Mess»eoii$x priloga listu ^C^roreiijec". 6. ŠTEVILKA. Dopise, ki se tičejo vsebine lista, sprejema uredništvo „Slov. Tehnika", Praga-Kralj.Vinogradi, Šatafikova ul. 7. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. SLOVENSKI TEHNIK - GLASILO KLUBA SLOVENSKIH TEHNIKOV V PRAGI.- I. LETNIK. Dopise, ki se tičejo uprav« lista, sprejema upravništvo „Slov. Tehnika", Praga-Kralj.Vinogradi, Puchmaje-rova ul. 8, denarne poši-ljatve pa tiskarna Dr. EdL Gregr a syn v Pragi II. C=5 Strokovni urednik: J. V. HRASKV, profesor češke tehnike v Pragi. Odgovorni urednik: CIRIL JEKOVEC, slušatelj češke tehnike v Pragi. „SLOVENSKI TEHNIK" izhaja dvanajstkrat v letu in je brezplačna priloga osmim glavnim slovenskim listom, „Slovenski Tehnik" pa se lahko tudi neposredno naroči pri upravništvu, če se vpošlje obe-nem naročnina za dvanajst številk v znesku: ! samo Iv 1*J20 sjuriol na nas'ov: „Slovenski Tehnik Dr. Ed. Gregr a syn, Praga II." Insertna naročila sprejema upravništvo „Slov. Tehnika" in „Anoućni biro" A. Orehek v Ljubljani. Naročilni listi, z natančno označenimi pogoji, se pošljejo na zahtevo franko in zastonj. Insertna cena je zmerna. Insertne pristojbine iztirja: Dr.Ed. Gregr a syn, Praga II. in to vedno po izidu dotične številke, ki priobči inserat. ! Uspešno in solidno inseriranje ! Administracija „Slovenski Tehnik". Kdo ima pravico rudo slediti in pridobivati? Rud. inžener Hribski. Izkušnja me uči, da jo rudarsko pravo med našim ljudstvom tako malo znano, da ne le priprosti človek, ampak tudi olikan gospod neje, kdo ima pravico rudariti in na kak način se ta pravica pridobi. V slučaju, da najde kdo rudo ali premog, je zelo velike važnosti, da ve dotičnik, kaj ima storiti, da se pravočasno zavaruje. Mnogo povpraševanja in posvetovanja navadno škoduje. Tu pač velja narodni pregovor: Kdor preje pride, preje melje. Kdor si zna preje pravico pridobiti, ta izključuje vse poznejše priglasitelje. Iz lastne skušnje vem, da je bilo že več naših ljudij na ta način oškodovanih. Radi tega se mi uvidi umestno, v „Tehniku", ki je zdaj najbolj razširjen slovenski list in ki pride v roke vseh strank in vseh slojev našega naroda, nekaj vprašanj iz rudarskega prava obravnavati, koja vprašanja pa niso zgolj juridična, ampak tudi tehnična. Državljansko pravo daje lastniku neomejeno oblast na njegovem posestvu. Zemljiški posestnik navadno misli, da je vse njegovo, l vode 1 2 3 J: g m8 360 = 0 270 m3 0-50 m'3 0-75 l 144 1 2 4 300 = 0-225 0*45 0-90 130 1 3 G 223 = 0167 0-417 1-00 120 1 Glede načina uporabe betona razločujemo dve vrsti: liti in teptani ali tlačeni beton. Liti beton je, kakor ime samo pove, mehko zamešan, ter se da vliti v pripravljene forme ali oblike ali pa med zidovje kot polnilo. Uporablja se le tam, kjer je teptanje ali tlačenje nemogoče. Kjer je pa to mogoče, je veliko boljše, da btton tlačimo, teptamo ali valjamo; s tem veliko pridobi na trdnosti in trajnosti. Nikdar se pa ne sme betona tlačiti, ko se je že začel trditi. — Za mešanje betona je naj-pripravnejši, ako si napravimo pod iz desk (vsaj 4 m2), na katerega se vsuje določeno množino cementa na kup, okrog tega v kolobarju določeni pesek ter se oboje suho z lopatami dobro in enakomerno premeša. Za mešanje morata biti najmanj dva delavca in eden, ki med nadaljnim mešanjem polagoma priliva vodo iz škropilke skozi gosto cedilo. Ko je določena množina vode porabljena, pridava se med mešanjem tudi grušč. Meša se najbolje na ta način, da se preme-tuje po malo z lopato iz kupa na kup. Za pripravljanje betona morajo biti jako pripravni in hitri delavci, da to dobro zmešano gmoto (materjal) takoj znosijo na določeno mesto. Ako je stvar zamujena, ni vredno delo niti polovice, ali pa sploh nič. Grušč se lahko primeša tudi pred škropljenjem s peskom vred. Tlačenje se ima vršiti takoj in enakomerno in sicer toliko časa, da dobi zvok udarca poln glas, in da se prikaže voda na površju. Za teptanje je najpripravnejši kak tramov odrezek, kateremu se pritrdita meter dolga ročaja. Beton se tudi z železnim ali kamenitim valjcem z valjanjem stlači. Ako hočemo novo plast po daljšem presledku dobro spojiti s prejšno, moramo površino stare plasti nasekati, da postane robata. Med tem, ko se beton trdi, ga moramo varovati pred preveliko vročino ali mrazom. Priporočljivo je torej, da se ga večkrat poliva ali zagrne s kako mokro stvarjo, tako da mu ne primanjkuje vode, katero potrebuje za popolno spojenje. Pri polaganju betona pod vodo je skrbeti, da ga ta no izpere ali celo odnese. Beton se strdi na suhem ali pod vodo že v par urah, toda svojo pravo moč dobi šele v štirih tednih, kojo pa tudi potem se vedno pridobiva, tako da moremo trditi, da čim starši je prav pripravljeni beton, tem bolj je trden. Ako beton tlačimo v oblike ali forme iz desk, ali kot strop na leseno podlago, ki se ima potem odstraniti, se to odstranjenje ne sme izvršiti pred pretekom 48. ur; boljše je to pustiti delj časa. Utrjenemu betonu ogenj ne škoduje, če ni ravno posebno velike vročine, kakor v n. pr. pečeh. Radi tega se ga že v veliki meri uporablja v zvezi z železom tudi za strešne in stropne konstrukcije, posebno v tovarnah, kjer je velika nevarnost požara. Tudi drage kamenite stopnice nam že nadomešča beton, treba jih je pa zbrusiti in napojiti z tako zvanimi Kess-lerjevimi „fluati", da postanejo trše naproti drgnenju. „Fluati" so kemične sestavine, ki utrdijo vsake vrste kamen in beton ter ga uspešno branijo proti vremenskemu uničenju. Za različno kamenje so tudi različne sestave teh „fluatov". Natančnejša pojasnila je najti v knjigi: Hauenschild H.: „I)ie Kesslerschen Fluaten" 1895. Omeniti bi bilo le še, da se pri stavbah, kjer se rabi velike množine betona na enkrat, poslužuje za mešanje zato posebno prirejenih strojev, ki pripravljajo in dodavajo nepretrgoma dobro zmešan beton. Pri armiranem betcuu, to je betonu, ki ima vloženo železno ogrodje, je vodilna misel ta, da je beton sam zase zelo močan proti pritisku, železo pa proti raztegu. Ker se pa beton in železo medseboj trdno spojita in ker imata skoro enako raztežnost pri spremembi toplote, nastane s tem močna sestava proti obemi silami (pritisku iz raztegu). Seveda morajo biti železni deli vloženi po mehaničnih in statičnih pravilih na pravo mesto. To železno okostje se vlaga po različnih sistemih, ki so vsi patentovani. Najbolj znani in razširjeni so: Monier sistem, Hennebique in Melan. Zadnjega izumitelj je J. Melan, prof. praške nem. tehnike; po tem sistemu je stavljen tudi novi jubilejni mest v Ljubljani. Puškarstvo v Borovljah. Josip Wieser. Že Valvazor poroča v svoji knjigi: Topografija vojvodine Koroške (1088), da so Bo-rovlje po vsem svetu z n a n e in da tam stanujejo sami puškarji, kovati in ži-čarji. Da je bil ta kraj tedaj še bol) znan, kakor dandanes, je lahko verjetno, kajti tedaj je bila v Borovljah cvetoča in edina puš-karska obrt na Avstrijskem. Od tu sejepre-skrbljevala vsa cesarska armada s puškami in orožjem, kterega se je v tedanjih pogostih vojskah zelo veliko potrebovalo. Ta pomen za državo je imela borovska puškari j a skoro še do polovice prejšnjega stoletja, ko je nova doba prinesla nove iznajdbe tudi na tem polju in so z borovskim puškarstvom, ki je bilo do sedaj še domača obrt, začele nevarno tekmovati tovarne na Dunaju, v Stajrah in tudi tujozemske. Šele v najnovejšem času so si začele borovske puške zopet pridobivati svetoven glas. Borovska puškarija se je izcimila torej iz domače obrti, v kteri so imeli Slovenci od nekdaj posebno spretnost. Prebivalci Bo-rovelj pa so bili še posebej k temu takore-koč prisiljeni, kajti svet okoli je nerodovit, deroča Ljubeljska Borovnica nanaša pesek in kamenje na vedno rastoč prod. Ni morda slučajno, da so se v Borovljah že zelo zgodaj (v sredini XIV. st.) poprijeli železarske obrti; ugodna lega ob potoku jim je nudila pri tem vodne sile v izobilju. In še dandanes uspeva ta obrt v Borovljah, tovarne za žico, žreblje se vedno povečujejo in novo-dograjena železnica obeča še večjega pro-cvita. Zgodovina borovskega puškarstva je te3no spojena z vpadi Turkov v slovenske pokrajine, kteri se začnejo z 1. 1473. Grozno so trpeli vsi Slovenci, nemalo tudi Korošci, kjer se žalostni spomini na to dobo osredotočujejo v povesti o Miklovi Zali. V teh stiskah je morala država misliti na protiobrambo, zidale so se trdnjave, utrjevala se mesta in cesar Ferdinand I. je poklical iz svetovno znanega Lutiha v Belgiji izurjenih puškarjev, da bi preskrbeli vojsko in trdnjave z orožjem. Naselili so se ti puškarji v Borovljah, kjer so ob že cvetoči železarski obrti našli zaželjeno oporo. Dela in zaslužka so imeli v izobilju, kajti zlati časi so bili za nje vselej tedaj, ko so se vladarji najhuje vojskovali; tako oni niso proklinjali krvoločnih Turkov, niti pogubonosne tridesetletne vojske in ne krvavih bitev, kjer je tekla človeška kri v potokih: bogata cesarska naročila se prihajala najpogosteje tedaj, ko je bil vik in krik žalujočih in ranjenih najglasnejši. V Borovljah se je kovalo, pililo in delalo noč in dan puške, karabinarje in pištole, a še niso premogli vsega dela, prišli so jim na pomoč delavci iz sosednjih vasi. Najboljše so se imeli borovski puškarji za Ča3a sedemletne vojske pod Marijo Terezijo, za časa turške vojne (ko je Lavdon oblegal Beligrad) in poznejše francoske vojne. Plačalo se je tedaj za puško 18gld, za karabinar 12 gld, za pištolo 8 gld. Čas vojske je minul in cesarska naročila z Dunaja niso bila več tako bogata; prišle ao tudi novotarije, tako 1. 1837, ko so pre-naredili stare celine s ponovčico v perkusijon celine. Vse to pa je škodovalo borovskemu pu-škarstvu, ali najbolj še 1. 1842, ko je vlada odprla na Dunaju velikansko tovarno za vojaško orožje. Odslej je naročala vlada samo še puškine garniture iz Borovelj, velik del puškarjev je izgubil zaslužek, preseliti so se morali drugam. Vedno bolj in bolj je hiralo od tega časa puškarstvo; pa temu so bili še drugi vzroki, predvsem način izdelovanja. Že od nekdaj je v puškarstvu vpeljana zelo podrobna razdelitev dela. Noben puškar ni smel izdelovati celih pušk, ampak samo posamezne dele. te, ktere se je od očeta naučil. Će zasledujemo izdelovanje ene puške, vidimo, da to ni enostavno: Cev lovskih pušk se kuje iz damasta (kovno železo ia jeklo zlito), ali iz drugih spojitev železa in jekla in sicer tako, da se vzdolbene palčiće iz teh tvarin nase položijo, s ploho žico ovijejo, v fužini zvarijo, izkujejo, nato izvrtajo in končno se v njih potegnejo zavinki. Jeklene cevi se vrtajo tudi iz celega. Potem dobi to v delo kopitar, kteri puško nasadi in vloži celin in okove, ktere je prej graver olepšal. Končno se izboljšajo pomanjkljivosti, vtisne se tvrdka, puška se vstreli in potem pride na prodaj. Da se je spravil v to zamotano izdelovanje red, razdeljena je bila nekdaj puška-rija na 7 mojsternij. Posamezni mojstri izdelovali so puškine dele, ktere so večji puškarji sestavljali v cele puške in jih pošiljali v svet. V mojsternijo je bilo sprejeto samo gotovo število mojstrov, tako da je bilo vsako tekmovanje izključeno. Brez tekmovanja pa ni napredka, to je najbolše pokazala nova doba, doba obrtne Bvobode, ki je borovske puškarje našla nepripravljene, kakor še mnoge druge stanove. Puškarstvo je bilo tudi preveč na drobno razcepljeno, in če en kolešček v tako zamotanem mehanizmu odpove, hira celo. In končno so se Borovljanci zanašali predvsem na cesarska naročila, delali so po enem kopitu naprej i u zanemarili tako popolnoma delo za posameznike. Prišel pa je čas, da je cesarščina čisto izostala, posebno od 1. 1867, ko se je "VVerndlova puškarska tovarna v Štajrah na Gornje Avstrijskem povzdignila do take dovršenosti, da je prevzela preustrojbo cesarskih pušk za vso vojno. Odslej so bili borovski puškarji popolnoma odkazani na na-ročitve zasebnikov in glej, ti se niso zadovoljevali s koinisnimi puškami, zahtevali so solidno blago, izdelano s finim okusom, kakor se jim ga je nudib iz Anglije, Belgije in s Francoskega. Borovljanci s temi izdelki niso mogli tekmovati in posledice so bile pomanjkanje denarja iu novodobnega mehaničnega orodja. V ti kritični dobi so dali impulz k novemu življenju nekteri bogatejši puškarji, ki so sezidali večje tovarne in delavnice s primernimi stroji, priskrbeli iz tujih tovarn fine puške za zgled, najeli izurjenih mojstrov z Dunaja, z Prage, ustanovili šolo za graverje in začeli tako pripravljeni izdelovati samo za zasebnike. Tekmovali so s tujimi izdelki po razstavah v Lutihu, na Dunaju, v Pragi in uspeh se je takoj pokazal: borovsko puškarstvo je prišlo na boljši glas. Na podlagi teh pridobitev so Borovljanci preustrojili stari ceh v puškarsko zadrugo, ki si je nabavila vrtalnih strojev, brusnic i. dr. in sezidala fužine. Ali usoda je bila tudi temu čilemu gibanju nemila. Slaboznaui krah na Dunaju v 70. letih je ne samo zadrugo zelo oškodoval, ampak docela strmoglavil najboljše podjetnike. Dober kos dela je bil s tem uničen in moralo se je začeti znova. Živo je postalo med puškarji prepričanje, da imajo boljše bodočnosti pričakovati samo od finega dela, za to pa je treba temeljitega uka in likanja okusa. Od dne do dne bolj glasna je postala zahteva po strokovni puškarski šoli, ktero je vlada končno vendar ustanovila 1. 1878. To je znamenit korak za izboljšanje puškarske obrti. Namen te šole je, učence v puškarstvu izuriti predvsem praktično, jih za dobre delavce vzgojiti in jim pri tem toliko teoretičnega poduka nuditi, v kolikor se s tem globlje razumevanje stroke omogoči in se dober okus brusi. PoduČujeta 2 inženirja in 2 strokovna učitelja teoretično, 5 strok, učiteljev praktično. Šola se deli v 3 oddelke, vsak oddelek obsega 4 letnike in 1 leto pripravnice. Pivi, t. j. puškarsko-žele-zarski oddelek obsega poduk v izdelovanju puškinih delov, v pripravljanju, popravljanju in vstreljanju pušk. V poslednem letniku se učijo najnovejši sistemi. Drugi je kopitarski oddelek. Poduk se vrši v vseh strokah kopi-tarstva, posebno v nasajanju pušk. Poleg tega se uči izrezljanje lesa po starejšem iu novejšem okusu; pri tem se polaga posebno važnost na fin okus in samostojno osnovanje. Od teh različen je oddelek graverjev, kteri goji strokovno-umetno stran puškarstva: graviranje, izdelovanje monogramov, okrašenje pušk po priljubljenem praškem vzoru z živalskimi deli in z novejšimi motivi. Skupen vsem trem oddelkom je tehnolo-gični, obrtni iu grafični poduk; skrbno se goji risanje, modeliranje itd. Učenci vseh treh oddelkov dobijo po dokončanih študijah od-hodna spričevala, ktera opravičujejo k samostojnemu izvrševanju obrti. Sprejmejo se tudi učenci gostje, pa samo za posamezne predmete. Zanimanje za stroko se budi v učencih s poduČnimi izleti v bližnje tovarne in s predavanji. Kako temeljit in uspešen je poduc, kaže dejstvo, da se je šola udeležila svetovnih razstav v St. Louisu in Lutihu, in žela za to pohvalo od niiuisterstva za poduk, na zadnji celo „Grand Prix". Šola ima moderno upravljene, prostorne sobe in delavnice, za učence pa je poskrbljeno z obedi po zimi in s pod porami. Rednih učencev je bilo 1. 1905—6 42 (med temi 31 Slovencev), izvenrednih pa 103 (93 Slovencev). Uspehi šole se že vidno kažejo: zrastel je nov zarod, ki se ne boji tekmovanja. Le želeti bi bilo, da bi se Slovenci še bolj zanimali za to stroko in posebno svoje sinove rajši pošiljali na kteresibodi strokovne šole, iz kterih lahko pridejo hitro k dobremu in stalnemu zaslužku, kakor pa na dolgotrajne študije, kjer morajo stradati in so končno v službi odvisni od vseh mogočih predstavljenih. V prejšnjem času si borovske puške niso mogle osvojiti sveta posebno še zaradi tega ne, ker jih je mnogo prišlo nepreskušenih ns, prodaj. Slab glas o njih se je raznesel. Temu se je naredilo konec 1. 1883, ko je vlada odprla preskuševalnico, kjer se mora vsaka cev trikrat preskusiti, sicer se ne sme prodati. Tako so borovske puške zopet zaslovele po celem svetu, kar pričajo obila naročila od vseh stranij. Zato so bili puškarji zopet prisiljeni, misliti na tesnejšo združitev, kar se je storilo 1. 1886. Ta zadruga (nemška) je postavila svoje fužine, nabavila si strojev, kteri izdelujejo posamezne dele puške. L. 1905. je imela čistega dobička skoro 9000 K, premoženja 241.000 K iu okoli 60 delavcev. Današnje razmere v puškarstvu so se bistveno predrugačile od prejšnjih: puškarska obrt se združuje bolj in bolj v velikih to- varnah in delavnicah, v rokah kapitalizma. Do nedavna še je bila to izključno hišna obrt, od ktere so zaslužile vse sosednje vasi. Puškarski mojstri so sami z nekterimi pomočniki sestavljali puške in jih prodajali v svet in bilo je mnogo takih mojstrov. Je sicer še dandanes okoli 40 takih puškarjev, ki imajo koncesijo za prodajo pušk, ali kaj pomaga, ko jim to ne koristi: vse puškarstvo ima takorekoč v rokah nekaj večjih dobaviteljev, kteri imajo velike delavnice z modernimi stroji, dosti delavcev in delajo reklamo za svojo obrt po celem svetu. Od teh so pogostokrat odvisni manjši mojstri, ker zaradi neugodnih gmotnih razmer ne morejo opozoriti svet nase. Svet pa je že tak: vidi samo to, kar v oči bode in kupuje od tega, kdor svoje blago najbolj hvali in vsiljuje. Posebno pa so zanemarjali Slovenci to svojo domačo obrt. Borovski dobavitelji Slovenci se morajo pogostokrat potegovati za nemške kupce in so tako prisiljeni k narodni mlač-nosti, ker od Slovencev ne dobijo dosti zaslužka. Ko bi se slovenska javnost zavedala, kakega pomena so Borovlje za slovenski Rož in da grozijo postati v novejšem času katastrofa za celo slovensko Karoško, bi pacbila nje narodna dolžnost, krepkejše podpirati tamošnji domači živelj slovenski, posebno pa puškarstvo, od kterega živi sedaj okoli 600 ljudi v Borovljah in deloma tudi vsa okolica. Drobiž. Stoletnica praške tehnike. Pred sto leti se je ustanovila v Pragi prva politehnična visoka šola v Srednji Evropi. Razvila se je iz takozvane „inženirske šole", katero so vzdrževali deželni stanovi kraljevine Češke. Iz početka se je predavalo na tej politehniki seveda samo v nemškem jeziku, zato so Nemci letošnjo stoletnico še tim slavnejše praznovali, češ da je to prva in najstarejša nemška tehnika. Pozneje so nekateri profesorji predavali tudi v češkem jeziku, dokler se ni 1. 1864 razdelila ta politehnika v češko in nemško tehniko, ki ste ločeni tudi po prostorih. Letos v novembru ste obe tehniki, vsaka zase, slavili stoletnico ustanovitve in so se vsled tega prirejale velike slavnosti. Ob tej priliki se je položil tudi temeljni ^kamen za novo poslopje nemške tehnike in ste dobili obe tehniki v dar dragoceni zlati verižici, kateri naj nosita vsakokratna rektorja ob slovesnih prilikah. Število slušateljev na češki tehniki je letos še enkrat tako visoko, kakor ono na nemški. Slovenski trgovsko obrtni žepni koledar. Pri drugih, večjih narodih, kjer je stanovska organizacija popolnejša kakor pri nas, nahajamo vse polno različnih koledarjev Za vsak stan se izdajajo posebni koledarji, ki obsegajo razen letnih podatkov tudi najvažnejše podatke, ki se tičejo stanu, kateremu je koledar namenjen. Tak koledar, ki je namenjen slovenskim trgovcem in obrtnikom, je izdal letos gosp. Fr. Zelenik v Ljubljani. Oblika mu je ona, kakoršna je navadna pri žepnih notesih ter je vezan v platno. Poleg obširnih pojasnil glede pošte, brzojava, telefona in poštne hranilnice je med vsebino najti predpise o kolekovanju najrazličnejših trgovskih listin in knjig, računanje obresti in dobička. Dalje izvleček iz trgovskega zakona in iz železuičnih določil; razne primere, kako se napove ustanovitev obrti, kako se napravi tožba, terjatev ter najrazličnejši drugi podatki, ki jih trgovec in obrtnik potrebujeta vsaki dan. Koledar, ki ima poleg tega tudi več praznih listov za razne beležke ter je kole-kovan z narodnim kolkom, vsem trgovcem in obrtnikom prav toplo priporočamo in opozarjamo na tozadevni oglas na zadnji strani te številke „S1. Tehnika". Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Pragi nam je poslalo izkaz o svojem delovanju od 1. 1901, ko se je ustanovilo pa do preteklega leta. Društvo toplo pri- poročamo slovenski javnosti, da se ga spomni s kakšnim darom, katere sprejema društveni blagajnik Dr. Šebesta, odvetnik v Pragi-IL, Spalena ulice št. 24. Iz tega izkaza posnamemo da je bilo leta 1901/2 1902/3 1903/4 1904/5 1905/6 Skupaj prosilcev v teku leta svota danili podpor K 49 883-— 127 2288-40 115 1691-80 123 2100-16 148 2988 — 562 995136 17-70 Kdo stori narodni greh? Narodni greh stori oni, ki dopisuje s tujimi tvrdkami v neslovenskem jeziku. Dotičnik je osobju v tuji tvrdki v posmeh, ker zadnji uslužbenec ve, vsak prosilec je povprečno dobil K 17-96 18 — 14-71 17-07 20-19 da je oni, ki naroča v tujem jeziku nezavedne ž. Slovenci, dopisujte z vsemi nemškimi, laškimi in drugimi tvrdkami edino le slovensko in zahtevajte slovenske odgovore in račune. Podjetja tem zahtevam rada ustrežejo in vsa večja podjetja imajo že slovenske dopisovalce. Manjše tvrdke se pa poslužujejo pisarn, ki so ustanovljene za prevajanje raznih jezikov. Tako postopanje je v korist in čast naročnika samega, uči tujca spoštovati naš jezik ter gmotno koristi Slovencu prevajalcu. V vse-učiliških mestih so ti prevajalci večinoma revnejši slovenski visokošolci, ki s tem zaslužijo marsikako kronco. Slovenci, podpirajte jih s slovenskim dopisovanjem s tujimi firmami. Nov električni mikrometer. Znano je, kakšne natančnosti je potreba tehniku, da izvede kako večje delo. Glavna opora pri tem so mu razne merilne priprave, ki se jih skuša, vzlic velike popolnosti, ki jo že imajo, vedno le še bolj izpopolniti. Tako se je posrečilo sedaj sestaviti Dr. P. E. Shaw-u mikrometer, ki prekaša vse druge, do sedaj sestavljene. S to pripravo je mogoče zmeriti velikost (če jo smemo tako imenovati) 0000000508 mm. Z drugimi besedami povedano, če razdelimo en milimeter na deset milijonskih delov, še lahko zmerimo velikost, ki jo tvori pet takih malenkostnih delov. Naš hudomušni kmetovalec, ki se ne ukvarja s takimi malenkostmi bi gotovo rekel, da je to „še manj ko nič". Ustanovljeno 1. 1875. Čez 2000 naprav v rabi. Zahtevajte veliki cenik s podobami - TOVARN A. za acetilensko razsvetljavo jplino- in vodovode, stavb, in okrasna kleparnica Praga-Vinogradi, Klicperova ul. 21. Aparati lastne. iz najdbe, uradno potrjene sestave, uspešno rabljeni Zastonj izdelamo podroben proračun za acet. razsvetljavo hiš gostilen, kavaren, tovaren itd. če se nam pošlje priprosto izdelane načrte poslopij z navedenimi velikostmi. že mnogo let Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Najcenejša, največja eksportna ivrdka. H. SUTTNER urar in trgovec z zlatnino in srebrnino v LJUBLJANI na Mestnem trgu naspr. rotovža prej v KRANJU, priporoča svojo veliko zalogo finih švicarskih ur, briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri po najnižjih cenah. CENIKI ZASTONJ! W >si merodajni slovenski časopisi so priporočili in pohvalili Slovenj trgoVsKo-obrtni žepni Holedar za leto 1907, ter ni boljega slovenskega strokovnega koledarja za industrijce, trgovce in obrtnike, ter njih nastavljence, sploh za vsakega, kakor je ta, zatoraj si ga naročite takoj p'i Fran Zelenile, Ljubljana, Vegove ulice 6. - Cena K l-—, po pošti K 120. - JUZNOŠTAJERSKA = HRANILNICA = V CELJU, „Narodni dom" za katero jamčijo okraji: Gomjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah in Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez štiri milijone kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4% in pripisuje obresti polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne oitegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4" „ obresti. Izposojuje pa od dne I. prosenca 1905 na zemljiško varnost po 4'/« odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev pa po A\, odstotkov obresti BR0WI0VSKY, SCHULZ & SOHR strojniške tovarne, kotlarne, železolivnicc in izdelovalnice bakrenega blaga v Krnljevem Gradcu in Adamovem. Cestni parni valjarji, mestni vodovodi, električne osrednje postaje, mesnice, hla dilnice, železni mosti, Btrehe. Potrebščine za železnice in rudokope, oprema sladkoruie, pivovarjev, mlekaren, žitnic, parnih žag. Turbine, transmisije, parni stroji in kotli, prevozne in nepremične lokomobile. Blago iz litega železa, ploščevine, bakra i t. d. Motorji za nasesni plin sestave Giildner. Ele>K:ti-c>tol3LXxloi3.x zavog - l^R,. EfllŽlK, Praga-Karhn. Izdelovanje dinamov in enosmernih ter izmeničnih motorjev. ItazMvetljevaiije mest, gledališč, tovaren in zasebnih poslopij. Obločuice, lestenci in električni aparati. Prenos in raasvotl eneržije z enosmernimi in izmeničnimi toki. Električne naprave p» tovarnah iu rudnikih, električna vzdigala in žerjavi. Klekirieiii tramvaji in ftelesnfe*. LJUDEVIT BOROVNIK puškar u Borovljah (fcrlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk zajlovee^in strelce po najnovejših sistemih pod popolKrm jamstvom. Tudi predeluje samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Ustanovljeno leta 1830. JVLodna trgovina :: Telefon štev. 79. priporoča • lepe moške in ženske J. S. BENEDIKT klobuke Linbliana Prešernove ulice ^ pcril5' k*»vate- k''lko? t™11 JjJuoyd.ua,, iichuuuve Ulice vse v modno trgovino spadajoče :: v novi zgradbi ,,Mestne hranilnice" :: predmete. ...... ===== Pri nabavi perila za opreme poseben rabat - Za reelno postrežbo in strogo solidno blago jamči že mnogo let obstoječa firma. Poskusite in priporočite = izdelke = t; Tudrone to« hranil, p Pragi VIII. Cenocntafonj. | Izdajatelj in založnik: Konzorcij „Slovenski Tehnik" v Pragi. — Tiskarna: Dr. Ed. Grćgr a syn v Pragi.