oapredje. Po časopiaih, na shodih, v javnih zaatopih, v apravi, v kolikor imajo moi v rokah, puvsod akniajo aasprolniki katoliške carkve uveljariti bvoj vpliv, avojo poliHč? % mo5 le v tem gmialu, da bi silo delali sveti katoliški cerkvi, katoliskemu prepričaiju, katoliški veBti. (Pritrjevaaje). Tema početja so dali ime ^svobodomisslnost'', pa v resaici tn ai ae svobode ia ae nr-isli, temveč le bratalaoat, 8irovc8t, lai ia bndobija. (Viharao pritrjeraaje). Ta, slavni zbor, bi veadar le nekoliko omeajal, kako aapačao je to, da Vi bratje iz/ea Eraajake, aa katere se aedaj posebao obrača, vedao tako z aeko zaaidljivoatjo govorite o našem boju proti sovražnikom avete vere ia ga imeaujete Bkranjski prepir". AU ae čitate čaaopiaor nase liberaiae 8'raake, ali ae poznate ajeaih izjav v javnem življenjn? la vi miglite, da jc to maleakoatai nkranjgki piepir"! B)j za mjvigje ideale, za čaatoi ia večai blagor sloveaskega ljudstfa, to je tisti nkraajski prepir", kakor ga imenujete. (Živahno pritrjevaaje.) Saj je liberalna atraaka, kakor nalaiS, ravao aedaj objavila svoj aajaovejši program. Pol leta je kokodakala in kokodajaala (živahaa veselost) ia vai gmo čakali aa jajce, ki ga bo ta pata izlegla, ia ravao o pravena časn, ravao pred aasim katoltskim ghodom, sa je to jajce v dastitljivem nSl. Naroda" poka/alo. (Živahia veaeloat) Io glejte, v»e, kar aam je razkrila liberalna straaka v avojem programu, v glava:h točkah svojega programa, ao te verake točke: (Eltci: Tako je) Vea z vero h javaega življenja je eaa točka, vea z vero iz šole je drrjga, proč 8 krgaaskim zakoaom je tretja. Vpraaam vas, slavni zbor, kedo tlači ia eili vero v iavao življenje, če ae nagprotniki aasi? (Klici: Tako je). Ali 80 ti morebiti tako amesaoaaivai migliti, da si bomo mi dali čisto mirao ia poaižBO avojo glavo odrezati? Ali mialijo, da bomo gilo pastili delati avojema verskemn prepričaajn? Ali »i je kedo domisljal, da si bono pastili silo delati nsii vesti, ali ao si mialili, da bomo mi na aož izročili takim Ijadem najdražje, kar imamo aa tem avetp, gvojo dcco, svoje otroke? (V.hsrai klici: Nikakor ae). Ati miglijo, da bomo mi pnstili silo delati sveti katoliški carkvi. (klici: aikakor ae). Ali miglijo, da bomo mi pnstili blatiti aašo katoiiako dnhovščiao, aaše vladike? (Poaovljeai vibarai klici: aikakor ae) Mvtijo se, kakor so ae vselej zmotili, ti geaerali z vedno maajšo armado. (Veseloat.) Generalov imajo vedao Teč, armade pa vedao manj. (Zivahna veaelst ia bnrai žirioklici) Ne! Nobena sila aveta nas ne odtrga od katoliške vere ia carkve; to vero mi aoaimo v ivojih arcih ia ta vera, ki živi v nasih dašab, ae nmre aikdar, ia ča 88 grob zapre nad aami, potem bo sele &e bolj ž:7els. (Gromoiito odobravaaje) Dr. Korošec govori o kmečkem vprašanju. Posledica liberalizma je prop&d kmetijstva. Eako slabi 83 aadovi liberalizraa, kaže sedaaji umirajoči drž. zbor. Osvobojeaju kmeta od tlake ia desetiae ao sledila velika bremeaa in gilno zadolžeaje, ceaa kmečkim pridol koai je padla, aedaj so posestva razkcssna, pcalov ni \eč dubiti, se otroci gredo od hiše do hiše za boljsina krahom. Enctečki ataa v Avstriji tare sedaj 8000 milijonov vkajiženib dolgov. Slovengki izseljeaci n so podobai izseljeucem drngih aarodov: to aiao bledi, izstradaai obrazi, ampak krepke poatave, najčvrstejši ljudje, ki gredo le zato po aveta, ker vidijo, da bi doma bili vedao le sužnji gvojih dolgov. Oai gredo po svetn z veselim apom, da bodo v dragi državi bnlje prospeli. Zato pa pada v Avstriji kmečko prebivalstvo sorazmerno z drngimi gtanovi po stovila, ia Avstrija 86 bliža temn, da poatase iidnstrialna država. Zato ae pa mora nas kmečki 8taa orgaaizirati, aeči mora po samjpomoči t zadrngah. Država pa mora poseči vmes s tem, da varaje ceao kmečkemn pridelka, dati mora kmetn, ki zdaj prispeva za vae aolstvo, njegovo lastao strokovno soUtvo. Zahtevamo, da država pcsveti kmečkemu staan vse sile, a največ bo ponagalo, če se začne siriti kmečka zaveat. Kmet se mora zavedati svojega velikega ia važaega pomeaa v domoviai ia državi. Emečke zabteve moramo ataviti v prve vrste (barai iivio-klici), kakor oa tadi atoji vedao v prvih vrstab za koriat dražbe. (Baruo odobravanje.) Odkod pa prihajo drugi staaovi? Poglejte j'h! Sami kmečki siaovi so! (Tako je.) Emet jo tudi najbolj državo vzdržnjoči ataa. Eo ao aa Rrmkem revolucionarji hoteli atrmoglaviti carja, ae je kmet dvigail v protirevoluciji ia ae poatavil za carja. Tako je kmecki stan povsod oni živelj, ki ohraija državo, prestol ia oltar. (Tako je.) Zboljsanje kmečkega stann se pa ae da doaeči brez boja; zato mora kmet aapadati aaaprotae trdajave. Na odločilaem mestn aaj povaod zavihra kmečka zaatava: Na zaatavi se blišči 87. križ, pod ajim bo zapiaaae vse kmečke zahteve ia želje. (Odobravaaje.) Slovea8ki katoliski kmetjel Katoliski abod vas pozivlje, da aeaete idejo staaovske zaresti seboj ia zbirate svoje aotrpiae. Potem bo država videla, da ne sme zaaemarjati tako važnega staan. (Dolgotrajno, bnrno odobravaije.) Dr. Krek živahao pozdravljea, omeai, da govori danes le zato, ker je odpovedal aaproien celovski govornik. Pravijo, da veraka misel več aima moči, a katoliiki gbodi pričajo, da je vergka migel še vedio močaa dovolj, pridobiti Ijndstvo za aajvečje žrtve. Erščanstvo je nastopilo kot poživljajoča sila, ki je zbudila zavest ljud;, arjnrej km3Aki stan, je dvig aila megta ia rodila smisel za skupno delo. Majbae stvari ao opnstili ia nstvarili veliko krščaaako omiko, katere sadove vživamo mi. Govornik aasteva aato razne aadove katoliskih ghodov. Po katoliškem abodn se mir seli y vas. Najhnjaa rana aasega aaroda je medsebojno sovraštro ia prepir med ljudstvom. Ta kaga ae mora zatreti ia apraviti iz naše srede. Za tak božji mir, po katerem se pozabijo nasprotja, ki i/ivirajo večiaoma iz malankostaih rszmer, je najboljše nredst^o taka velika verska manifeitacija. Vsak tak velik ahod od lnšČi cekaj zastf reldga zskotaega biata z ljadstva ia ga dvigae do višjih, plemeaitejsih Čutil. Naj tudi starai vzgajajo mladiao v tem amigln, da moli za mir ia ko je nče spozoavati rvojo lastaiao, ji aaj vcepijo zavest, da more grečno živeti aa ajej le, če bo v mira 8 svojimi 8ogedi. (OdobravaBJe.) P/avijo, da smo blapčevaki _arod. Mi lahko rečemo daaes, ko toliko poiKsnib mož ve, kaj ao in kam gredo: Mi smo goapcdje! Prej je bil gcspod tisti, ki je iinel skrb za splošni blagor, mir ia red. Danes pa ljudjo v tskih rečeb, ki jih je prej imela goapoaka, sami odločnjejo. Prej aejereklo: Grajičak je verea, zato je tndi kmet. Danes se pravi aarobe: kmet je veren, zato mora goapod spoštovati ajegovo vero. (Barao odobravanje.) Tovžrniiki distfliki ia bolestao žvižgaaje tvorBiških piščalk kličejo deiavskema ljndstvu: Trpj, in nmri! Zvonenje aasib cerk^a, aam pa kliče! Delaj, moli, iivi! Elic katoliskega shoda do aas vseb je: Tukaj je narod, delajmo zaaj! Po shoda je vaa maožica apremljala aavzoče akofe do sk fi>ke palače, da jih braci, ako bi bilo potrebno, morebitnih aapadov od atraai liberalcev ia socialdemokratov. V ponedeljek zvečer se je vrailo pr?o slavBoatao zborovaaje. V veliki dvoraai hotela ,Uaioaa aibilo prostora za vse občiaatvo, toliko ae ga je bilo zbralo. Predsedaik »hda je bil drž, ia dež. poslaaec Povie. Zi podpredaedaika ao se izvolili gg. d/crni sretaik Suklje, dr. Pavietdč (Gorica), dr Jaakovič (Eozje), opat Eragifi (Skadriua), dr. Pazmaa (Zagreb), Samalik (Murava) Demsar. Zapiaaikarji so gg. dr. Lampe, dr. Dermastia, dr. Somrek, dr. Slavik, PolanBkv, Staaovaik. Prvi je govoril naš prevzvišeii vladika lavaatiaaki kaezoikof dr. Mihael Napotuik. Nagovor prevzvisenega knezoškofa dr. Napotnika. Bnrno pozdravljea aaglaža v dovrsenem govora vladika lavantinski da kdor stapi v hišo ali drnžbo, rnora pozdraviti. Tadi on poidravi ^ .H-zaljea bodi Jazns Erigtna". Ta pozdrav pove: kdo gem, kaj hočem, pozoats moje stremljeDJs, boteaje, delovaaje, po kaj prihajam. Sknpai program aam je Kristns, njegova slava ia lastno blagostaaje V tem smislu ia dnbu aaj bodo uspesni katoliški sbodi. Pij X. je rekel v nvoji okrožuici od 14. jnaija 1906: Eatoliaki ghodi aaj bodo zaaki krsčaoske vere, miin in blagonlo^a. VeieznameDito goslo: Vae obaoviti v Eriatnra. Na to aačelo opozarja tadi nepozabni Leoa XIII. v svoji poslaaici Rernm Bovarnm. Rešitev je le v povratka b Eristugu Vse ozdravlja Ie povratek h Kristusi. Ereaiti od Er.stnsa pomenja pogia, vraiti ae h Eriatosa, otetbo. Vso toraj preaoviti, predrugačiti, preognovati v Erigtnan. V avoji encikliki pr?i ia težkopričakovaai ter odločilai pa želi sv. oče, da živi, kraljnje ia vlada Erigtns v vsah stvareb javaega žitrljeBja. (Živiu-klici!) Nazaj b Kristn v vedi! Nazaj h Eristn v ametajsti! ZaatoBJ je želel in hrepenel aajmodrejai nčitelj atarega veka Sokrat po nčitelju resnice. Ni ga nčakal, mi amo pa tako arečni, da amo % nčakali. Zato alava io hvala caini, ki si pr1* ^ vajo, da zopet kraljuje v vedi ia nmetaosti k *"^ ¦».' Z radoatjo vidioa, da kaiejo visokoaolski dija ii ;Ž.veli) čast in glorijo Eristnaovo. Če go8podnje tu Eristus, go8pc(di ?al bo tadi v družiui, kjer bodi zopet Eristaa y' \$u in kralj. Sam je bival, delal, trpel v draiici m rastel v nailosti pred Bogom. Priporoča Sloveacem nDružbo za čast av. Drnžiae", ki Iteje 30800 drnžia v lavaitiaski skofiji. Tam, kjer so posnema av. drnžina, ae gleda tadi na avetost, eaotaost 87. zakoaa. Ša vedao velja glede drnžiae Eristasova beaeda: Edor žeao pnsti ia drugo vzame, preaeatvuje. 4,500.000 katoličaaov je v dveh mesecih siovesno ugovarjalo, da bi ae roiil katoliski zakoa. Če viada Erigtns 7 drnžini, vladaj tndi v aoli. (Žiyio-klici, pritrjevaaje!) Kristns je obiskaval tempeljsko verako šolo ia kot učenec izpraseval piamarje. Le edea je vaš nčenik, kijeizaatil: nPastite otročiče k meai priti. Ljnbil, objemal ia blagoslavljal je otročiče. Ia otročiči bo zagaali bosaaaa, hosaana, hoganna Kristu kraljn. Otročiče je h.itel resiti z obrambeaim zidom ia izpregovoril grozae, strašae besede: Gorje mn, kdor pohajsa katerega teh malib, boljae bi bilo, da ae ma obesi mliaaki kamea aa vrat ia ae ga potopi v dno morja. Strasae, grozae besede! Sloveogki starisi, rzgojitelji ia voditelji, borite se, da ostaae zakrameat 87. zakoaa neporušen. To se ae sme zgoditi, da bi Eriataa več «e bil kralj v ioli. Slovenski narod ne mara za tako aolo (aikdar), Kristug kraljnj 7 človeški dražbi. Eam pa pridemo, če ae bo več kračaaskega aanka 7 aolab? Zlagti je ljub;l Krigtus delavski staa. Živel, delal in izvolil ai jo za redaika delavca tenarja. Tudi 87. Pavel aam kaže y svojih pismib aa svoje žuljaTe roke, 8 katerimi se" ;e prcžircl s&m ia rekel: Edor ae dela, naj tudi ne jel Eri8tas kraljnj v sloveaskih areajah ia vaeh alovenskib drnžiaah! Krigtus včer^j, danes, vekomajl Slovenski narod bodi edia 7 veri in ljnbezai. Slovani ao dobili dva, ko imajo drugi aarodi le eaega apostola. Pudajmo se 7 tabor Kristugov! Edor je z Gospodom, pridi k aam: Prisezimo: Sv. križ bodi aaaa trobojnica! Nezmagljiv križ aasa zastava! Zadnje besede moje: Gospod Jezns pridi, jaz pridem z vami! (Dolgotrajco odobravanje in živio klici. Govornikn čeatitajo.) Predsednik 86 aato zahvali govorniku. (Neprestaai živiu-klici.) Nato bo govorili: kmet Šamalik, voditelj česko-moravskib kmetov, g. Kragič iz Dalmacije, dr. Pazmaa iz Zagreba in g. Polanaky, podpredsednik katoliakega društva čeako ¦ moravskih nčiteljev. Navdnšenje, ki je vl&dalo aa prvem slavaotnem zborovaajn, je bilo aepopisao. Na tisoče zbraaih mož ia mladeaičev je z aavduaeaimi živioklici pozdravljalo svoje vladike ia kaezoskofa goriskega, kaezoškofa lavantinskega ia ljubljanskega. 0 posvet k.\jih 7 odaekih poročamo pozieje.