GLAS
kto XLVni - št. 44 - CENA 95 SIT
Kranj, torek, 6. junija 1995
DANES PREBERITE:
ANN0 973
stran 15,16, 25, 26
- "300 metrov škarpe, 200 metrov ceste"
- Tri hiše, vas pa na dva konca
- Cerkveni vrtec v pomoč in konkurenco
Gorenjska^ Banka
- 9 d.d. Kranj
Banka d podluhoni
^Že, j. junija - Učenci Osnovne iole Križe pripravljajo pod vodstvom pedagogov turistično gostinski dan, }8a že deseto leto vodi mentorica Božena Perko. Na 5}ikije z osmošolkami pri izdelovanju lectovih src, na Jubilejni prireditvi pa je bilo moč videti in okusiti še Marsikaj lepega in dobrega. Več na 6. strani!
• Besedilo in slika: S. Saje
°d 19. do 22. strani
Obrt od Rateč do Rodin
Obrtna zbornica Jesenice je tudi letos pripravila Teden °»rti j razstavo in posameznimi strokovnimi predstavi-•VanV Jn ra2pravami za obrt in podjetništvo na območja Jeseniške in kranjskogorske občine. Teden obrti se bo *acel v petek, 9. junija. V Gorenjskem glasu danes objavljamo posebno prilogo v okviru letošnjega Tedna ••rti. Namenjena je še posebej prebivalcem oziroma gospodinjstvom v obeh občinah na območju nekdanje J^eniške, zanimiva pa bo prav gotovo tudi za bralce na Gorenjskem. • A. 1
Kaposi
FIESTA C H
fvf*. - 16.997 DEM
v zalogi imamo tudi ostale modele iz programa FORD
Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Je*erska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-367
VVVUnlU I PO NIŽJIH CEN.
NAR0Č
CENAH!
•LA: skladiiče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel. :064/71 5-242
(£ogodivscina "par e^ceffence
"Portorož - 'Benetk \
Gozdarji odprli gozdno učno pot Visoko
Petelin se "vrača" na Visoko
Ko so na Visokem pri Poljanah okoli 1950. leta ustrelili zadnje tri divje peteline, se tja ni več naselil. Zdaj se je "vrnil", tokrat kot znak nove gozdne učne poti in kot simbol (zapravljenega?) naravnega ravnotežja.
Visoko pri Poljanah -Kranjsko gozdarsko društvo in kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta v petek odprla 2.100 metrov dolgo gozdno učno pot Visoko, drugo na Gorenjskem in dvaindvajseto v Sloveniji.
Pot, ki se začne pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem in se nato vije po okoliških gozdovih, je "učilnica v naravi", kjer obiskovalci lahko spoznajo enodoben in raznodoben gozd, ekološko nišo, pomlajevanje gozda, drevesne vrste, varovanje gozda, prerez tal, izvir Zvir-Šnik, razglednik, čebelnjak in Krnišnikovo žago. (Več na 30. strani) • CZ. Jože Lršič, najzaslužnejši za ureditev gozdne učne poti, razlaga mladim o učni poti in gozdu.
Srečanje gorenjskih krvodajalcev
Darovana kri -dar življenja
Škofja Loka, 6. junija - V
nedeljo, 4. junija, smo praznovali dan krvodajalcev. Gorenjski krvodajalci ga bodo obeležili v soboto, 10. junija, s srečanjem na Loškem gradu v Škofji Loki. Prireditev se bo začela ob 13. uri, na njej pa bodo sodelovali: Pihalni orkester Škofja Loka, Folklorna skupina tehnik, igralec Kondi Pižorn, narodnozabavni ansambel Laufarji iz Cerkna,
Jrogram pa bo povezoval ože Drabik. Dopoldne od 10. ure bomo lahko na Mestnem trgu prisluhnili mladim uličnim glasbenikom, v veži št. 38 pa bodo na ogled video projekcije o Rdečem križu.
Srečanje, ki ga prireja Rdeči križ iz Škofje Loke, je namenjeno zlasti krvodajalcem, pa tudi prostovoljcem, ki delajo pri Rdečem križu, in vsem tistim, ki so jim blizu ideje te humanitarne organizacije. Vstopnine ne bo, s
Erostovoljnimi prispevki pa odo obiskovalci podprli humanitarno dejavnost Rdečega križa, tokrat tabor ob Kolpi, namenjen otrokom iz revnejših družin in mlade člane RK. Na prireditvi bodo podelili tudi posebna spominska priznanja krvodajalcem iz vseh občin, ki so največkrat darovali kri. • D.Ž.
Kranjčan Pagon na tretji stopnički
Kranj, 4. junija - S krožno dirko po Kranju in okolici seje v nedeljo popoldne končal prvi del letošnje kolesarske dirke za VN Kranja. Na sobotnem kronometru je v članski konkurenci slavil Italijan Di Renzo, v nedeljo pa je bil zmagovalec Novomeščan Bogdan Ravbar, ki je za 8 sekund ugnal klubskega prijatelja Mervarja in Kranjčana Aleša Pagona. Pagon (na sliki s šampanjcem), je tako poplačal trud organizatorjem, domačemu klubu Savi, ki se je v dveh dneh ponovno izkazal z odlično organizacijo prireditve. Drugi del VN Kranja bo sredi avgusta, ko bo še nočni kriterij, več o dirki pa je zapisano na 31. strani v Stotinki. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik
1&
RAČUNALNIŠKI KLUB
486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno !
Tel /F««: 064/ 22 10 40]
Nove poštne znamke
Kranj, 5. junija - 8. junija bodo izšle nove priložnostne znamke, razglednice in pisemski ovitki na teme: živalstvo Slovenije, železnica, planinska znamka - stoletnica Aljaževega stolpa - in 500 - letnica mesta Radovljica. Znamka Aljaževega stolpa je zelo lepa in zanimiva, saj je v ospredju Aljažev stolp, v ozadju pa so vrhovi. V spodnjem koncu so obrisi drobne človeške postave - Jakob Aljaž kaže pot. Vrednost je simbolična - 100 tolarjev.
Lepa je tudi znamka Radovljice, srce Dežele, s številnimi kulturnimi znamenitostmi. • D.S.
radio triglav
96 MHz
1 mobitel i i;irm;iJ|M|]i
ZYi'hM7TMfk'Vl^
DOBAVA TAKOJ!
SLOVENIJA IN SVET
Je bruseljske negotovosti konec
Bomo povabljeni v Cannes
Tam bo še junija vrh Evropske unije, na katerem bodo razen članic sodelovale tudi države, ki naj bi bile v naslednji rundi sprejete v Evropsko unijo. Med njimi naj bi bila tudi Slovenija.
Kar dve sredi zapored  Unije v Luxemburgu sprejel
predstavniki držav, članic Evropske unije, niso uspeli zgladiti nesoglasij glede sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Konec preteklega tedna so bila nesoglasja premoščena. Avstrija je umaknila svoje pomisleke glede transporta, Grčija pa glede nakupa nepremičnin v njenih obmejnih območjih, kar ne zadeva
posebno deklaracijo o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. To bi še omogočilo povabilo v Cannes na vrh unije, kjer bo Francijo v funkciji predsedujoče članice nasledila Španija.
Služba za stike z javnostjo ministrstva za zunanje za-deve je sporočila, da je svet NATO v petek, 26. maja,
Slovenci na Koroškem
Volitve novega sveta
Nad 5600 Slovencev na Koroškem se je vpisalo v volilni imenik za volitve novega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki naj bi združil vse politične struje na Koroškem in postal nekakšen korošski slovenski parlament, ki bi dal poslanca, kadar bo avstrijska zakonodaja to omogočila, v koroški deželni zbor. Volitev se je udeležili 4294 ljudi. Med predsedniškimi kandidati pa sta na prvih dveh mestih Nanti Olip iz Sel in dr. Pavle Apovnik. Oba gresta v drugi krog. Zveza slovenskih organizacij ni navdušena nad volitvami in jim nasprotuje. Če ne bo šla zraven, po postala nepomembna, pravijo pobudniki violitev, ki naj bi jih priznali tako v Sloveniji kot v Avstriji.
Slovenije, ampak predvsem Albanijo in Makedonijo. Da je Grčija umaknila svoje pomisleke oziroma je privolila v drugačno rešitev tega problema, je bilo uradno sporočeno tako vodji naše misije pri Evropski uniji dr. Borisi Cizlju kot slovenskemu zunanjemu minstru Zoranu Thalerju. Sedaj tako kaže, da bo jutri v Bruslju svet stalnih predstavnikov odobril sporazum z nami, prihodnji teden, 12. junija, pa naj bi ministrski svet
sprejel individualni partnerski program med Republiko Slovenijo in Nato. Generalni sekretar Claes je pismeno obvestil slovensko stran o sprejemu programa. Slovenija je tako postala trinajsta država partnerica. Program sodelovanja konkretizira številne aktivnosti, v katerih bo Slovenija sodelovala v okviru Natovega partnerstva za mir, prav tako pa določa naš prospevek glede sil, infrastrukture in ostalih resursov. • J. Košnjek
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Hišna številka - VIBROSER
Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c...j. Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrosU tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko druiino."
Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blali revmatične telave, bolečine v krilu, hrbtenici in sproiča psihično napetost ■ torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno druiino, ki blali tegobe sodobnega načina livljenja.
radio triglav
64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4
STEREO 96 MHz RDS
Državni zbor zavrnil predlog krščanskih demokratov
Porodniški dopust še naprej eno leto
Proti predlogu za podaljšanje porodniškega dopusta sta bila tudi vlada in matični državnozborski odbor za delo, zdravstvo, družino in socialno politiko. Poslanci predlagateljem niso odrekali dobrega namena, Marjan Poljšak pa je celo menil, da bo zakon koristil predvsem Neslovencem.
Ljubljana, 2. junija - Državni zbor se bo spet sestal prihodnji teden. Zadnje dni tokratnega zasedanja pa je bilo na dnevnem redu nekaj vročih tem. Po prekinitvah in obtoževanju, kdo spoštuje zakon o denacionalizaciji in kdo ne in kdo je sovražno nastrojen zoper verske skupnosti, je predvsem pozicija odločila, da bodo o predlogu zakona o začasnem moratoriju na vračanje premoženja cerkvam, verskim skupnostim oziroma redovom, razen sakralnih objektov v drugi in tretji obravnavi odločali na koncu zasedanja. Tako je predlagala Liberalna demokracija. Zakon sta v obravnavo po hitrem postopku predlagala Zmago Jelinčič in Polonca Dobrajc. Ljubljanski nadškofijski ordinariat je ostro protestiral zoper predlagani zakon in dal vedeti, da bo o tem obvestil Sveti sedež in mednarodno javnost. Poslanca Dobrajčeva in Jelinčič sta na državni sekretariat Svetega sedeža naslovila protestno pismo, v katerem pravita, da imata kot poslanca po 88. členu ustave to pravico, verske skupnosti pa so po 7. členu ustave ločene od države, zato je protest ordinariata poseganje cerkvenega organa
v delo zakonodajnega telesa in dokaz nespoštovanja ustave.
Za uteho vsaj opozorilo
Krščanski demokrati niso uspeli s svojim predlogom o podaljšanju (neobveznem) porodniškega dopusta na tri leta. Vlada je izrekla negativno mnenje do predloga. V njem pravi, da skušajo predlagatelji, poslanci Slovenskih krščanskih demokratov Štefan Kociper, Nada Skuk in Miroslav Mozetič povečati
Nov zakon o zemljiški knjigi
Državni zbor je sprejel zakon o zemljiški knjigi, ki je javna knjiga s podatki o stvarnih pravicah na nepremičninah, ki so po tem zakonu zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb on drugi objekti, če tako določan zakon. Zemljiško knjigo sestavljata glavna knjiga, ki je javna, in zbirka listin, do katerih sme samo oseba ali organ, ki ima za to upravičen interes. V zemljiško knjigo se vpisujejo častninska pravica, zastavna pravica, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, če pravica ni krajša od enega leta, predkupna in odkupna pravica, prepoved odsvojitve in obremenitve ter druge pravice, za katere to določa zakon. Zemljiško knjigo vodi sodišče.
število rojstev, zagotoviti večjo enakopravnost žensk in
Rupel ni več poslanec
Državni zbor je sprejel odločitev poslanca Liberalne demokracioje in ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla, da odstopi s funkcije poslanca. Poslej bo samo ljubljanski župan. Sedaj se začenja postopek za ugotovitev nadomestnega poslanca. Po številu glasov je bila takoj za Ruplom novinarka Ljerka Bizilj, vendar mora najprej sama pristati na mandat, uradno pa mora to ugotoviti tudi državna volilna komisija.
moških ter zmanjšati nezaposlenost, vendar ti cilji s tem ne bodo doseženi, ampak bi se pojavili tudi nekateri negativni rezultati. Možnosti zaposlovanja žensk bi bile zmanjšane, povečale bi se socialne razlike, finančne posledice bi bile prehude, marsikaj od tega pa je mogoče uresničiti že v sedanji zakonodaji. Proti temu zakonu se bil tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, en-
ako pa tudi odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko državnega zbora. » poslanski razpravi so bili razen krščanskih demokratov izrecno za podaljšanje porodniškega dopusta in s tem v zvezi pripadajočih prejemkov tudi socialdemokrati ter deloma Slovenska ljudska stranka, drugi pa so bili proti, čeprav predlagateljem nihče ni oporekal dobrega namena. Raz' prava je bila, če že drugega ne, vsaj predstavitev proble; mov, ki jih ima Slovenija prl družinski politiki. Zelo oster je bil Marjan Poljšak. Dejal je, da bi za zakon koristil samo Neslovencem, ki imajo več otrok, Nace Polajnar pa mu je odgovopril, da bi se vsaj pr| tem Slovenci lahko zgledovali po njih. Državni zbor je p*c' dlog zakona v prvi obravnavi zavrnil.
Na tokratni seji niso sprejeli zakona, ki bo poenostavil postopke pri pridobivanju zemljišč za graditev evtocest-Večina poslancev še vedno meni, da gre za prevelika poblastila cestarjev in za podrejen položaj lastnikov zemljišč. • J. Kosnjek
STRANKARSKE NOVICE
Kdo komu prisluškuje
Liberalna demokracija Tržič sporoča, da je bil v Ljubljani prvi sestanek predsedstva Ženske mreže LDS, ki ima nalogo uveljaviti politiko enakih možnosti žensk in moških in zagotoviti takšen sistem socialnih pravic in zakonodaje, ki bosta ženskam zagotovili popolno enakopravnost. Mreža načrtuje več akcij, pogovorov in predavanj, dve članici predsedstva pa sta tudi z Gorenjskega. Slovenska nacionalna desnica ugotavlja, da se sprava kot dokaz zrelosti naroda v Sloveniji ni posrečila. Po letu 1992 so se v javnosti začela pojavljati stališča nekaterih skupin, ki so takrat volilni rezultat vzele kot ponoven začetek vampirs-kega plesa, Iz partijskih trdnjav, kot na primer Val 202, slišimo, da smo jih še premalo pobili. Spravo dojemajo kot hvalospev zmagi njihovih botrov (iz ozadja jih spodbujata LDS in ZL), kot poniževanje nasprotne strani, kot da niso že stokrat odslužili svoje pokore. S tem je kršeno dostojanstvo precejšnjega dela naših državljanov, začenja pa
Konferenca radovljiških socialdemokratov
V petek, 2. junija 1995, so se na redni konferenci zbrali radovljiški socialdemokrati in ocenili delo v dveletnem obdobju ter si zastavili nove cilje. Na prihodnjih državnoz-borskih volitvah želijo uspeh na lokalnih volitvah ponoviti in tudi preseči. Izvolili so novo 11 člansko predsedstvo, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Zvone Prezelj. V občinskem programu za letošnje leto, ki je vezan na radovljiške obletnice so med prednostne naloge uvrstili izgradnjo globoškega mostu, obnove radovljiškega kina in izdelavi programa sanacije cestne infrastrukture s poudarkom na lipniški cesti. • Z. P-
se tudi fizično nasilje. Upajmo, da bomo spravo dočakali po naslednjih volitvah, pravi izjava. Slovenski krščanski demokrati pravijo, naj zakon o moratoriju nad vračanjem lastnine cerkvi sprejmejo v parlamentu brez njih. Ta zakon je predlagala skrajno nacionalistična stranka. Slovenska ljudska stranka terja preiskavo o prisluškovanju nekaterim poslancem in stran- Do konca junija v državnem zboru kam. Iako naj bi prisluškovali  g     • •
pogovoru Janeza Podobnika s s seje na sejo
pravosodnim ministrstvom. O     Ljubljana, (».junija - Ta teden je verjetno zadnji teden junija,
prisluškovanju govorijo tudi v ko državni zbor ne do zasedal. V začetku prihodnjega tedna se
drugih strankah. To kaže, da bo začela nova redna seja državnega zbora. Za 19. junija Je
imajo nekatere večje stranke napovedana izredna seja, na kateri bodo govorili samo 0
svoje obveščevalne službe, in privatizaciji in denacionalizaciji, do konca meseca pa mora W*|
da bodo njihove informacije sprejet tudi državni proračun. Ta mesec bo tudi obletnica
samostojnosti ter napovedana žalna seja državnega zbora
pomemben dejavnik predvo lilnega boja. • J.K
počastitev spomina na povojne poboje. • J.K.
Seja slovenske vlade
Več izvoznikom
Ljubljana, 6. junija - Slovenska vlada je na zadnji seji obravnavala težave, ki jih imajo slovenski izvozniki in sklenila povečati delež, ki naj bi šel iz privatizacijske kupnine. Po vladinem mnenju je treba povečati delež s predvidenih 16,5 na 25 odstotkov. Do konca leta naj bi na tem računu v okviru državnega proračuna /brali
okrog 13 milijard tolarjev. Izvozniki naj bi iz dela tega denarja dobili ugodna posojila. P° koliko oo ta denar, se vlada še ni odločila-Del denarja, zbranega od kupnine podjetij, naj bi dobila tudi slovenska izvozna družba. S tem naj bi jo dokapitalizirali, je med drugim povedal državni sekretar za privatizacijo mag. Tone Rop. • J.K.
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / I>iteki»r in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: I^eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helen.t Jelovčan, Jože Kosnjck, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Sinik / Priprav« in tisk: Media Art, Kranj / Tl»k: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-1 H> telchuc 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov ponusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. ■
mmmmi glas
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
Kako do stanovanja?
Moje sanje, moje drago stanovanje
Sociale tudi pri stanovanjski politiki ni več: za stanovanja na trgu se prvič zahteva hipotekarno zavarovanje in tudi najemna stanovanja bodo zaradi nizke kupne moči na Gorenjskem marsikomu nedosegljiva.
Kranj, 5. junija - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je za kupce stanovanj izdal za 15 milijonov nemških mark obveznic in objavil seznam stanovanj, ki so kupcem na voljo. Razpis posojil za nakup obveznic je namenjen za nakup obveznic kot dela kupnine za nakup stanovanj ali stanovanjske hiše. Višina odobrenega posojila je največ pogodbena vrednost stanovanja, vendar ne več kot polovica vrednosti za zavarovanje posojila zastavljene nepremičnine.
Posojilo se odplačuje 15 let
Prvič pri nas se je ob tem Pojavil hipotekami kredit ali hipotekarno zavarovanje za firme, kajti banke se zaradi naše zakonodaje še nerade odločajo za hipotekama zavarovanja. Torej: če se kupec odloči za nakup stanovanja in mu odobrijo posojilo, ga mora obvezno zavarovati z nepremičnino, vredno najmanj dvakrat toliko kot odobreno posojilo. Stanovanjski sklad Republike Slovenije pa se za zavarovanje odobrenega posojila vpiše kot hipotekami upnik na ustrezni nepremičnini. Kot ustrezna nepremičnina se šteje stanovanje, za katerega je odobreno posojilo za nakup obveznic Stanovanjskega sklada. Stanovanjski sklad pa za zavarovanje lahko sprejme tudi drugo nepremičnino, na katero je možen vpis zastavne pravice v zemljiški knjigi. Za drugo nepremičnino se štejejo etažno stanovanje, družinska stanovanjska hiša, počitniška hiša, poslovni prostor ali stavbno zemljišče.
Posojilo se odplačuje 15 let po realni obrestni meri 6,8 odstotka.
Ni šlo gladko in priprave so bile dolgotrajne, kajti zaradi skeptičnosti trga vrednostih papirjev so kar dolgo Časa čakali na soglasje za
Tržič, 5. junija - Gradbinec je v nekdanjem samskem domu ob Bistrici zgradil in na trgu ponudil osem lepih stanovanj, ki jih prodajajo za oobveznice Stanovanjskega sklada m s hipotekarnim zavarovanjem. - Foto: Stojan Saje
izdajo obveznic. Gradbene firme, ki so ponudile stanovanja za vrednostne papirje, si predvsem želijo pospešiti stanovanjsko gradnjo. Čeprav je bila prva emisija obveznic in ponudb stanovanj majhna, je pa vendarle le začetek.
Ta začetek pa je bil nujen, kajti stanovanjska gradnja v Sloveniji se je zaradi pomanjkanja denarja zaustavila, po drugi strani pa je povpraševanje po stanovanjih izjemno. A kaj, ko podpore bank ni, kapital je predrag, bančna posojila z 12- in večodstotno realno obrestno mero pa nesprejemljiva.
Osem stanovanj v Tržiču
Med največjimi investitorji, ki so ponudili stanovanja za obveznice Stanovanjskega sklada je bil ljubljanski SCT. Skorajda niso mogli verjeti, koliko možnih kupcev se je javilo po telefonu že prvi in drugi dan in v Ljubljani jih bodo zanesljivo takoj prodal/
Med gorenjskimi ponudniki je bil v razpisu le SGP Gradbinec Kranj, ki je na Gorenjskem ponudil osem stanovanj v Bistrici pri Tržiču, kjer je Gradbinec obnovil nekdanji samski dom v
popolnoma nova stanovanja različne stanovanjske površine. Stanovanja so na lepem kraju ob Bistrici, s popolnoma novimi instalacijami, centralno ogrevana. Skratka: v najvišjem stanovanjskem standardu.
Tudi pri Gradbincu beležijo v teh dneh izjemno povpraševanje: nenehno zvonijo telefoni, kupci prihajajo sami, kajti rok je zelo napet: razpis traja do 9. junija in kupci se bodo morali kar hitro odločiti.
Inženir gradbeništva Aleksander Vogrinec iz Gradbinca nam je napravil naslednji izračun za nakup stanovanja v Tržiču:
Vrednost 50 kvadratnih metrov stanovanja je 81.400 nemških mark. kupec zanj lahko dobi kredita v višini 68.400 nemških mark, razliko pa plača v gotovini ali z bančnim kreditom, za kar znaša mesečna anuiteta 600 nemških mark. Obvezno je seveda tudi hipotekarno zavarovanje, ki se v našem primeru zahteva v višini 136 tisoč nemških mark.
Pri mesečni anuiteti 600 nemških mark in pri upoštevanju, da odtegljaji lahko znašajo le eno tretjino plače in zato morajo prosilci imeti
1.800 nemških mark mesečnih dohodkov. Odplačilna doba je petnajst let.
Cena kvadratnega metra stanovanjske površine je na Gorenjskem precej nižja kot v Ljubljani, kjer stane kvadratni meter stanovanja okoli 2.400 nemških mark ali za tretjino več. Pri nas se cena giblje okoli 1.600 nemških mark. Če v našem primeru, ki smo ga prikazali, kupec plačuje 600 nemških mark mesečne anuitete, je to toliko, kolikor znaša najemnina za stanovanje v Ljubljani -ne v središču mesta, ampak na obrobju Ljubljane. Pri Gradbincu pa zbiramo rezervacije tudi za Kranj in Kamnik, kjer bomo gradili stanovanja prihodnje leto."
Prva najemna neprofitna stanovanja
V Ljubljani je v primerjavi z Gorenjsko izjemna kupna moč, kar je pokazal tudi nedavni odziv na razpis stanovanjskega sklada: SCT je v hipu prodal stanovanja. Na Gorenjskem je drugače: kdo lahko plača 600 nemških mark mesečne anuitete? Zato so bili v tem oziru kar upravičeni tisti ugovori Stanovanjskemu skladu, češ da so socialno nerealna razvrščanja po dohodku, saj tisti, ki je socialni problem, nima za preživetje, kaj šele, da bi si lahko privoščil nakup stanovanja s tako mesečno anuiteto!
Lakota po stanovanjih je ogromna, saj se v Sloveniji v zadnjem času gradi zanemarljivo malo stanovanj. Ne le, da novih stanovanj ni, tudi iz narodnogospodarske-
fa vidika je taka politika ratkovidna, saj gradbeništvo s stanovanjsko gradnjo nudi posel 60 drugim dejavnostim.
To so torej stanovanja za obveznice in nipoteko. Prava in edina neprofitna stanovanja pa so tista, ki jih -
zanimivo - spet v Tržiču v prvi fazi gradi Stanovanjska zadruga Gorenjske. Na Mlaki bo oktobra vsetjivih 10 kvalitetnih stanovanj.
Predsednik Stanovanjske zadruge Franci Teran pra-vi:"Finačna konstrukcija je naslednja: občina zagotovi 40 odstotkov kredita, 40 odstotkov prispeva republiški stanovanjski sklad pod ugodnimi pogoji, 20 odstotkov pa damo mi kot neprofitna organizacija. To je gradbena cena za najemna stanovanja in ta ne sme preseči 1.200 nemških mark za kvadratni meter. Zato je Stanovanjska zadruga zainteresirana, da dobi dobre izvajalce. Prvi v Sloveniji tudi smo, ki bomo kot investitor teh stanovanj tudi bodoči upravljalec objektov kot je v veljavi povsod po svetu in zato zainteresirani, da je gradnja res kvalitetna. V teh stanovanjih ne bo mešane lastnine, vsi bodo najemniki in po mojih izračunih bi se najemnina za 60 kvadratnih metrov morala gibati okoli 220 do 260 nemških mark. Le občina Tržič je doslej na Gorenjskem sledila temu trendu: če se z zemljiščem in kreditom odzove občina, tudi država prispeva lep kredit za stanovanjsko gradnjo. Veliko bolje je tako kot če bi občina imela svoj stanovanjski sklad, kajti tržiška občina bo pridobila: deset kvalitetnih stanovanj izključno le za občane iz Tržiča, s stanovanji, ki jih bomo vzdrževali mi, ne bo imela nobenih sitnosti, dala je zemljišče in plačala del komunalne opremljenosti, kredit pa bo dobila povrnjen. Cenejše variante za občine ni!"
Politika na stanovanjskem področju se torej korenito spreminja in sociale - razen solidarnostnih stanovanj -tudi na tem področju ni več...
• D. Sedej
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
AMZS
Na AMZS so ta konec tedna odpeljali 15 poškodovanih vozil, 10-krat pa nudili pomoč na kraju okvare.
GASILCI MIROVALI
Ta konec tedna je bil za gorenjske gasilce presenetljivo miren. Resnejšo intervencijo so imeli le jeseniški gasilici, in sicer so po prometni nesreči na Dovjem iz pločevine rešili vkleščeno žensko. Sicer so za zdravstveni dom opravili tudi 2 prevoza z rešilnim avtomobilom ter imeli
!gasilsko stražo v gleda-išču Tone Čufar. Radovljiški, tržiški, škofjeloški in kranjski gasilci pa kot že rečeno ta konec tedna niso imeli dela.
GORENJSKI DOJENČKI
Glede na mrtvilo prejšnjega tedna so se na Jesenicah ta vikend dojenčki kar potrudili, saj je na svet v tamkajšnji porodnišnici prijokalo 6 Gorenjčkov. Od tega so se rodile 4 deklice in 2 dečka. Najtežja in najlažja sta bih deklici, prva je ob rosjtvu tehtala 3.670 gramov, dru-
fa pa 2.930 gramov. Udi v Kranju so bile mamice kar pridne. Povile so 4 deklice in kar 11 dečkov. Najlažja deklica je tehtala 2.500 gramov, najtežji deček pa kar 4.450 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurškem oddelku 11 umetnih primerov, na internem oddelku 33 na pediatriji 20, na ginekološkem oddelku pa so v teh dneh poskrbeli le za 6 porodnic.
Društvo Vita na pikniku v Preddvoru
Kako znova zaživeti po hudi nesreči?
Društvo Vita za pomoč pri nezgodni poškodbi možganov združuje prizadete otroke in mladostnike, njihove svojce, strokovnjake in simpatizerje.
pfeddvor, 3. junija - Društvo Je še mlado, saj je bilo osnovano novembra 1992. Njihovo delo in prizadevanja smo pobliže spoznali v soboto* ko je ob jezeru Črnava v Preddvoru pripravilo piknik. Tokrat niso veliko govorili o problmih otrok in mladostnikov, ki imajo po poškodbi Rtove najrazličnejše motnje, Pač pa so si privoščili sproš-
čujoče popoldne s karaokami in rekreacijskimi igrami, postregli pa so si z divjačins-kim golažem in slaščicami.
Ob ustanovitvi je društvo Vita združevalo 33 družin z otroki, ki so preživeli hudo nezgodno poškodbo možganov, in 14 strokovnjakov in javnih delavcev. Danes je v njem že 80 družin s prizadetimi otroki ter 36 strokovnja-
P*' brunarici nedaleč od hotela Bor so se člani društva Vita ,n*nitno zabavali.
kov in simpatizerjev. Razlogov, da se te družine društveno povezujejo, je več: prek društva uveljavljajo različne pravice, z njegovo pomočjo izboljšujejo kvaliteto svojega življenja, zapolniti pa skušajo tudi vrzeli, ki zevajo v sistemski skrbi za invalide.
"Že pred petnajstimi leti sem pri svojem delu v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike prišla v stik z otroki in mladostniki po poškodbi možganov in odtlej je je ves čas mučilo dejstvo, da za te ljudi v sistemu ni neke stalne skrbi," nam je povedala psihologinja Vera Slodn-jak, mentorica društva Vita in ena njegovih ustanoviteljic. "Motnje možganov po poškodbi so namreč specifične, neznane in posledice nepredvidljive. Z organizacijo različnih dejavnosti smo zato želeli poskrbeti zanje. Kopica otrok s hujšimi poškodbami možganov jc dnevno potrebovala fizioterapijo, vendar jc pri nas v toliki meri ne more
Vera Slodnjak, Zdravko Polajnar
nuditi nobena ustanova. Zato je fizioterapvtka, ki se je na našem centru ukvarjala s temi otroki, osnovala zavod Zarja, kjer zdaj obravnava te obravnave najbolj potrebne otroke. Poleg aktivnosti, namenjenih zdravju, naše društvo goji tudi več družabnih dejavnosti: literarni krožek, plesne vaje, oblikovanje gline... Ob tem se srečujemo vsak teden. Pripravljamo tudi računalniške tečaje, za izobraževanje in zabavo, razvedrijo se tudi na počitniških taborih in piknikih, kakršen je današnji. Za starše naj bi v prihodnje prirejali tudi več izobraževalnih srečanj, saj si
želijo več znanja o tem, kako pomagati svojemu otroku zlasti v najbolj kritičnem mladostniškem obdobju, ko še oblikuje svojo identiteo, ne da bi ga pri tem preveč varovali in mu ovirali pot k samostojnosti."
Med organizatorji društvenega piknika v Preddvoru je bil zlasti dejaven domačin Zdravko Polajnar. Član društva je od letošnjega januarja, pred 21 leti pa se je kot devetleten otrok pri padcu s kolesom hudo poškodoval. "Svoje življenje znova štejem od nesreče naprej," pravi mladenič. "Nekaj časa je trajalo, da sem po nesreči spet shodil.
V šolo sem hodil v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Zdaj sem 12 let zaposlen v Iskratel v Kranju, ob delu pa sem napravil tudi srednjo solo. Zahvalo za to sem dolžan staršem, sodelavcem in kolegom, saj sem moral v to vložiti več truda in potreboval več razumevanja kot moji zdravi vrstniki. Odkar sem član društva Vita, pa se čutim kot prerojenega. Zaupali so mi organizacijo današnje prireditve in iskanje sponzorjev. S pomočjo pre-ddvorskega župana Mirana Zadnikarja, ki je tudi sam podjetnik, sem jih našel kakih dvajset, ki so pomagali izpeljati naše srečanje." * D.Z.Zlebir
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81
Srečanje
starejših krajanov
Gorenja vas, 5. junija -Krajevna odbora Rdečega križa Gorenja vas in Ho-tavlje sta v nedeljo dopoldne v Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi pripravila tradicionalno srečanje z najstarejšimi prebivalci na območju Gorenje vasi in Hotaveb. Srečanja se je udeležilo 56 domačinov. Spomnili so se tudi jubilantov, ki so praznovali 80 in 90 let in še posebej Frančiške Likar s Slajke, ki je prav v nedeljo praznovala 98. rojstni dan. Srečanje in program je vodila Milena Pisk, za prijetno razjpoloženje paje poskrbel tudi ansambel Zimzelen iz Gorenje vasi. A.Ž.
Kdaj bo asfalt?
Jesenice, 5. junija * Krajani Planine pod Golico se že nekaj Časa pritožujejo zaradi slabega vzdrževanja osrednjega parkirnega prostora ob trgovini v Planini pod Golico kot tudi zato, ker je vedno bolj prometna cesta od hotela Befcijan do spominske plošče padlih kurirjev proti Betelu še vedno neasfaltirana Krajani so naslovili na pristojne kot tudi na župana jeseniške občine peticijo, da se cesta mora asaialtirati. Na tem območju je več vikendov, cesta pa vodi do edinih gostinskih lokalov, ki so odprti v Planini pod Golico in nudijo gostom vso oskrbo. Največji promet pa je nedvomno maja, ko se začnejo številni pohodi na Golico. • D.S.
Sodelovanje s Trbižem
Kranjska Gora, 5. junija -
Kranjskogorska občina že navezuje sodelovanje tudi z bližnjim italijanskim Trbižem. Predstavniki kranjskogorske občine so obiskali župana v Trbižu, pogovarjali pa so se ne le o kulturnem in športnem sodelovanju dveh obmejnih občin, ampak tudi o morebitnem gospodarskem sodelovanju.
Občina Trbiž prav do meje gradi kolesarsko stezo, enako se na gradnjo kolesarske steze pripravljajo tudi v Kranjski Gori. Kolesarsko stezo bi preko meje lahko povezali.
Trbiž, ki je kot turistični in trgovski center ena bogatejših občin, je kandidiral tudi za sredstva iz osimskega sporazuma in s temi sredstvi financiral komunalno infrastrukturo. Trbiški predstavniki so izrazili pripravljenost za pogovore o plinifikaciji, ki bi
to lahko napeljali tudi po :ranjskogorski občini, kjer nanjo čaka okoli 3.000 interesentov. D.S.
Varna vožnja s traktorjem
Trstcnik, 5. junija - Organizacija Rdečega križa Trstenik
{c marca letos organizirala krvodajalsko akcijo, ki je, kar zadeva udeležbo, zelo uspela. Pred nedavnim pa so uresničili še eno nalogo, ki so si jo zastavili za letos. Organizirali so tečaj za vožnjo s traktorjem, pred tem pa tečaj iz prve pomoči. Za izpit za vožnjo s traktorjem se je odločilo 13 mladih domačinov, 30 urni tečaj prve pomoči pa je obiskovalo 22 slušateljev. Zdaj imajo v programu tudi gospodinjski tečaj. Teoretični preizkus znanja za izpit za vožnjo s traktorjem so imeli minuli teden, praktični pa bo med počitnicami. Predsednik RK Peter Stare se še posebej zahvaljuje AMD Kranj in Mlekarski šoli za organizacijo tečaja za mlade traktoriste. • A. Z.
Z GORENJSKIH OBČIN
V novi kranjskogorski občini se čudijo
Oman gradi, vaščani so ogorčeni
Podkoren, 5. junija - V občini Kranjska Gora se ne morejo načuditi, kako je lahko Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju leta 1992 Nicholasu Omanu izdal soglasje za gradnjo apartmajev v Podkorenu, češ da projekt omogoča vključitev v revitalizacijo naselja Podkoren.
V Podkorenu je bilo že veliko hude krvi in nejevolje krajanov, ker Nicholas Oman, blejski graščak, gradi v središču vasi, ki je spomeniško zaščitena, apartmaje. Kaj bo sredi vasi, na mestu, kjer je stala investitorjeva rojstna hiša, zraslo, jih je opozoril oglas v časopisu, ki je sporočal, da se v Podkorenu prodajajo apartmaji - najprej menda kar 14, zdaj pa je devet stanovanjskih enot, namenjenih prodaji-
Po dokumentaciji, ki jo je za gradnjo izdal jeseniški sekretariat za urbanizem, je bila jeseni izdana ustavitve-na odločba, ki pa je zdaj preklicana in je za gradnjo apartmajev izdan zahtevek
za gradnjo le v okviru izdanih odločb. Veljavno gradbeno dovoljenje torej predvideva objekt s tremi etažami, pritličjem, nadstropjem in podstrešjem.
A vaščani se tudi s tem ne morejo pomiriti, kajti nedopustno se jim zdi, da se sredi vasi gradi tako visoka stavba - v tem okolju je to kar stanovanjski blok, pravijo -ki nima niti parkirnega prostora. Kaj bo z odplakami, kaj z dovozom in kako je mogoče, da se je v starem vaškem jedru, ki ga morajo ob raznih adaptacijah vsi vaščani še kako očuvati in
f;raditi po predpisih, sploh ahko znašel ta "tujek"? Ta, za podkorenške razmere prevelik, predimenzioniran
in infrastrukturno povsem neprimeren projekt.
Zdaj se z vsemi pritožbami ukvarja občina Kranjska Gora. V dokumentaciji za gradnjo apartmajev v Podkorenu je tudi mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, strokovne institucije, ki mora izdati svoje mnenje o vsaki novogradnji za zaščiteni Podkoren.
Zavod je leta 1992 za gradnjo nadomestnega objekta v Podkorenu ugotovil, da je objekt z apartmaji v starem naselbinskem jedru in bo zato treba pretehtano ovrednotiti mesto apartmajev v vaškem okolju; da bo odvoz materiala ob gradnji potekal preko malega mostu čez potok Krotnjek, ki ni dimenzioniran za kamionske obremenitve; da je seštevek stavbnih površin v apart-majskem objektu nekajkrat večji ob običajnih stano-
vanjskih hiš in bo zato tudi večja količina odpadnih voda in odplak; navsezadnje bo večji apartmajski objekt s svojo gmoto posegel v utečeno strukturo naselja in pri soglasju ne sme biti prezrto mnenje sosedov.
A na koncu nadvse presenetljivo soglasje strokovne instutucije, ki dobesedno takole pravi: "Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju meni, da predloženi idejni načrt daje optimalno izkoriščenost stavbne parcele v starem vaškem jedru, in da arhitekturno oblikovanje omogoča vključitev v revitalizacijočo podobo naselja Podkoren."
Skratka: soglasje. Česar seveda v novi občini Kranjska Gora ne morejo razumeti, še posebej pa tega ne morejo razumeti tisti ljudje, ki v starih vaških jedrih ne morejo na svojih zaščitenih hišah povečati, recimo, majhnih oken. Tu pa strokovna institucija naklonjeno opazuje, kako sredi zaščitenega vaškega jedra raste več kot deset metrov visok objekt, ki nima ne dovoza in ne parkirišč. • D.Sedej
Vesela šola, največji razred v Sloveniji
Ljubljana, 4. junija - V
nedeljo so se na državnem tekmovanju v Veseli šoli Pila, ki jo prirejajo že 27. leto, pomerili najboljši šolarji iz vseh slovenskih osnovnih šol, tudi tistih s
Erilagojenim programom, etos se je v največji razred v Sloveniji vpisalo 32 tisoč veselošolk in veselošolcev, ki jih je vodilo 500 mentorjev in mentoric. Najboljših 417 se jih je pomerilo v nedeljo. Tistim, ki so dosegli vseh 40 točk veseiošols-kega testa, so podelili knjižne nagrade, prav tako mentorjem, ki vec kot dve desetletji spodbujajo svoje učence k sodelovanju v Veseli šoli, ostale pa so nagradili s predstavo ShoW strahov Svetlane Makaro-vič. Med najboljše se je vpisalo tudi 11 Gorenjcev, in sicer iz Kamnika, Jesenic, Škofje Loke, Kranja, Stra-žišča, Gorenje vasi in Tržiča, med zamgovalci pa so bili tudi učenci iz šole s prilagojenim programom Antona Janše iz Radovljice. • D.Ž.
S samoprispevkom do cest?
Kaj pa odsek do Potočnika
Ciril Krajnik z Breznice 5 se strinja, da bi s samoprispevkom, o katerem se bodo odločali prebivalci Breznice in Gabrovega v KS Zminec 18. junija na referendumu, urejali ceste, vendar...
"Šest let se gradi cesta od Podpurfelce do vrha vojaške ceste in vsa ta leta smo pri nas opozarjali, da je treba misliti tudi na našo cesto. Pa tudi vsa leta smo prispevali za urejanje ceste in za asfalt. Tudi obljubljeno nam je bilo, da bo denar tudi za našo cesto, ki je najdaljša do posamezne kmetije."
Tako je pred dnevi razlagal Ciril Krajnik- Potočnikov z Breznice 5 in hkrati poudaril, da se strinja s sklepom zbora krajanov, da bi se na referendumu odločili za petletno plačevanje samoprispevka. Vendar pa se mu ne zdi prav, da bi še naprej dajal zgled z višino prispevkov, tako kot ga je do zdaj, dva kilometra dolg odsek do njegove kmetije pa ne bi bil vključen v program. "Lani smo z naše kmetije
Ciril Krajnik: "Nisem proti samoprispevku, vendar..."
dali največji delež za Blegoš-ko cesto (120.000 tolarjev, drugi pa so dajali po 80.000). Zdaj smo v predlogu za samoprispevek spet vključeni v najvišjo tarifo (čeprav za letno vzdrževanje dva kilometra ceste do kmetije sami
Dobrotniki za otroško kirurgijo
Ljubljana, 2. junija Na pediatričnem oddelku kirurških strok v Kliničnem centru v Ljubljani so v petek po zaslugi donatorjev dobili električni kirurški nož ERBB, ki bo dobrodošel instrument pri operaciji otrok. Dobrodelno akcijo je spodbudil Igor Loborec, čigar enoletni otrok je bil že velikokrat operiran. Donatorji so prispevali skupaj 30 tisoč nemških mark, od tega je kako petino prispeval tudi Zavod za humanitarne dejavnosti Via iz Kranja. • D.Ž.
namenimo se najmanj po 130.000 tolarjev), cesta do naše kmetije pa spet ni vključena v program. Na taksno opredelitev pa ne morem več pristajati. Nenazadnje je cesta za Gabrovo enakovredna naši, pa na primer zdaj je v programu, naša pa ni. Zato zagovarjam stališče, naj odbor z občinsko stroko vključi v referendumski program oziroma samoprispevek tudi določeno ureditev (makadam) ceste do naše kmetije, ali pa izključi iz programa cesto za Gabrovo."
Ciril Krajnik je še posebej poudaril, da ni proti samoprispevku oziroma referendumu in tudi za cesto za Gabrovo nima nič proti, da je v programu, vendar je prav, da vanj vključijo tudi cesto (za določeno ureditev) tudi do njegove kmetije. Pripravljen je prispevati tudi nekaj več na podlagi referenduma kot ostali. Če pa ceste proti Potočniku ne bodo vključili v program (ali izvzeli iz programa cesto za Gabrovo), se bo odrekel morebitnemu samoprispevku. Raje bo k opre-deljenu znesku 8.500 DEM primaknil še nekaj in s tem sam vsaj delno uredil cesto do kmetije.        A. Žalar
Krajevna samouprava v posebnem odloku
Najbolj vročo temo so prihranili za vroče dni
Cerklje, L junija - Na zadnji seji občinskega sveta v Cerkljah so dah v razpravo osnutek odloka o krajevni samoupravi. Ko so namreč v minulih mesecih sprejemali statut, so se odločili, da pravnega statusa krajevnih skupnosti v njem še ne bodo dorekli, pač pa ga bodo uredili v posebnem odloku. To je bila njihova bližnjica do statuta, toda ene najbolj vročih tem lokalne samouprave se tako niso rešili. Nasprotno, prihranili so jo za najbolj vroče dni.
Predsednik občinskega sveta Miha Zevnik pravi, naj bi bila zadeva pod streho do konca poletja in z odlokom naj bi bila dokončno zakoličena vsa občinska organizacija. V dokumentu, ki so ga dobili svetniki, je predlagano, kakšen pravni status naj imata krajevna in vaška skupnost, kakšne pravice, pristojnosti, od kod naj črpata denar za svoje delo. Dogovoriti se bo treba tudi o lastnini krajevnih skupnosti, denimo vaških domovih in drugih dobrinah, ki so jih prodobili s svojimi sredtsvi in delom. Kaj si o osnutku odloka mislijo v krajevnih in vaških skupnostih, bodo izvedeli na zborih, ki jih bo skliceval župan. Nedvomno bo najbolj vroča tema na zborih krajanov vprašanje, ali naj bo krajevna skupnost pravna oseba ali ne; zgodba, ki so jo v drugih občinah premleli že ob sprejemu statutov. Miha Zevnik pravi, da so o tej dilemi vprašali za tolmačenje ministra Lojzeta Janka, ki pravi, naj bi krajevna in vaška skupnost tega statusa ne imeli. Predlog občinskega sveta (in statutarne komisije) jc, naj ima krajevna ali vaška skupnost le pravno sposobnost v okviru posebnih nalog, ki jih ji poveri občina. Lahko pa slednja prenese del pristojnosti na krajveno skupnost. Ta naj bi ne imela lastnega žiro računa, pač pa poseben konto na računu občine. Občina naj bi isKala mnenje pri krajevni skupnosti v primerih, ko gre za kako delo na teritoriju te skupnosti.
Nanizali smole nekaj drobcev iz predlaganega osnutka. Kakšno usodo bodo predlogi doživeli na zborin krajanov, bomo lahako videli v kratkem. Po izkušnjah iz statutarnih razprav drugih občin pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo še vroče. • D.Z.Zlebir
Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno
Avto s požarno vodo
Ljubno, 5. junija - Za 115 članov PGD Ljubno je bila minula sobota praznični dogodek. Po izgradnji Gasilskega doma pred dvema letoma so v soboto sklenili veliko akcijo: dobili so gasilski avto za tri tisoč litrov požarne vode, 270 litrov penila, z vitlo in pogonom na vsa štiri kolesa.
Potem ko so pregledali domala vso Slovenijo, so so odločili za nabavo osem let starega avtomobila Poklicne
gasilske enote Jesenice in ga temeljito obnovili. Avto, katerega botra sta bila v soboto Ivanka Grašič in Zdravko Knific (tudi botra gasilskega doma), je v soboto pred slovesnim prevzemom blagoslovil domači župnik Roman Mihor. Denar zanj so gasilci zbrali z odprodajo starega doma v Ljubnem in orodišča v Otočah, krajani so prispevali les, nekaj je prispeval sekretariat za LO, nekaj pa so prispevali krajani ob novem letu.
Predsednik Mitja Mladc-novič, poveljnik Brane Faj-
far in mentor društva Mladi gasilec ter strokovni sodela-
vec Ciril Ažman so ob prevzemu poudarili, da so z nabavo avtomobila gasilci v Ljubnem zdaj med najbolje opremljenimi v občini. Takšen avtomobil pa so nabavili predvsem zato, ker na celotnem območju nimajo dovolj požarne vode. To še posebej velja za Ljubno, Otoče in Praproše. Z njim pa bodo lahko posredovali tudi v občini. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi gasilci iz sosednjih društev in Gasilske zveze Radovljica, so podelili tudi priznanje Tomu Rozmanu, ki je brezplačno opravil vsa ličarska dela na avtomobilu.
A. Žalar
Z GORENJSKIH OBČIN
S trojčki v Dobrno
Kranj, 6. junija - Po letu dni, kar smo končali našo akcijo Družine gorenjskih trojčkov, jih bomo v petek, 9. junija, odpeljali na izlet. Obiskali bomo Polzelo in zdravilišče Dobrno, srečanje pa bo tudi priložnost, da se gorenjski trojčki med seboj pobliže spoznajo.
Vseh, ki so se na Gorenjskem rodili v troje, sicer lani nismo uspeli najti. Pa nič za to, zagotovo bo za to še kaka priložnost. Na izlet smo povabili Logarjeve Čet-verčke iz Škofje Loke, Kropivnikove trojčice s Pšate, najstarejše med gorenjskimi trojčki (žal niso več popolne, ker je Magdalena Hočevar žal že pokojna), Gartnerjeve troičke z Golice v Selški dolini, Zadravčeve iz Selc, Fajfarjeve iz Čirč, Čančar-evičeve in Todorovičeve iz Kranja, Cvekove iz Tržiča, Arhove z Blejske Dobrave in Božičeve iz Kranja. Nasvidenje torej v petek na veseli noti Proti Štajerski. • D.Ž.
Seja šenčurskega občinskega sveta
Svetniki o kranjskem zaključnem računu
Šenčurski občinski svetniki so na petkovi seji pred seboj imeli precej obširen dnevni red.
Tako so razpravljali in nazadnje tudi sprejeli zaključni račun bivše kranjske občine, nato pa so se lotili osnutka novega proračuna občine. Precej časa so porabili tudi za ustanavljanje občinskih odborov in komisij ter se izrekli zudi o imenovanju Metoda Ferbarja na mesto načelnika Upravne enote Kranj.
Petkova seja šenčurskega občinskega sveta je poleg sprejetja zaključnega računa stare občine prinesla tudi osnutek novega občinskega proračuna, ki bo najverjetneje doživel še nekaj sprememb. Za šenčursko občino ga je tako kot za druge naslednice skupne kranjske občine pripravil Jože Javornik, ki se je pri svojem delu naslanjal na zakone ter upošteval sredstva, s katerimi bo občina letos razpolagala. Prav tu med prihodki so zajeta tudi sredstva, ki Šenčurju pripadajo iz delitvene bilance stare kranjske občine in jih bo občina dobila le letos, prihodnja leta tega dohodka ne bo. Prav to bi po
besedah razpravljalcev lahko  Krajevnim skupnostim, njena tim, ki imajo tako še naprej
nastopile težave prihodnja sestava pa bo poslej izključno možnost sodelovanja pri stvar-
leta, ko bo nikoli dovolj polna svetniška, zaradi pomisleka, da eh pomembnih za kraj. Župan
občinska blagajna še manj  si predstavniki Krajevnih bo podpisal pogodbo za asfal-
skupnosti sami
polna. Prav zato so se svetniki odločili, da bodo nastopili na vseh državnih razpisih, ki bi jim lahko povečali občinski blagor.
Predlog uprave in sistemizacija delovnih mest je bila naslednja tema razprav svetnikov. Potrdili so županov predlog uprave, ki obsega poleg tajnika občinske uprave tudi referenta za finance, vodja komunalno gospodarske infrastrukture ter administrativnega sodelavca. Prav tako so potrdili predlog Komisije za pripravo predloga o imenovanju delovnih teles občinskega sveta, ki je predvideval dva odbora, znotraj katerih bo delovalo več komisij. Svetniki so se najdlje zadržalipri Komisiji Za gospodarjenje v Krajevnih skupnostih v kateri naj bi bili predstavniki Krajevnih skupnosti. Komisijo so nato preimenovali v Komisijo za
ne morejo deliti sredstev. Statut občine že predvideva Svet krajevnih skupnosti, ki bo imel poslej na skrbi tudi to, da bo potrebe krajevnih skupnosti prenašal omenjeni komisiji, ki bo odločala komu in koliko gre denarja posamezni Krajevni skupnosti.
V nadaljevanju razprave so svetniki soglasno potrdili Sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroškov komunalnega urejanja za letošnje leto ter dali soglasje Vrtnarstvu Kozjek za izgradnjo dodatnih steklenja-kov na zemlji prvega kakovostnega razreda. Košnik Samo je dobil pooblastilo za
tiranje ceste v sodelovanju z Občio Cerklje. Za izgradnjo mrliških vežic so svetniki namenili tri milijone tolarjev, za poplačilo asfaltiranja ceste Tupaliče Olševek pa 300.000 tolarjev. Prav tako je bilo danih 17 pobud za sodnike porotnike, prav tako pa so dali pozitivno predhodno mnenje za imenovanje Metoda Ferbarja za načelnika Upravne enote Kranj. V Šenčurju strankam udeleženim v občinskem svetu od začetka leta po sklepu sveta pripada 23 tolarjev na glas, ob koncu seje pa je bila dana tudi pobuda o ustanovitvi občinskega odbora. O uredniškem odboru in izdaji
opravljanje geodetskih storitev soglasja podjetju Magros za
za občino Šenčur, vendar mora postavitev igralnih avtomatov
vsako storitev predhodno na- pa bodo svetniki razpravljali
javiti tudi Krajevnim skupnos- prihodnjič. • Uroš Spehar
delovanje to delitev sredstev Krajevna samouprava v posebnem odloku
Najbolj vročo temo
Seja blejskega občinskega sveta
So merila za razdelitev deležev prava? so prihranili za vroče dni
Upravni odbor stanovanjskega sklada je predlagal blejski občini 28 °dstotni ustanovitveni delež sklada.
Bled - Ko so občinski svetniki na četrtkovi seji obravnavali "stanovanjski paket", so (s pridržkom) potrdili le poročilo o lanskem delu stanovanjskega sklada in zaključni račun za >ani, medtem ko so odločanje o letošnjem Pfogramu in finančnem načrtu, o naložbeni P°litiki sklada, o predlogu ustanovitvenih deležev občin v skladu in o spremembah odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada °bčine Radovljica preložili na naslednjo sejo.
Kot je poveaal predsednik upravnega odbora sklada Marko Bezjak, so predlog ustanovitvenih deležev občin pripravili na podlagi začetnega kapitala sklada, ki upošteva plačane in kreditirane kupnine od prodanih družbenih stanovanj ter vrednost stanovanj, pa tudi na osnovi deleža Prebivalcev in deleža plač. Po tem predlogu naj b> blejska občina dobila v skladu 28-odstotni delež, bohinjska 12-odstotnega in radovljiška 60-Pdstotnega. Če bi upoštevali samo začetni kapital posameznih občin, bi blejska občina lrnela 17-odstotni delež, ob izključnem upoštevanju deleža plač domala 35-odstotnega in ob Predpostavki, da bi deleže razdelili samo glede j*a število prebivalcev, 32-odstotnega. Ko je °|ejski svet obravnaval predlog upravnega °dbora sklada za razdelitev ustanovnih deležev sklada med tri občine, je dvomil v to, ali so berila za razdelitev najprimernejša. Večina J^pravljalcev je menila, da bi morali prej ^delati delitveno bilanco premoženja in kot glavno merilo za razdelitev ustanovnih deležev
upoštevati delež plač oz. sredstev, ki so jih zaposleni prispevali za stanovanjske namene. Ker želijo v občinskem svetu najprej razčistiti ta vprašanja, so odložili tudi odločanje o letošnjem
programu sklada, o finančnem načrtu, o nalož- krajevnih skupnosti v njem nem politiki... Predsednik upravnega odbora ne bodo dorekli, nač na sklada je ob tem opozoril svetnike, da sklad dotlej, dokler občine ne bodo soglašale s finančnim načrtom, ne more razpisati stanovanjskih posojil za občane niti ne reševati zakonskih obveznosti. Samo za reševanje dena-cionalizacijskih zadev v blejski občini bo letos
treba nameniti 80 tisoč mark. Nekateri svetniki so oporekali tudi temu, da bi na Ribenski cesti na Bledu gradili 12 stanovanj, za kar je upravni odbor sklada v letošnjem stanovanjskem programu že predvidel 81 milijonov tolarjev.
Blejski svet je sicer sprejel poročilo o lanskem delu stanovanjskega sklada in zaključni račun za lani, vendar ga je sprejel "s pridržkom". Razlog je namreč v tem, da poročila o poslovanju oz. zaključnega računa ni pregledal nadzorni odbor sklada. Prejšnja radovljiška občinska skupščina je sicer imenovala odbor, vendar ga ni sklicala. Predsednik upravnega odbora ga je neformalno skušal sklicati sam, a mu tudi to ni uspelo. Blejski občinski svet je sklenil, naj bi nadzorni odbor sklicali župani. In če bo odbor pri pregledu ugotovil morebitne pomanjkljivosti, do svet potlej sicer sprejeto poročilo popravil in ga dopolnil z ugotovitvami nadzornega odbora. • C. Zaplotnik
Cerklje, 1. junija - Na zadnji seji občinskega sveta v Cerkljah so dali v razpravo osnutek odloka o krajevni samoupravi. Ko so namreč v minulih mesecih sprejemali statut, so se odločili, da pravnega statusa še
ne bodo dorekli, pač pa ga bodo uredili v posebnem odloku. To je bila njihova bližnjica do statuta, toda ene najbolj vročih tem lokalne samouprave se tako niso rešili. Nasprotno, prihranili so jo za
Litopunktura v spominskem parku
V mestu ni ravnotežja in ne zdravja
Človek se zdravi z akupunkturo, mesto pa z litopunkturo. Jesenice tako zdravljenje Potrebujejo, saj so izgubile slik s kapelo sv. Barbare, kjer je energijski center Jesenic.
Jesenice, 5. junija - Akademski kipar Marko Pogačnik, ki že nekaj časa želi v jeseniškem spominskem parku postaviti litopunkturo za energijsko ozdravitev mesta, je že dobil naklonjena soglasja tako strokovnjaka za hor-bkulturno urejanje Jesenic inž. Janeza Pšenica kot Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, '•itopunktura, visoka okoli dva metra, ne bo kvarila estetskega izgleda parka.
Akademski kipar Marko pOgačnik pravi: "Med pripravami za delavnico o problemih mestne krajine Jesenic pozimi 1994 sem JlOtovU nenavadne okoliščine energijskega centra n>esta. Kncrgijski center pre-dstavljr
ergiji
osrednjo
točko
mestnega organizma, od koder zvezdasto tečejo navzven "akupunkturni meridiani" določenega kraja. Ti delujejo kot energijske osi, ki pogojujejo ravnotežje in skladnost znotraj mestnega organizma.
Razvoj Jesenic je bil v zadnjih desetletjih izrazito neuravnotežen glede na center prostora, ki se nahaja na mestu kapele sv. Barbare ob potoku Jcscnica. Mesto se je skupaj s tovarnami razvijalo daleč proti vzhodu, stran od svojega naravnega centra in izgubilo skoraj vsak stik / njim. Na pokopališču se je začel razvijati nekakšen nadomestni center, ki se nahaja na zelenici desno od kapele.
Energijski center omogoča v krajini boljšo uravnoteže-
nost in zdravje. Litopunktura je izraz za metodo, ki sem jo razvil v zadnjih desetih letih. Podobna je akupunkturi pri človeškem telesu. Namesto iglic postavljam kamnite stebre na akupunkutrne točke krajine in jih uravnavam tako, da pride do interakcije med energijskim tokom "akupunkturnega meridi-ana" in okolje, kjer kamniti steber stoji. Na steber vklešem, reliefno risbo, ki ponazarja bistvo kraja oziroma energijsko vlogo točke, na kateri kamen stoji."
Marko Pogačnik ob predstavitvi namerava pripraviti tudi enodnevno delavnico in z njo Jeseničane seznaniti s pomenom tega dela /a Jesenice in z nekaterimi drugimi vidiki mesta. • D. Sedej
najbolj vroče dni.
Predsednik občinskega sveta Miha Zevnik pravi, naj bi bila zadeva pod streho do konca poletja in z odlokom naj bi bila dokončno zakoličena vsa občinska organizacija. V dokumentu, ki so ga dobili svetniki, je predlagano, kakšen pravni status naj imata krajevna in vaška skupnost, kakšne pravice, pristojnosti, od kod naj črpata denar za svoje delo. Dogovoriti se bo treba tudi o lastnini krajevnih skupnosti, denimo vaških domovih in drugih dobrinah, ki so jih prodobili s svojimi sredtsvi in delom. Kaj si o osnutku odloka mislijo v krajevnih in vaških skupnostih, bodo izvedeli na
zborih, ki jih bo skliceval župan. Nedvomno bo najbolj vroča tema na zborih krajanov vprašanje, ali naj bo krajevna skupnost pravna oseba ali ne; zgodba, ki so jo v drugih občinah premleli že ob sprejemu statutov. Miha Zevnik pravi, da so o tej dilemi vprašali za tolmačenje ministra Lojzeta Janka, ki pravi, naj bi krajevna in vaška skupnost tega statusa ne imeli. Predlog občinskega sveta (in statutarne komisije) je, naj ima krajevna ali vaška skupnost le pravno sposobnost v okviru posebnih nalog, ki jih ji poveri občina. Lahko pa slednja prenese del pristojnosti na krajveno skupnost. Ta naj bi ne imela lastnega žiro računa, pač pa poseben konto na računu občine. Občina naj bi iskala mnenje pri krajveni skupnosti v primerih, ko gre za kako delo na teritoriju te skupnosti.
Nanizali smole nekaj drobcev iz predlaganega osnutka. Kakšno usodo bodo predlogi doživeli na zborih krajanov, bomo lahako videli v kratkem. Po izkušnjah iz statutarnih razprav drugih občin pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo še vroče. • D.Z.Zlebir
Mednarodno tekmovanje vojaških patrulj v Italiji
Uspeh slovenskih častnikov
Kranj, 2. junija - Na 10. tekmovanju vojaških patrulj v italijanskem Valmalencu 27. maja 1995 so med 115 ekipami iz 13 držav nastopile tudi 3 ekipe iz Slovenije. Dve ekipi - moško in žensko - so sestavljali tekmovalci iz 3. PPSV (Gorenjska), tretjo pa člani Združenja slovenskih častnikov. Imeniten uspeh je dosegla moška ekipa Slovenske vojske, v kateri so bili stotnik Miha Kuhar, v. vodnik Aleš Luznar (oba 1/32 gorska brigada, Bohinjska Bela), vodnik Marko Pogorevc (310. UC, Kranj) in vodnik Janez Oblak (VVP 3. PP), vodil pa jo je major Dušan Moštrokol (3. PPSV). Od 92 ekip, ki so končale tekmovanje, je zasedla 1. mesto v mednarodni konkurenci in 2. mesto v absolutni konkurenci (1992 točk).
Gre za eno od štirih najtežjih vojaških tekmovanj v Evropi, ki poteka na približno 29 kilometrov dolgi progi na nadmorski višini od 796 do 1790 metrov. Med orientacijskim pohodom z 12 točkami je treba rešiti več nalog - poznavanje transportnih sredstev, izvajanje taktičnih postopkov, topografske veščine, spuščanje po vrvi prek previsne stene, prehod prek reke po jekleni vrvi, streljanje s puško in pištolo, nuđenje prve pomoči in podobno. Moške in ženske ekipe tekmujejo v isti kategoriji. Naša ženska ekipa (Karin Samec, Marija Pirman, Metka Srečnik in Jana Zrimšek - prva iz gorske brigade, druge iz 310. UC) je zasedla 90. mesto (z 992 točkami je premagala dve moški ekipi), ekipa ZČS (Janko Pretnar, Roman Hartman, Srečko Pirman in Tomaž Perše - 3. PPSV, 310. UC in 1/32 gbr.) pa je osvojila 57. mesto s 1436 točkami. V mešani slovensko italijanski ekipi, ki se je uvrstila na 45. mesto s 1520 točkami, je nastopil tudi stotnik Branko Vukanac (31. OPSV). • S. S.
Odprti dnevi gorjanske šole
Gorje - Osnovna šola Gorje je včeraj in danes odprla šolska vrata staršem in vsem ostalim, ki želijo pobliže spoznati njeno delo. Učenci in učitelji (so) bodo prikazali uporabo računalnika pri pouku slovenskega in angleškega jezika ter pri kotiranju pa tudi različne zunajšolske dejavnosti. Včeraj je nastopil turistični podmladek, oba dneva se je predstavila družina pionirjev promet-nikov, danes pa bodo svojo dejavnost predstavili le modelarski, računalniški, novinarski in biološki krožek, šolski radio, pevski zbor in šolsko športno društvo. Osmošolci se bodo danes pogovarjali z nekdanjimi učenci šole, ki zdaj obiskujejo prve letnike srednjin šol, nastopili a bodo tudi plesalci blejs-ega plesnega studia. Včeraj je v šolski avli prepeval moški pevski zbor iz Podnarta, potlej pa je bil razširjen sestanek sveta staršev, na katerem so spregovorili o novi šolski zakonodaji, knjižici Šolski red in o drugih aktualnih vprašanjih. • CZ.
Tek miru in predstavitev znamke
Radovljica - V mestu bodo v počastitev 200-letnice smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnice mesta in 700-letnice župnije sv. Petra pripravili v sredo ob 20. uri svetovni tek miru po Kranjski in Gorenjski cesti in po Linhartovem trgu, kjer bo potlej pod arkadami pred cerkvijo tudi prireditev. Po pozdravnem nagovoru radovljiškega župana Vladi-mirja Černeta bo predstavnik slovenske pošte predstavil znamko, posvečeno 500-letnici mesta Radovljica. Nastopila bo tudi gledališka skupina Čuki iz Linhartove osnovne šole, v arkadni galeriji Graščine pa bodo pripravili razstavo priložnostnih znamk ob 500-letnici mesta, delo oblikovalke Petre Čeme. • CZ.
20 milijonov
za novo telovadnico
Jesenice, 5. jtfnija - Ministrstvo za šolstvo in šport ima poleg adaptacije stavbe gimnazije Jesenice v programu tudi novo telovadnico. Vendar so sklenili dogovor, da bo telovadnica namenjena tudi drugim športnikom, občina pa naj bi sofinancirala povečanje telovadnice tako, da bo ta primerna tudi za tekmovanja in za igranje odbojke. Po prvotnem objektu je znašala površina telovadnice 687 kvadratnih metrov, po novem pa okoli tisoč kvadratnih metrov. Telovadnico bi lahko zgradili, če občina skupaj z gimnazijo zagotovi 20 milijonov tolarjev. Odbor za obnovo gimnazije ocenjuje, da bo s prispevki sponzorjev dobil 3 milijone tolarjev, 17 milijonov tolarjev pa naj bi bila obveznost občine.
Da bi lahko gradnjo zaključili do novega šolskega leta, naj bi občina zagotovila plačilo: skupaj z gimnazijo to pomeni 4 milijone tolarjev mesečno od maja do septembra. • D.S.
IZ GORENJSKIH OBČIN
Nov slovenski mladinski film
Deseti turistično gostinski dan v Križah
Peter in Petra   Le dober gostitelj dobi dobre goste
Tišina! Kamera... Teče! Ton... Teče. Snemamo. Jernej Šug-man oziroma policist stopi k vratom obuškanega policijskega golfa, ki stoji na trati zraven ceste. Vrat nikakor ne more odpreti, no končno jih vendarle uspe, sede v avto, in pred seboj zagleda sivomoder kombi. ''Poglej ju falota, nazaj gresta!..."
Prejšnji petek sem se čisto po naključju peljal mimo Vodic na Gorenjskem. Sredi trave je ležal na streho pre-vrnjen policijski golf, zraven je stala velika filmska kamera, filmska ekipa pa je mirno jedla svoje zasluženo kosilo. "A snemate film?" Možak mi je z nasmehom odgovoril: "Ne, kosimo!" Vedel sem, da se nisem zmotil. (Ne)zmotljiv novinarski instinkt me je pripeljal na eno od prizorišč novega slovenskega filma z naslovom Peter in Petra.
Sebastjan Šoba v filmu igra Petra, ki je čisto navaden in običajen fant, njegov prijatej se nato preseli. Oče pa Petru
venomer obljublja, da ga bodo obiskali. Ko to že čisto zagotovo obljubi, pa to obljubo nato prelomi, se Peter sam odpravi na pot, film pa pripoveduje o njegovih številnih dogodivščinah na poti. To je že drugi Sebastjanov film, prvi je bil Junaki petega razreda. Ob mojem obisku so snemali prizor, v katerem policista po svoji nesreči (avto sta zvrnila na streho) ponovno začneta zasledovati Petra, ki se mimo njiju pripelje v kombiju, ki ga vozi ropar.
Igralec Jernej Šugman je v filmu Policaj 1. Policaj 1 skupaj s Policajem 2 zasleduje glavnega junaka Petra. Policaj 1 je tisti bolj krepak, drugi naj bi bil bolj inteligenten. V resnici mi je Jernej Šugman zagotovil, da je ravno obratno, in da je on tisti, ki ima na uniformi dve rumeni kljukici, kar naj bi pomenilo, da obvlada poleg branja tudi pisanje.
Ropar je tokrat Janez Škof. Je hud, kakršen pač spodoben ropar mora biti. V filmu oropa črpalko, ravno med ropom pa se mu v kombi skrije Peter. Policaja, ki sicer najprej zasledujeta le Petra, nato po srečnem naključju začneta zasledovati še roparja. Med vožnjo se ropar Petru spove in se tudi spreobrne.
Kot mi je povedal režiser filma France Arko film snema Televizija Slovenija, glavni producent je Sfinga, kot pa se ponavadi izkaže, vsaj ko kdo išče honorar, finance prekriva enigma, blagajnik pa se drži kot sfinga. Za sliko je poskrbel Tomislav Pinter.
Toliko o filmu zaenkrat, kaj več pa, ko bo prišel na naše male ekrane. • U. Špehar
Na jubilejno prireditev kriških osnovnošolcev so prišli ugledni gostje, med njimi tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Križe, 3. junija - Prazničnim dnem so učenci osnovne šole Križe dodali letos še en svoj praznik. Ob 10. turistično gostinskem dnevu so pokazali, kaj so se naučili in ustvarili v celem šolskem letu. Zanje in za pedagoge je bil ta dan sicer zelo delaven, a tudi svečan, saj ni manjkalo pohval za domiselnost in ustvarjalnost. Posebno priznanje je šoli podelilo Turistično društvo Tržič.
Začelo se je maja 1986, ko so v osnovni šoli Križe pripravili s strokovnjaki podjetja Živila prireditev z naslovom Koktajl party. Potem so program turistično gostinskega dne iz leta v leto dopolnjevali in širili krog sodelavcev. Učitelji so namreč spoznali, da
fre za pomembno dejavnost, s atero se odprejo vrata šole v kraj in širšo okolico.
"Turistično gostinski dan je veliko projektno delo, saj traja od začetka šolskega leta do junija, vanj so vključeni učeni od 1. do 8. razreda, vsa dejavnost pa je načrtna. Nosilno temo izberemo vsako leto sproti v dogovoru med pedagogi in učenci. Izbrane vsebine vgradimo v učni načrt posameznih predmetov, zlasti pa v programe interesnih dejavnosti. Zamisli uresničujemo v raznih delavnicah, katerih dejavnost prikažemo tudi na sklepni prireditvi. Medtem ko učenci nižje stopnje predstavljajo svojo ustvarjalnost, se učenci višje stopnje lotijo kuhanja, natakarstva in prodaje. Gre za edino turistično gostinsko prireditev v našem kraju, med katero mladi preizkušajo tudi svoje poklicne
Eno od delavnic so prvič namenili poslikavi pisanic.
sposobnosti. Zelo sem ponosna, da se je v desetih letih kar 45 naših učencev odločilo za gostinske poklice," je povedala Božena Perko, učiteljica gospodinjstva in vodja projekta.
Življenje je praznik
Pod tem naslovom je potekal letošnji turistično gostinski dan. V šoli si namreč želijo čimveč prazničnih dni po vzdušju, kar pa ne pomeni, da se zanje ni potrebno truditi vse leto. Tako so si obiskovalci sklepne prireditve lahko ogledali delavnice, v katerih so učenci izdelovali okraske iz gline in papirja, oblikovali miniaturne pustne maske, krasili pisanice, barvali testo, cvrli male krofke in pripravljali
medene kruhke. V šolskem glasilu Mostovi so izvedeli vse o dosedanjih turistično gostinskih dneh, 15 članov turističnega krožka pa je pripravilo razstavo o znamenitostih kraja in izdalo Mali turistični vodič Križev in okolice. Čeprav je tudi izven Tržiča veliko zanimivosti, še ni nihče poskrbel za izdajo razglednice ali prospekta, zato bo prišel prav tudi njihov skromen vodič, je ugotovila mentorica Milena Muzik, učiteljica geografije.
Svečanost so prepletli s kulturnim sporedom in pozdravi uglednih gostov. Šoli je izrekla pohvalo za vztrajnost in inovativnost pri poklicnem usmerjanju Breda Konjar iz
zavoda za šolstvo, učencem, učiteljem in staršem pa je čestital predsednik TZS dr. Marjan Rožič; kot je ugotovil, se tudi na tak način oblikujejo dobri gostitelji, ki lahko pričakujejo dobre goste. Pomoč pri ohranjanju prireditve sta obljubila tržiški župan Pavel Rupar in namestnik direktorja Živil Franc Pegam, posebno spodbudo šoli pa je dal s priznanjem TD Tržič Lado Srečnik. Ravnatelj šole Janez Piškur se je zahvalil dolgoletnim sodelavcem prireditve s šopki in povabil vse obiskovalce, naj poizkusijo pripravljene dobrote. Pri kuhi, strežbi in prodaji je do sredine popoldneva sodelovalo tudi 35 učencev. • S. Saje
Srečanje citrarjev na Ermanovcu
Lepe melodije milozvenečih strun
Planinsko društvo Sovodenj je v nedeljo popoldne pripravilo pri Domu na Ermanovcu že peto srečanje slovenskih citrarjev.
****
Miha Dovžan
Ermanovec, 5. junija - Prireditveni prostor pri Domu Planinskega društva Sovodenj na Ermanovcu je bil v nedeljo popoldne kar pretesen. Iz različnih krajev in smeri so prišli na Ermanovec številni ljubitelji nežnih melodij, s katerimi so se tokrat že petič po vrsti predstavili mladi in starejši citrarji.
Srečanje citrarjev pod pokroviteljstvom Pivovarne Union, Gorenjskega glasa. Radia Žiri in Cerkno ter
Termopola iz Sovodnja je bila v kratkem času že druga uspela prireditev PD Sovodenj. Nedvomno ima še posebne zasluge za to član upravnega odbora društva Janez Govekar, ki pa ob spominjanju na prvo srečanje citrarjev na Emanovcu ni pozabil poudariti, da sta prvo srečanje pripravila s takratnim oskrbnikom Doma Francem Okornom.
Ideji in izvirnosti ter vnemi Janeza Govekarja pa je ob
podpori vse do danes ostal zvest tudi Miha Dovžan, ki je bil tudi tokrat na Ermanovcu. Bili pa so tudi številni mladi in starejši citrarji in kakšnih tisoč, ali celo več, ljubiteljev lepih melodij milozvenečih strun na skoraj tisoč metrih pri Domu na Ermanovcu. Peto srečanje pa je bilo hkrati potrditev prireditve, ki bi se ji Ermanovec za naprej zaradi njene priljubljenosti le težko odrekel. • A. /al a-
Polona Vreček, najmlajša udeleženka srečanja
Citre so jo prevzele v trenutku
t Ko je imela danes ■ enajstletna Polona Vreček iz Šenčurja sedem let, je prvič od blizu videla citre. Ko pa je zaslišala še njihov zven, se je odločila: tudi jaz bom igrala nanje. Toda takrat je bila Polona še premlada in tudi ročice je imela še premajhne. A želje ni pozabila. Pridno je hodila v glasbeno šolo, kjer se je uila igranja na flavto, pa tudi teorije. Pred dvema letoma pa se je njena velika želja izpolnila. Polona je dobila svoje citre in začela se je učiti igranja pri Vidi Učakar na Kokrici. Teoretično znanje nabira v glasbeni šoli, vadi pa po približno pol ure na dan. Na ermanovcu je pokazala, koliko je napredovala od lani, ko je bila prvič na tem srečanju. Polona igra narodne pesmi in letos bo prvič preizkusila svoje znanje tudi na nekaterih tekmovanjih. Zagotovila pa nam je, da ni preveč težko igrati na citre. A blok flavta je vseeno lažji inštrument, je še dodala.
Miha Dovžan, najbolj znani slovenski citrar
Za bodočnost citer se ni bati
Nikjer ni tako lepo kot na Ermanovcu, je dejal Miha Dovžan, najbolj znani slovenski citrar. Srečanja citrarjev se je udeležil Že četrtič. Rad prihaja na ta srečanja, saj se mu zdi zelo domače, predvsem pa ni tekmovalnega vzdušja in kuhinje , ki se je žal začela tudi med citrarji. Poleg tega pravi, da ga je izredno navdušila čudovita pokrajina tod okoli. Poljanska dolina pa se mu je vrasla v srce še zaradi nečesa - budi mu čudovite spomine na snemanje filma Cvetje v jeseni. Od takrat je minilo že petindvajset let, a prav skladba iz tega filma mu je še vedno najljubša. Zanj jo je napisal urban Koder, pozna pa jo malone vsak Slovenec. Veliko
pesmi je spesnil tudi sam, a najraje igra slovenske narodne pesmi. Na Ermanovec je prišel skupaj s pevko Joži Kališnik, s katero si prizadevata, da prave slovenske narodne pesmi ne bi izumrle. Miha Dovžan meni, da so prav te pesmi pogoj za obstoj naroda. Slovenska narodna pesem je narodova duša in bogastvo, ki ga tudi najbolj lahkomiselni in zapravljivi nikoli ne uspemo do konca zapraviti , je Dovžan citiral besede Cirila Zlobca. Miha Dovžan igra na citre že sedemintrideset let in za bodočnost citranja se ne boji. Pravi, da titranje uvajajo v šole in mladi se zanimajo za ta stari inštrument. Citre ne bodo izumrle, je optimistien citrar med citrarji, Miha Dovžan. Dokler bodo med nami taki entuziasti, kot so organizatorji današnjega srečanja, bodo citre živele.
Rado Kokalj, najstarejši citrar srečanja
Učim samo slovenske ljudske pesmi
Rado Kokalj je starosta slovenskih citrarjev. Pravi, da nanje igra že kar celo življenje. Umetnost igranja na ta nežen inštrument, ki se je je sam naučil od staršev, pa danes prenaša naprej. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani povsem ljubiteljsko poučuje skupino tridesetih učencev. Ti so vseh starosti in prihajajo iz različnih koncev Slovenije. Tako Rado Kokalj na lep način ohranja in širi slovensko tradicijo. Toda poudarja, da uči samo slovenske ljudske pesmi, ne pa modernih. Ima tudi Čudovito zbirko različnih vrst citer: koncertne, klavirske, mandolinske in pordunske. Vsake so stare kar okrog sto let. S seboj jih je pripeljal tudi na Ermanovec in številni obiskovalci so imeli možnost videti te nenavadne inštrumente. Rado Kokalj še vedno veliko nastopa. Z veseljem pride povsod, kamor ga povabijo. • U. Peternel
VINO LJUBLJANA
41. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO - VINARSKI SEJEM
OD 5. DO 9. JUNIJA 1995 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Uživajte v tisočerih cveticah, ki so zacvetele po vinskih deželah sveta in slovenskih vinogradniških rajonih. Poleg svežnja novih imen in telefonskih številk, s katerimi si boste olajšali delo ali poskrbeli za zabavo, poleg nepozabnih vtisov in okusov, domov odnesite še priročnik, ki vam bo pomagal le - te priklicati v spomin in ga prejmete ob nakupu vstopnice.
In ker vino in volan ne gresta skupaj, se na sejem pripeljite z vlakom Slovenskih železnic. Ceneje, predvsem pa z mnogo več dobre volje.
Ko vino razodene svoje skrivnosti...
Agi
LJUBLJANSKI SEJEM
Slovenski novinarji že tretjič izbirali vinske šampione
Stopovi BAKHUSI podeljeni
"Čeprav sem alergičen in Antičen na novinarje, sem tudi letos prav prijetno presečen ob tem, kako izbran m Prefinjen je novinarski okus Za odlična vina." je prejšnjo sjedo rekel na podelitvi STO-^PVIH BAKHUSOV priznali1 slovenski enolog dr. Dušan lerčelj. "Vsa tri novinarska Priznanja ste namenili vinom, *][so tudi natanko po mojem ?Jusu," je dodal mag. Mojmir ^ondra, ki je skupaj z dr. Terčeljem vodil zelo zahtev-n° novinarsko ocenjevanje Unskih vzorcev. Obe pohvali Prefinjenemu okusu za dobra Vlna (ki je dokazano ena od °dtik slovenskih novinark in ^vinarjev) sta bili izrečeni na Emisijskem ocenjevanju, ki ,0 je pripravilo uredništvo revije STOP. V dveh komisi-
S podelitve Stopovih Bakhusov 1995: z leve ■ dr. Dušan Terčelj in mag. Mojmir Wondra (vodji obeh novinarskih ocenjevalnih komisij); Igor Savič, glavni in odgovorni urednik revije STOP in pobudnik akcije; Simon Bradeška, lastnik Vinoteke na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču (kjer se bil slovesen zaključek letošnje Stopove akcije)
jah (ena je ocenjevala 20 vzorcev suhih belih in rdečih vin; druga komisija je preizkusila 25 vzorcev polsuhih, posladkih in sladkih vin) je sodelovalo 30 novinark in novinarjev oziroma predstavnikov slovenskih medijev. Ocena obeh najuglednejših slovenskih strokovnjakov za vina pomeni, da sta bili obe komisiji zelo natančni pri svojem delu - kar je bila zelo zahtevna naloga, saj so bili ocenjevani vzorci izmed tistih najboljših od skupaj 1500 na letošnjem sejmu VINO 95.
Stopove BAKHUSI. sta komisiji dodelili: 1. med suhimi belimi vini: SAUVIGNO-NU, letnik 1994, ki ga je pridelal Edvin SIRCA iz Du-tovelj na Krasu (to vino je prejelo tudi "Veliko zlato medaljo" na letošnjem mednarodnem strokovnem ocenjevanju vin v Ljubljani); 2.
Med ocenjevalci za Stopove Bakhuse so bili tudi Drago Bule (TV Slovenija), Jure Apih (Delo), Aleks Stakul (TV Slovenija), Igor Savič (STOP), Boštjan Lajovic (Republika) Barbara Jerman (TV Luwigana), Jože Jerman (KAJ)
med belimi vini s preostankom sladkorja: SIVI PINOT -suhi jagodni izbor, letnik 1989, z 232 grami nepovretega sladkorja (vino ga je pridelal
VINAG MARIBOR); 3. med suhimi rdečimi vini MERLOT (koprski), letnik 1979, iz vinske kleti SLOVENIJAVI-NO Ljubljana).
VINO KRALJEV KRALJ MED VINI
Ob plemeniti in svojevrstni kapljici iz Tokaja človek podoživi preteklost, vonj tega vina človeka prevzame, spogledovanje z ognjevitostjo teh vin za čudovit trenutek užitka ustavi čas.
Uvoznik in distributer
ADDAX
TRGOVINA IN ZASTOPANJE d.o.o., Kranj Mirka Vadnova 8, 64000 Kranj Tel./fax: 064/241-721
Vinogradniško vinarski sejem Vino '95
Vino že razodeva skrivnosti
Prireditelji 41. vinogradniško vinarskega sejma Vino '95 v Ljubljani so si za svoj slogan izbrali Ko vino razodene skrivnosti. Vino je včeraj, ko so sejem odprli (odprl ga je predsednik države Milan Kučan), že začelo razodevati skrivnosti - vinogradniške, vinarske, trgovske, poslovne, čisto navadne...
Na sejmu, ki ni samo srečanje pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev in pivcev vina, ampak tudi prireditev, ki poskuša dvigniti pivsko kulturo Slovencev, se predstavlja 176 razstavljavcev iz enajstih držav, med njimi -razumljivo - tudi iz Slovenije. Poleg velike ponudbe slovenskih in tujih vin, žganih pijač in sokov je letos na ogled tudi oprema za vinogradnike in vinarje ter za trgovce z vinom. Pa ne le to! Vsak dan, vse do petka, ko bo sejem zaprl vrata, bo tudi vrsta predstavitev nagrajenih vin in vinorodnih okolišev in drugih promocijskih aktivnosti.
Sejem je odprt vsak dan od 10. do 20. ure, na zunanjih prostorih Gospodarskega razstavišča pa bo živahno vse tja do polnoči (in verjetno še čez). Vsak obiskovalec bo tudi letos prejel knjižico z naslovom Vino, siri,
sadje - kot zdrava prehrana in kupon za pokušino izbranega vina, obiskovalce pa bodo po sejmu vodili tudi priznani vinski strokovnjaki. Vstopnina je 500 tolarjev, za dijake, študente, upokojence in invalide pa 300.
Uvod v vinogradniško vinarski sejem je bilo mednarodno ocenjevanje vin, na katerem je 33 tujih in 13 domačih priznanih enologov izmed 1500 vzorcev vina iz 28 držav sveta (največ iz Slovenije, Avstrije, ZDA, Portugalske, Italije in Hrvaške) izbralo najboljše. Priznanja so že podeljena, najžlahtnejše primerke nagrajene vinorodne bere, "vinske oskarje" pa bodo še posebej počastili s slovesno podelitvijo v četrtek zvečer v Smeltovi dvorani v Ljublja-
VINA Z NAJVEČ SONCA
Pridite pokusit kaj smo pridelali, donegovati in vstekleničih' v kleti VINAKOPEFL Z vsakim kozarcem vam ponujamo novo aozivetje harmonije barve, vonja in okusa.
Sejem Vino 95, hala A, Ljubljana
Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice, Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice,
°bjavlja prosto delovno mesto:
- UČITELJA GLASBENE VZGOJE
s Polnim delovnim časom,
določen čas (1 leto) Nastop dela 1.9.1995.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju z Zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po ^objavi.
OE ZDRAVSTEVNI DOM JESENICE
objavlja prosto delovno mesto
t. ZDRAVNIKA v splošni ambulanti
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da imajo diplomo medicinske fakultete,
- opravljen strokovni izpit,
- delovne izkušnje,
- znanje slovenskega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Jesenice, C. Maršala Tita 78, 64270 Jesenice.
Na novi bencinski črpalki OMV-ISTRA v Škofji Loki
RAZPISUJEMO
naslednja delovna mesta:
1. TRGOVSKI POSLOVODJA
Pogoji:
-srednja izobrazba z opravljenim poslovodskim izpitom ali V. stopnja ekonomsko-komercialne smeri,
- zaželene delovne izkušnje in obvladanje dela z osebnim računalnikom
2. TRGOVEC
Pogoji:
- srednja izobrazba trgovske smeri (IV. stopnja), ali ekonomsko-komercialne smeri (V. stopnja),
- zaželene delovne izkušnje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Starman, Ljubljanska cesta 1, 64220 škofja Loka.
KULTURA
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 6. junija 1995
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. V kleti Mestne hiše je na ogled razstava na temo Mir je zmaga. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Odkrijmo našo deželo - kulturnozgodovinske znamenitosti v Kranju in okolici. V Galeriji Šenk razstavlja slike Vida Slivniker - Belantič, v Galeriji Pungert pa razstavlja grafike Mojca Osojnik. V galeriji M-ars razstavljata keramiko Vlasta in Zeljko Jarnjak. V prostorih Elektro Gorenjske, Mirka Vadnova 3, razstavlja akad. slikar Vinko Tuše L V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in kiparja Draga Tršarja, ki so bili predstavljeni na ženevskem sejmu Evro'art.
JESENICE - V Kosovi graščini je do 9. junija na ogled razstava Jesenice v dneh ob koncu vojne L 1945.
ODKRIVAJMO NASO DEŽELO
Kranj - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava, ki prikazuje nekatere od številnih kulturno zgodovinskih znamenitosti Kranja in okolice. Pod mentorstvom mag. Tatjane Dolžan so jo pripravili člani Študijskega krožka "Odkrivajmo svojo deželo drugim" Univerze za tretje življenjsko obdobje v Kranju.
Kot je na otvoritvi povedala mentorica, je razstava v bistvu namenjena promociji štirih zloženk, ki jih je po enoletnem delu v okviru projekta študijskih krožkov pri Andragoškem centru Slovenije pripravilo trinajst članov skupine. Poudarila je, da so študijski krožki nova oblika izobraževanja odraslih, ki zahteva veliko angažiranost sodelujočih. Člani kranjskega krožka so začeli kar doma in bili presenečeni nad številnimi pričevanji preteklosti, ki jih velika večina ljudi sploh ne opazi.
Z zavedanjem pomena kulturne identitete naroda in z željo širjenja svojega vedenja tudi na druge so torej pripravili štiri zloženke. V Ostankih starih obrti so predstavljeni Brdski mlin, Bukovnikova kovačnica, ostanek stare Pirčeve barvarne na Mohorjevem klancu, zasebna zbirka sitarskih naprav in orodja Matevža Omana v Stražišču in gostilna Stari Mayr.
Zloženka Stvaritve znanih arhitektov opozarja na stavbe, ki so jih v Kranju zgradili Jože Plečnik, Ivan Vurnik in Edo Ravnikar. Gradovi, ki so pritegnili pozornost članov krožka so kranjski Kieselstein, Šcmpeterski grad, Gradišče - grad VVartenberg, dupljanska graščina, grad Brdo pri Kranju in Strmol pri Cerkljah. Dediščina slikarja Leopolda Layerja je edina zloženka v zbirki, ki je opremljena z barvnimi fotografijami. Sicer pa so nekatera od slikarjevih del na ogled tudi na razstavi v galeriji Prešernove hiše. • M.A.
SLOVENSKA UMETNOST V EVROPI
mmt:
Kranj - V galeriji Bevisa so minuli teden odprli razstavo likovnih del štirih slovenskih umetnikov, ki jih je ta galerija izbrala za predstavitev na sejmu Europ'art v /ene v i koncem aprila in v začetku maja letos. Odmevni predstavitvi na švicarskem umetnostnem sejmu je galerija zdaj dodala še predstavitev nekaterih izbranih del treh slikarjev - Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in kiparja Draga Tršarja. - Eoto: Gorazd Sinik
Žetev CKD-ZKO Kranj 1995
>y%25kt
GROBLJE
6. junij - 19. september
Slovenski madrigalisti, Consortium Musicum Komorni orkester Franz Liszt Ana Piisar - Jerič, Judith Nemeth, JngUS 1'etersons, Sandor Solyom - Na%y dirigent Janez Bole
XV. A. Mozart
Requiem
torek, 6. junija, ob 20.30 Ljubljana
Cerkev Sv. Frančiška v Šiški
Prodaja vstopnic:
TI C, Slovenska 35, Ljubljana
Sponzorji:
ARSENAL DESIGN / BRDO - PROTOKOLARNI SERVIS
DELO • TISKARNA / GOSPODARSKI VESTNIK / MINOLTA SLOVENIJA
RADIO MARIBOR / SMARTCOM
Ta oglas je spon/orski prispevek Gorenjskega glasa.
VESEL ZAKLJUČEK ZANIMIVE SEZONE
Kranj - Če bi hoteli pokazati prav vse, kar so mladi preko leta ustvarili na tečajih in v delavnicah Centra kulturnih dejavnosti, bi bil teden dni pač premalo. Že to, kar pa je bilo na ogled staršem in vsem drugim, pa je bilo treba delih
na tri dele.
Že marca so se mladi iz gledališke šole predstavili z Malim princem in Piko Nogavičko, minuli konec tedna pa so se prireditve, ki so predstavile pravkar zaključen program CKD pri ZKO Kranj, zaključile s tradicionalno Žetvijo. V prostorih ZKO na Sejmišču so lutkarji iz lutkovne šole pokazali lutkovno znanje z dvema lutkovnima predstavama - Mavrično ribico ter Moškim in žensko. Skupina Do konca in naprej pri gledališki šoli je dodala še eno predstavo, to je bil kabaret Na planini je živel v Kulturnem domu v Stražišču, kjer je bil ob zaključku sezone tudi nastop kar sedemnajstih plesnih skupin. Seveda pa je treba omeniti še razstavo fotografij šole fotografije, razstavo izdelkov male likovne šole, razstavo del, ki so nastala v tečaju dekoratovnega oblikovanja in pa risb izdelanih v tečaju študijskega risanja.
Prav vseh izdelkov in dosežkov ter nabranega znanja, ki se je v Centru kulturnih dejavnosti odvijalo v celoletnih tečajih in delavnicah ali pa tudi v krajših nekajdnevnih, seveda ni bilo mogoče predstaviti. To končno tudi ni namen te vrste izobraževanja, razvijanja sposobnosti in koristne uporabe prostega časa mladih in tudi odraslih. Prav teh zadnjih je bilo v minuli sezoni nekaj manj, prevladovali pa so seveda mladi. Največja "gneča" je bila v gledališki šoli, v likovnih tečajih in v plesni šoli. Ta področja
Kranj - Na zaključni prireditvi se je med sedemnajstimi plesnimi skupinami predstavila tudi baletna pripravljalnica z Lutkami v koreografiji Jelene Markovič.
odrasle, imela pa so največ oddelkov.
V pravkar zaključeni sezoni 1994/95 so mladi udeleženci Centra kulturnih dejavnosti lahko obiskovali kar 36 različnih oddelkov, ki jih je vodilo 17 mentorjev. Tečaje in delavnice je obiskovalo okoli 500 tečajnikov.
Žetev, povedal tajnik ZKO Kranj Janko Eržen. "Najbrž bo prišlo do kakšnih sprememb, še prej pa bomo seveda analizirali, kaj je bilo dobro v tej sezoni in bi kazalo ohraniti, kaj pa dopolniti ali zamenjati. Vsekakor si prizadevamo uganiti, kaj mladino najbolj zanima, ter jim z izbranimi mentorji omogočiti prijetno nabiranje znanja. V pogojih, kakršnih zdaj delamo, je prostora za približno toliko mladih, kolikor jih je bilo v naših tečajih letos.
tudi izven Kranja, v Predosl-jah in v Stražišču."
Zaradi pretesnih prostorov, plesna dvoranica je namreč p° kvadraturi vsaj za polovico premajhna, taka je tudi večnamenska dvoranica v kleti, kjer delajo gledališka šola, pa lutkarji in še kdo, je bilo V kmalu po preselitvi na Sej; mišče, jasno, da za vse m prostora. Pa tudi tisti mlad1, ki se vpišejo v tečaje, imajo včasih nemalo težav, ko se z rekviziti, za katere v shrambah tudi ni prostora na pretek, selijo po hodnikih in stopnicah. Že ob preselitvi na Sejmišče pa se je govorilo tudi o dodatni dvoranici na podstrešju, za katero je osnovni pr0' jekt že pripravljen, denar rz občinskega proračuna in delno tudi iz ministrstva za kulturo pa še ni odmerjen.
Ne glede na to, bo Center za kulturne dejavnosti jeseni znova široko odprl vrata-Poleg tečajev in delavnic bo prav gotovo tako kot letos zaživele tudi lutkovne mati; neje, ki jih je bilo v tej sezoni kar trideset. Kaj bodo v jeseni ponudili z razpisom, bo treba še malce počakati, vsekakor pa bo to najmanj tako pisana paleta zanimivega, koristnega in zabavnega početja, kot Je
S kakšno posebno veliko številko se seveda ne hvalijo nekateri drugi tečaji, kot so
joga, dekorativno oblikovanje Vendar pa se vse skupine niso bila v tej sezoni. Kar pa skoraj i drugi, vendar pa so sestavni mogle zvrstiti v prostorih na že povsem drži - tečajninc se v sl ponudbe in jih bodo prav  Sejmišču, pač pa smo na jeseni (vsaj za večino tečajev;
primer za gledališko šolo ne bodo povečale. • Besedil« morali najemati dvoranice  in slika: Lea Mencinger
in
del ponudbe in jih ooao pra gotovo vključili v program tudi za naslednjo sezono, ali pa dodali še nove.
"Program prihodnje sezone, ki se začenja septembra, seve
da še ni dokončno sestavljen," so bila odprta tudi za najm- je ob zaključni prireditvi, ki jo lajše še predšolske pa tudi za  že nekaj let imenujejo kar
Mali vaški (m)odrc in...
FENOMENALNI NAROBE SVET
Zasip pri Bledu - Gledališka skupina Mali vaški (m)odrc v
kulturnem domu v Zasipu je pretekli teden premierno predstavila kabaretno - gledališko predstavo Narobe svet Frana Milčinskega - Ježka.
Kadar se odpravljam na ogled predstave kakega vaškega gledališča, me ponavadi prevzamejo misli v stilu, pa si poglejmo, kaj za ena zadeva bo to. V Zasipu je mojo pozornost bolj kot naslov predstave pritegnilo tisto, zapisano v podnaslovu:... s songi in humoreskami Frana Milčinskega -Ježka. Prav neizčrpnost njegovega ustvarjalnega opusa pesmi, humoresk, skečev... napisanih tudi pred več kot štiridesetimi leti in še kako aktualnih tudi danes, je vsekakor vedno nov izziv. Slednjega so sprejeli tudi mladi iz skupine Mali vaški (m)odrc in nas oni večer v več kot uro in pol dolgem nastopu prijetno presenetili.
Peli in igrali so:
Nataša Artiček, Klemen Černe, Marjan Kalan, Rok Koren, Matjaž Svetina, in Gaber Trseglav, na klaviaturah jih je spremljala Metka Soklič, z nasveti jim je pomagala Sabina Tutta, pri oblikovanju in postavljanju scene, izbiri kostumov ter ostalih "odrskih nujnostih" pa so sodelovali še mnogi mladi entuziasti iz Zasipa in Blejsko radovljiškega konca.
V predstavi sicer razdeljeni v tri dele smo slišali deset Ježkovih songov, mladi gledahščniki pa so predstavili tudi tri humoreske, ki jih je Ježek objavil v daljnem letu 1951. Po besedah Gabra Trseglava, ki je na neki način vodil sicer skupinski projekt, so večino časa, kar dva meseca in pol, posvetili prav vajam za petje songov in ti so pravzaprav ključni del predstave. Akterji pa so si jih med seboj poleg glasovne primernosti posameznika porazdelili tudi glede na njihove značaje, saj življenjkost Ježkovih tekstov to vsekakor tudi zahteva. Tekoče prehajanje iz songa v song oziroma humoresko je povsem opravičilo "izostanek" povezovalca, src: značilnega za klasični kabaret, kljub dosedanjim i/.kušnjam, pravzaprav nei/.kušnjam mladih igralcev, pa so leti pokazali precej odrskega znanja, ki je v tem primeru tudi prednjačilo pred entu/iazmom, katerega ponavadi v amaterskih gledališčih tako ali tako ne manjka.
Vsekakor pet zvezdic. Kot je dejal Gaber, bi skupina Mali vaški (m)odrc, rada odigrala le mnogo predstav, po potrebi pa pridejo tudi na vaš vrt. In lahko vam jc žal, če nimate vrta. • Igor K.
GROHARJEV TEDEN
Sorica - S koncertom mladinskega orkestra Orfej in razstavo Mira Kačarja ter razstavo domače likovne delavnice se je v nedeljo začel tradicionalni že osmi po vrsti Groharjev teden, k1 bo z različnimi prireditvami potekal do nedelje, 11. junija.
Jutri v sredo se v Groharjevi hiši začenja likovna kolori1)3 Mestne šole za risanje in slikanje Ljubljana. V četrtek, 8. junij3, se bodo pri lovski koči srečali slikarji in glasbeniki. V zabrdu bo v petek, 9. junija, ob 17. uri koncert Toneta Potočnika, * soboto, 9. junija, pa bodo ob 19. uri odprli razstavo del nastahr1 v likovni koloniji, ki jo bodo pospremili s prireditvijo v zadružnem domu. V nedeljo, 11. junija, bo za vse obiskovalce Groharjeve hiše pripravljen glasbeni in tudi likovni prograrn-popoldne ob 16. uri pa bosta Miha Dovžan in Jožica Kalisnj* pripravila koncert narodnih in drugih večno lepih melodij. Ne bo manjkal tudi nedeljski košarkarski turnir. • L.M.
V SPOMIN PESNIKU MIRKU KUNČIČU
Lesce, 5. Junija • S pestrim in izvirnim kulturnim večerom v OS F. S. Finžgarja v petek zvečer obeležili otvoritev dven spominskih vitrin, posvečenih pesniku Mirku Kunčiču W Janezu Krstniku Prešernu, soustanovitelju SAZU.
Osnovna šola iz Lesc se že leta lahko pohvali z izvirnu11 pristopom do vzgoje svojih učencev na področju kulture-Obsežna zbirka del vseh pomembnejših slovenskih likovni umetnikov že dolgo krasi stene šolskih hodnikov in vsak nip opozarja mimoidoče na del slovenske kulturne zakladnice.
Tokrat pa so kulturni večer posvetili spoznavanju v Lesca rojenega mladinskega pesnika, pisatelja in dramatika M'r Kunčiča (1899 - 1984). Kunčič, ki je ves povojni čas prežive1 * Argentini, se šele v zadnjem času vrača v zavest slovenS* literarne vede. Literarni zgodovinar Igor Saksida ga pos,a j' med mladinske klasike in pri tem poudarja umetnikov posebno občutenje narave, lirično povezanost z njo 1 predvsem Kunčičev tipični humor.
Nekaj knjižnih izdaj Mirka Kunčiča- Najdenček Jokec, Cmokec Poskokec, Za zidano voljo, Ptiček z ^enX^ kljunčkoma. Triglavska roža. Nebeška lestvica, Triglavsk pravljice, Dogodivščine v Pragozdu, Tinček in Tonček.
Muko Kunčič je v Lescah preživel le del svojega otioštva_ . sponimski vitrini je zato na ogled umetnikov rojstni list. I1L' njegovih knjig in uglasbena pesem Domotožje, Vinko pa je šoli podaril akvarel vrat Kunčičeve rojstne <u--i Prireditve, kjer je med drugim nastoplo kar pet p^'vS zborov, se je udeležila tudi pesnikova hči. • M.A.
HJF
I CENTER
Glasba za vsak gorenjski dom
. Saj veste, kako je z glasbo, eni si z nlo služijo kruh, drugim je v razvedrilo in zabavo. Seveda je teh drugih več in tudi sam spadam mednje, brez glasbe bi se f11' namreč svet zdel veliko bolj prazen lr] hmmm... dolgočasen. Zato me 9'asba spremlja na vsakem koraku, [adio, kasete in plošče poslušam doma, v službi in v avtu. Že dolgo je, °dkar sem si kupil prve komponente in si "kompletiral" tako imenovani glasbe-™ stolp. Ja, res dolgo, saj so bili to še *asi, ko so bile posamezne kompo-"errte, tunerji oziroma radijski sprejem-n'ki, kasetofoni, analogni gramofoni, «krat cedeja sploh še ni bilo, prava ■edkost v slovenskih prodajalnah. In f^av ta redkost je narekovala visoke ^fine. Ampak sam ne bi bil pravi Gorenjec, če se nebi znašel, skočil °ekajkrat čez mejo v Avstrijo ali Nemči-
jo kupoval posamezne komponente, jih "švercal" mimo carinikov in si tako počasi dograjeval svoj HI Fl.
Dandanes vse to ni več potrebno. Lahko si omislim katerokoli blagovno znamko, srednjega ali visokega razreda, cenovno in kvalitativno, vse bom dobil doma v Sloveniji, pa kaj v Sloveniji na Gorenjskem, točneje v HI Fl centru na Vodopivčevi 2 v Kranju. Ni, da nimajo, bom napisal kratko in jedrnato.
Korenine HI Fl centra je potrebno iskati v firmi K & I , ki je bila ena prvih specializiranih trgovin s Hl Fl, audio in video opremo v Sloveniji. Pred šestimi leti je bila to še mala prodajalna na Planini pri Kranju, katero pa je kaj kmalu zamenjal moderni HI Fl center na Vodopivčevi sredi kranjskega "Mohorjevega klanca".
Od 150 m2, kolikor jih šteje HI Fl
center, je ena tretjina namenjena razstavno prodajnemu prostoru, dve tretjini pa sta namenjeni tako imenovanim "poslušalnicam" oziroma dvem sobam, v katerih lahko sami, na lastna ušesa, preizkusite in začutite kvaliteto posameznih glasbenih komponent, v prvi vrsti pa seveda glasbenih zvočnikov.
Fantje iz HI Fl centra so opremili tudi glasbene učilnice in učilnice za tuje jezike v OŠ France Prešeren in OS Jakob Aljaž v Kranju poskrbeli pa so tudi za glasbo v gostinskih lokalih kot so Restavracija Jasmin, Kavama Mitnica, Gostišče Martin, Vila Bela...
In kot sem povedal na začetku, je moj stolp že nekoliko zastaral, zato sem se podal kar v najbližji in seveda res tisti tapravi HI Fl center, da si izberem kaj "novejšega". Če pozabim na zares pestro izbiro znanih blagovnih znamk različnih cenovnih in kvalitetnih razredov: Jamo, NAD, Marantz, Technics, Sony, Yamaha MacAudio, JVC, Aiwa..., sta me najprej presenetila prijazna prodajalca Andrej in Jure, ki sta mi s strokovno pomočjo in nasveti pomagala pri izbiri. Sproti pa sta se prilagajala tudi mojim željam in potrebam. Ne bo vam potrebno postaviti pohištva na hodnik ali pa podreti vaše sobe, da bi lahko vanjo postavili take in take komponente in toliko in toliko močne zvočnike, v HI Fl centru vam bodo pomagali izbrati prav tako "mašino", ki bo ravno prava za vaš "glasbeni prostor". Če želite, vam aparature pridejo celo priklopit k vam na dom, prav vašemu prostoru primerno pa vam bodo razporedili komponente in zvočnike.
Težko se je odločiti za posamezno
znamko, saj v HI Fl centru praktično prodajajo vse, kar je s področja tovrstnih naprav mogoče dobiti v Sloveniji. Kar se tiče ojačevalnikov, mi je prodajalec Andrej dejal, da stranke najbolj sprašujejo po kakovostnih ojačevalnikih za sprejemljivo ceno, med katerimi je znamka NAD zagotovo najbolj iskana. Kot nadgradnja ojačevalnikom so tu seveda cd gramofoni, kakšen JVC naprimer, in kasetofoni, tako enojni kot dvojni, zelo priljubljena je znamka Aiwa... Zelo široka pa je ponudba zvočnikov, posebno tisth danske znamke Jamo, za katere nudijo tudi servis, čeprav ti le redko "crknejo"... Naj ne pozabim omeniti široke ponudbe dodatne opreme od takih in drugačnih zvočniških in povezovalnih kablov in slušalk, znamke Koss naprimer do praznih avdio kaset in cd plošč. Na svoj račun pa bo prišel tudi vaš jekleni konjiček, saj vam je v HI Fl centru na voljo celotna oprema za vaš "avto glasbeni stolp", tudi tako kvalitetnih znamk kot je MacAudio. Kupljeno v HI Fl centru pa vam bodo v avto namon-tirali v Avto HI Fi v Šenčurju pri Kranju.
Moje nove komponente mi bodo pripeljali na dom konec tedna in ko bo petnajstega plača, se enkrat med 9. in 19. uro, ali pa v soboto med 9. in 12. uro spet oglasim v HI Fl centru na Vodopivčevi 2 v Kranju, če ne bom naročil kar po telefonu (064) 22 -11 - 88. Saj že vem, kateri avtoradio potrebujem.
• Janez
jama
Teclmics
JVC
YAMAHA
cllltl
NAD
Na turistični kmetiji na Viru pri Stični
Na "Grofiji" gosta sprejmejo kakor grofa
Turistična kmetija Grofija na Viru pri Stični je pravi raj za od mestnega vrveža utrujene obiskovalce
turistična kmetija ima ves čas polno gostov
waida in Janez Vrhovec iz Ivančne Gorice sta pred leti kupila opuščeno in zanemarjeno domačijo, ki jo že več rodov nazaj pomnijo pod imenom Grofija. Preuredila sta jo v turističnično kmetijo, kjer si radi oddahnejo od mestne-9a vrveža utrujeni obiskovalci, mnogi dnevni obiskovalci Pa so tu deležni dobre domače hrane in odličnega cvička. Tudi duševne hrane lačni ne stradajo, saj jim gospodar rad Pove kaj o zgodovini domačije in zaselka Vrh, na katerem le zgrajena na gradišču, kjer so bila v prvem tisočletju Pred našim štetjem keltske in ilirske naselbine. Tudi na sport in rekreacijo na Grofiji niso pozabili. . Vseh 15 hektarov zemlje, ki sodi h Grofiji, leži na najdišču, imenovanem Cvinger. Tako imenovano gradišče je ovalno pravokotne oblike, tisoč let pred našim štetjem so to območje naseljevali llln m Kelti. Vrhovčevi so zelo ponosni na zgodovino svojega zaselka, ki seže tako daleč v preteklost. Kmetija, ki že več rodov "azaj nosi ime Grofija, je veliko mlajšega datuma. Zgrajena je bila leta 1867, skedenj in hlev pa sta še starejša. Pred nekaj leti, ko sta Vrhovčeva kupila propadlo domačijo, sta morala v obnovo vsen Poslopij vložiti veliko denarja, da je spet postala vredna svojega Ponosnega imena Da je za obiskovalce še privlačnejša, jo je Jani
Razstava starega kmečkega orodja pod skednjem
Vrhovec opremil tudi s številnimi predmeti iz preteklosti. Tako obiskovalci pod skednjem lahko občudujejo vozove in sani, s katerimi so nekoč tovorili sodove in pridelke s polja, staro prešo za grozdje in še veliko drugih kmečkih orodij, kakršna so nekoč služila kmečkemu delu v tem delu Slovenije. Z obnovo domačije je veliko dela, saj je pod spomeniškim varstvom in mora biti tudi obnovljena čimbolj veren posnetek nekdanje. Hlev pravkar obnavljajo, pročelje pa je z mogočno fresko, zaščitnim znakom Grofije, okrasil kranjski slikar Vinko Tušek. Dobršen del zemljišča na zaselku Vrh je ograjen: v ogradah se pase ducat Vrhovčevih konj, ki služijo turistom za jahanje, lahko pa jih vprežejo tudi v kočijo in se popeljejo po neokrnjeni dolini. Ogradili pa so tudi del zemlje za damjake, koze in različno perjad. Zlasti otroci radi uživajo v "živalskem vrtu", ne vedoč, da pohlevne živalice končajo na krožnikih Vrhovčevih gostov. Ravno minuli teden so na Grofiji počitnikovali otroci enega od ljubljanskih vrtcev.
Vrhovčeva turistična kmetija ima mnogo zadovoljnih obiskovalcev, o čemer pričajo pohvalni zapisi v knjigi vtisov. Zadovoljni so tisti, ki pridejo le na kosilo, kot oni,"ki tu preživijo nekaj dni. Na Grofiji goste res sprejmejo po grofovsko. Pod mogočno lipo na dvorišču jim ob lepem vremenu ponudijo domačo žganjico, pa narezek z divjačinsko salamo, da o cvičku, ki ga prideluje gospodar Janez v svojem vinogradu, niti ne govorimo. Vrhovčeva kuhinja pa
Prijetna in domača gostinska soba
ponuja tudi druga slastna presenečenja, od sirovih in ajdovih štrukljev, konjeskega mesa, v peči pečenega kozlička do domačega kruha in skutine potice. Ob dobrem Janezovem cvičku in v domačni kmečki sobi z zakurjeno pečjo se grofovska pojedina še bolj prileze. Goste, ki pri njih ostanejo nekaj dni, lahko namestijo v štiri apartmaje prve kategorije s kuhinjo in kopalnico ter skupnim dnevnim prostorom. Apartmaji so dvo, tri in štiriposteljni, tako da lahko sprejmejo tudi večjo skupino, denimo otroške kolonije, kakršna je bila tu v gosteh minuli teden. Poleg konj za jahanje je gostom na voljo tudi teniško igrišče, kjer se lahko rekreirajo celo pozimi, svoje spretnosti lahko merijo na balinišču, lahko pa se kot pravi grofje popeljejo s kočijo. Bližnja okolica nudi veliko možnosti za izlete: do stiškega samostana, ki je bil zgrajen v 12. stoletju, je samo kilometer; do Muljave z Jurčičevim muzejem in bogato sezonsko ponudbo sejmov in gledaliških predstav na prostem je šest kilometrov, do izvira Krke s slikovitimi slapovi in mlini pa devet kilometrov.
Turistične kmetije Grofija ni težko najti. Od Ljubljane je oddaljena le 30 kilometrov, od Ivančne Gorice, kjer odpeljete z dolenjske ceste, le dva kilometra. Z Gorenjskega smo naš cilj dosegli v slabi uri. Da Gorenjcem ni čisto neznana, smo se prepričali tudi iz knjige vtisov, kjer je kar nekaj zapisov zadovoljnih gostov tudi iz naših krajev. Med gosti so bili tudi mnogi tujci, od Angležev do Arabcev.
Policija opozarja
Na cesti brez vozniškega izpita
Prometni policisti tudi na Gorenjskem ugotavljajo, da se po cestah vozi kar precejšnje število tistih, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali opravljenega vozniškega izpita ustrezne kategorije, kar je tudi eden od vzrokov za slabšo prometno varnost.
Število udeležencev v prometu brez ustreznega vozniškega dovoljenja namreč vsako leto narašča in lani so gorenjski policisti zabeležili kar 1504 primere, ko vozniki ali sploh niso imeli vozniškega izpita ali pa niso imeli dovoljenja za upravljanje posameznih kategorij vozil.
Pogosto so med vozniki brez vozniškega izpita tudi mladoletniki, ki si pogosto predstavljajo, da je vožnja z motociklom lažja od vožnje z avtomobilom, kar pa sveda ne velja. Nova prometna zakonodaja, ki pa po vsej verjetnosti letos še ne bo sprejeta predvideva pri opravljanju vozniških izpitov nekaj sprememb. V kategoriji A, kamor so uvrščeni motocikli, bodo kandidati za voznike lahko opravljali izpit s šestnajstim letom starosti letom vendar se bodo smeli voziti samo z motocikli s prostornino 125 kubičnih centimetrov, z osemnajstim leto do 350 kubičnih centimetrov in nad to prostornino z dvajsetim letom.
Pri kategoriji B, ki velja za osebne avtomobile je bilo v prvotnem predlogu novega zakona predvideno, da bodo vozniški izpit lahko opravljali kandidati, ki bodo dopolnili 16 let in se po opravljenem izpitu do 18. leta vozili samo v spremstvu oseb, ki imajo vozniško dovoljenje najmanj tri leta. Takšen način bi bil nedvomno koristen, saj bi se mladi vozniki dve leti vozili v spremstvu izkušenega voznika in se v tem času marsikaj naučili, vendar v zadnjem predlogu te možnosti ni več, pač pa starostna meja možnost opravljanja vozniškega izpita za osebni avtomobil ostaja pri osemnajstih letih. Policisti opozarjajo, da je med vozniki tudi precej takšnih, ki so jim zaradi kršitev cestno prometnih predpisov odvzeli vozniški izpit, vendar se kljub temu še naprej vozijo. Poleg ustrezne kaznovalne politike bi bilo po njihovem mnenju nujno spremeniti tudi delovanje avto šol, saj nekatere od njih premalo upoštevajo kriterije za pridobitev vozniških dovoljenj, hkrati pa nam v Sloveniji manjka ustreznih poligonov, kjer bi bodoči vozniki opravili svoje prve praktične ure vožnje in se naučili voziti tudi v različnih vremenskih razmerah. Rezultati pri opravljanju vozniških izpitov so tako pri teoretičnem kot tudi pri praktičnem delu pri nas še precej pod nivojem nekaterih razvitih držav, saj izpit uspešno opravi polovica ali celo manj kandidatov, medtem, ko na primer v nekaterih skandinavskih državah izpit uspešno opravi tudi do 80 odstotkov kandidatov.
Avto šole na Gorenjskem
ŠTEVILO OPRAVLJANIH VOZNIŠKIH IZPITOV B KATEGORIJE
1990 1991 1992 1993 1994
6974 6714 4457 4955 5052
USPEŠNOST PRI PRAKTIČNEM DELU V IC KRANJ
1990 1991 1992 1993 1994
54,5% 54,2% 53,6% 55,2% 52,0%
AVTO ŠOLA AMD KRANJ
Kandidatom motornih vozil sporočamo, da potekajo tečaji iz cestnoprometnih predpisov neprekinjeno. Vključite se lahko takoj po vpisu.
Začetek vožnje takoj z vozili R5, Ax, Mazda 121, Clio. Bodoče motoriste, voznike A kat., poučujemo na sodobne način s pomočjo posebne opreme in radijskih zvez.
Kandidatom nudimo možnost obročnega odplačevanja! Informacije po tel. 224-110, 224-114 ali osebno na AMD Kranj, Koroška 53/d.
AVTO ŠOLA
nudi izredne pogoje za opravljanje vozniškega izpita A in B kategorije, v jeseni pa še C in E. Dajemo možnost plačevanja do 12 obrokov, poleg tega pa organiziramo še:
- tečaj iz CPP in sicer vsak ponedeljek dopoldne in popoldne
- tečaj iz prve pomoči
- zdravniški pregled
Izbirali boste lahko med vozili fiat punto, renault CLIO, renault 5 in golfom.
Ker 26. 6. naša avto šola praznuje 5. obletnico delovanja, nudimo ob vpisu še posebno presenečenje, zato pohitite in nas obiščite na Planini 3 v Kranju ali pa pokličite po tel. 324-767 (od 9. do 12. in od 15. do 18. ure).
SAMO MALO BOLJŠE, AMPAK BOLJŠE!
Po vozniški uspešnosti še zaostajamo
Po letu 1990, ko je bilo število opravljanih vozniških izpitov največje in po precejšnjem padcu v letu 1992, je bilo število kandidatov, ki so se odločili za opravljanje vozniškega izpita v predlanskem in lanskem letu spet večje, ugotavljajo v Izpitnem centru Kranj, ki pokriva območje Kranja, Škofje Loke, Tržiča in delno Jesenic.
Večina, kar približno 90 odstotkov kandidatov opravlja izpit kategorije B, ki velja za vožnjo z osebnimi avtomobili. Žal pa vsakoletno naraščanje števila opravljenih vozniških izpitov še ne pomeni, da so kandidati po opravljenem izpitu tudi dobri vozniki. Pri uspešnosti namreč v Sloveniji kar precej zaostajamo za drugimi državami, kjer ponekod dosegajo tudi 90- odstotno uspešnost, medtem ko je v zadnjih petih letih pri nas v praktičnem delu vozniškega izpita nekje nad polovico. Vzrokov za takšno stanje je verjetno več, eden glavnih pa je v tem, da pri nas nimamo sistemskega prometnega izobraževanja že pri predšolskih otrocih, ki se kasneje sistematično nadgrajuje do srednje šole, zaključek srednješolskega izobraževanja pa v tujini ponavadi pomeni tudi opravljanje vozniškega izpita. Posledično se to odraža v drugačnem odnosu do prometne kulture in etike v prometu, s tem pa tudi boljši prometni varnosti.
Nekoliko boljši rezultati so bili v preteklih letih pri teoretičnem delu vozniškega izpita, predvsem zato, ker so kandidati za učenje uporabljali za učenje testne pole, na katerih so bila zelo podobna vprašanja kot na izpitu. Lansko leto je teoretični del vozniškega izpita B kategorije opravilo 65 odstotkov kandidatov, ki so pristopili k izpitu.
Precejšen problem pri kakovosti opravljanja vozniških izpitov je tudi preveliko število avto šol. Na področju Izpitnega centra Kranj deluje kar 23 avto šol, zato je razmerje med številom avto šol na število prebivalcev bistveno drugačno kot v tujini. Na področju Izpitnega centra Kranj deluje tako imenovana Koordinacija avto šol, s katero poskušajo avto šole zadržati v določenih skupnih okvirih, da ne bi prihajalo do nelojalne konkurence. Nekatere avto šole  se trudijo,  da bi pri
usposabljanju kandidatov za voznike upoštevali vse strokovne kriterije, žal pa je med njimi tudi nekaj takšnih, ki poskušajo delati nelojalno. V Izpitnem centru Kranj mesečno objavljajo seznam uspešnosti posameznih avto šol, tako,da se kandidati tudi na podlagi rezultatov lahko odločijo, v kateri avto šoli bodo pridobili potrebno vozniško znanje.
Za vozniški izpit se odločajo predvsem mladi
Kandidati, ki opravljajo vozniški izpit so praviloma uspešni pri opravljanju društvenega teoretičnega dela in praktične vožnje, precej manj pa, ko je treba opraviti občinski teoretični preizkus in tako se učenje začne šele na tej ravni, namesto da bi se že pred tem v avto šolah. Sicer pa v povprečju kandidati za voznike vozil kategorije B v povprečju porabijo nekaj nad 30 ur praktične vožnje, preden opravijo vozniški izpit, odvisno je tudi od letnega časa in vremenskih razmer. Tako na primer je bilo v Izpitnem centru Kranj v prejšnjem mesecu povprečje 33 ur. Število ur praktičnega dela ni omejeno, pomembno je, da kandidat obdela predpisan program za posamezne kategorije. Kandidati, ki se odločajo za opravljanje vozniš-
Če razmišljate o vozniškem izpitu, potem VAS vabimo v AVTO ŠOLO ŠENČUR, kjer organiziramo tečaj CPP za A, B, F in H kategorije. Praktična vožnja po uspešno zaključenem tečaju na vozilih Renault 5 in Clio.
Ugodnosti, ki vam nudimo, so:
- ugodni plačilni pogoji
- izposoja učbenikov
- začetek in konec ure praktične vožnje na mestu, kjer boste želeli.
Informacije in vpis: vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure osebno v pisarni AŠ na Stranski poti 1 v Šenčurju ali po tel.: 41-079.
Začetek naslednjega tečaja bo v torek, 20. 6. 1995, ob 18. uri.
DOLGOLETNE IZKUŠNJE PRI VZGOJI VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL SO ZAGOTOVILO, DA JE DOBRA POT DO VOZNIŠKEGA IZPITA TUDI V AVTO ŠOLI ŠENČUR.
V ENEM MESECU DO VOZNIŠKEGA IZPITA
vam omogoča AVTO ŠOLA ABS, d.o.o., v Hotelu Grajski dvor v Radovljici.
Organiziramo tečaj iz CPP in tehnike vožnje za voznike A in B kategorije.
Vse informacije dobite po telefonu 714-558 od jutra do večera.
V AVTO ŠOLI KC
lahko opravljate izpit iz A in B kategorije, in sicer z avtomobilom renault 5 in na motornih kolesih MZ (125 ccm) ter vespi. Tečaj CPP organiziramo v prostorih AMD Radovljice na Ljubljanski 19 in v gasilskem domu v Bohinjski Bistrici.
Informacije dobite po tel: 712-338 (doma), 715-780 (AMD). Uradne ure so ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure.
ČE HOČETE HITRO DO IZPITA, OBIŠČITE AVTO ŠOLO KC V RADOVLJICI.
kih izpitov, so po večini mladi ljudje, povprečna starost je 23 let, največ pa jih je med osemnajstim m dvajsetim letom. Upravni organi izvajajo kontrolne preglede avto šol oziroma zakonitost njihovega dela. Pregledi se opravljajo enkrat ali dvakrat letno in če je na podlagi dokumentacije ugotovljene nepravilnosti, se avto šola lahko začasno tudi zapre.
Kako do vozniškega izpita?
Kandidati, ki želijo opravljati vozniški izpit morajo najprej opraviti izpit iz prve pomoči, ki se opravlja pri
Eooblaščenih organizacijah dečega križa in imeti zdravniško spričevalo, ki ga izdaja zdravnik za medicino dela m športa, nato si kandidati izberejo eno od avto šol, v kateri bodo opravljali vozniški izpit in najprej opravijo tečaj iz Cestno prometnih predpisov, ki naj bi trajal praviloma 36 ur. To je hkrati tudi priprava za praktično vožnjo, medtem pa se kandidati lahko tudi prijavijo za opravljanje teoretičnega dela pri občinski komisiji. Po opravljenem teoretičnem preizkusu in praktičnem programu usposabljanja, ter vmesnem opravljanju društvenega praktičnega izpita, se kandidati prijavijo še za zadnji preizkus - praktično vožnjo pred občinsko komisijo. Če so kandidati tudi na tem preizkusu uspešni, pridobijo vozniško dovoljenje za kategorijo, za katero so opravili izpit. Avto šole, ki delujejo na
področju Izpitnega centra Kranj, imajo določene enotne tarife za teoretični in praktični del izpita. Cena za tečaj Cestno prometnih predpisov znaša trenutno 5000 tolarjev, ura praktične vožnje za kategorij0 B pa stane 1.900 tolarjev. S h junijem je državna vlada določila tudi nove enotne cene za opravljanje teoretičnega i° praktičnega dela vozniškega izpita pri občinskih komisijah teoretični del za kategorijo " kandidate stane 2.500 tolarjev, praktični pa 2.800 tolarjev. Kandidati, ki izpit °PravlJfnn tretjič, morajo plačati 5.60U tolarjev.
Spremembe z novo prometno zakonodajo
Predlagatelji novega zakona o temeljih varnosti cestnega
Erometa so poleg denarnin azni za prometne prekrške, predlagali tudi tako imenovani točkovni sistem. Ko bo vozni* nabral 18 kazenskih točk bo o& vozniško dovoljenje in ho moral še enkrat pristopiti m opravljanju vozniškega izpita-Pri 14 kazenskih točkah b° imel možnost opravljanja samo teoretičnega dela pre*z' kusa, s čimer se mu bodo odštele 4 točke. Ostalih bistvenih sprememb pri opravljanju vozniških izpitov z novo pr°' metno zakonodajo ne bo, P° vsej verjetnosti bo obveljalo, da bo možno vozniški izp1* kategorije B opravljati z dopolnjenim 18. letom starosti-Kar nekaj sprememb pa se obeta na področju delovanja avtošol. Po novem naj bi namreč avtošole imele vsaj štiri redno zaposlene voznike inštruktorje (trenutni pogoj Je. dva), inštruktorji bodo morah imeti najmanj peto stopnja izobrazbe, direktorji avtošol pa šesto ali sedmo. Novi predlog zakona o cestnem prometu predvideva, da naj bi vsaka avto šola imela poligon v obsegu vsaj 1000 kvadratnih metrov, vendar pa ta kriterij najbrž v celoti ne bo izvedljiy' zato se bodo avto šole na Gorenjskem morda dogovorile za skupen poligon, kjer bi opravljali prve ure praktični«! voženj in tudi lahko simulirali različne vremenske razmere-• M.G.
MO ŠOLA PRAKMUM
Vam omogoča, da opravljate vozniški izpit, kategorije A, B, C in E. Vse informacije dobite na telefonski št 681-405 in 681-220 ali pa v naši pisarni od 14. do 18. ure popoldne.
NAJSTAREJŠA ZASEBNA AVTO ŠOLA V KRANJU
v-
0-ti AVTOSOLA
_JS/ Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu
SAMO V AVTO ŠOLI H in H VOZNIŠKI IZPITI VSEH KATEGORIJ
TEČAJ CPP se začne vsak ponedeljek ob 9.00 dopoldne in ob 18.00 popoldne.
"A" kategorija.
Nc le vozniški izpit, temveč tudi tehnika vožnje z motornifl1 kolesom.
"B" kategorija.
Poleg vozil R 5 Campus, še MAZDA 121 cahrio, SUZUKI Swift.
VW Polo,...
"C, E" kategorija.
Vožnja z najsodobnejšimi tovornajki 1VF.CO 75E140 in TVc^f 1 OOP 180.
"D" kategorija.
[zpil za avtobus samo v avto šoli B in B.
ODLOČITEV JE JASNA... B IN B NAJ B&
Torek, 6. junija 1995
Alraira Radovljica
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLĆJAK
Poplačali dolgove in ohranili dobro ime
Jj?.'1"3 Je s Pr°dajo premoženja, ki ga ni potrebovala za proizvodnjo, poplačala za 5,5 nuijona mark dolgov in letošnje leto začela finančno ozdravljena«
Radovljica - Čeprav so nekateri Almiri po razpadu jugoslovanskega trga, na katerega je prodala več kot polovico izdelkov, že napovedovali stečaj, je vodstvu s t.i. "mehko sanacijo" uspelo podjetje popeljati « najhujših težav. S prodajo graščine Grimšče na Bledu, počitniškega doma v Kraljevici, obrata v Novi Gorici, nekaterih zemljišč in stavb v Radovljici ter modne hiše Pristava na Bledu so poplačali stare dolgove v dednosti 5,5 milijona mark, kljub zmanjšanju števila zaposlenih s 629 na 400 zadržali proizvodnjo 400 tisoč izdelkov na leto, realno povečali psebne dohodke in ohranili dobro nne blagovne znamke.
V podjetju priznavajo, da se je Almira po razpadu jugoslovanskega trga obdržala "na nogah" tudi na račun dodelavnih (lohn) poslov, ki Predstavljajo pretežni del proizvodnje. Tovrstni posli za tuje naročnike jim sicer omogočajo vrtenje strojev in s tem tudi zaposlitev,
vendar je ostanek dohodka zelo skromen. To je tudi razlog, da v podjetju že razmišljajo o povečanju proizvodnje lastnih izdelkov in o neposredni prodaji. Za prihodnje
Povprečna plača okoli 45.000 tolarjev
V (asu, ko je bila Almira v najhujših težavah, je bila povprečna plača zaposlenih 209 mark, medtem ko je zdaj okoli 45 tisoč tolarjev. S takšnim povprečjem je med konfekcionarji v "zlati sredini", še vedno pa Za 10 odstotkov zaostaja za kolektivno pogodbo. Razlika predstavlja na leto 800 tisoč mark in jo bodo upoštevali pri lastninjenju podjetja.
Delavcem 33- do 35-odstotni delež
Delavci Almire naj bi v lastninskem preoblikovanju z notranjo razdelitvijo in odkupom pridobili 33- do 35-odstotni delež, občina, ki Je Almiripomagala z obveznicami, in poslovna partnerja, ki sta posojilo spremenila v lastninski delei, skupno 17-odstotni delei, razlika pa naj bi dobila driava oz. njeni skladi
leto načrtujejo 35 odstotkov lastne proizvodnje, za naslednja leta polovico. Pravijo, da bodo načrt uresničili le, če jim bo uspelo pridobiti stare trge in "osvojiti" še nove. Prodajne možnosti se jim kažejo na Hrvaškem, v Nemčiji, tudi v skandinavskih državah. Ob tem, da je na domačem trgu velika konkurenca hitro prilagodljivih zasebnikov, in da se kar vrstijo množični nakupovalni izleti v Italijo in na Madžarsko, želijo okrepiti prodajo s širjenjem lastne trgovske mreže. Prejšnjo soboto so na Bledu že odprli svojo drugo trgovino, v prihodnje načrtujejo še več takih v izbranih nakupovalnih središčih. Prepričani so, da ob "poplavi" tekstilnega blaga lahko uspejo le s kakovostjo dela, materialov in izdelkov. Tako odprte meje, kot so sedaj, niso naša prihodnost, pravijo in poudarjajo, da bi vlada morala po vzoru Nemčije bolj zaščititi domačo tekstilno industrijo, v kateri dela 10 odstotkov zaposlenih.
V Almiri za razliko od številnih slovenskih izvoznikov ne vidijo rešitev za izboljšanje dohodkovnega položaja v spremembi tečaja tolarja oz. v devalvaciji, ampak podpirajo selektivne ukrepe. Izkušnje iz preteklosti jim kažejo, da so v največje težave zašli prav v času hiperinflacije (takrat iz vloženih sredstev niso iztržili niti za pokritje surovin), pa tudi zdaj ocenjujejo, da bi z inflacijo več izgubili kot pridobili. Od države kljub raznim obljubam o olajšavah in drugih ugodnostih, ki naj bi jih dobili izvozniki, ne pričakujejo veliko. Čeprav pomoč že bo, bo verjetno bolj simbolična. • C. Zaplotnik
11. STRAN • GORENJSKI GLAS Alples Pohištvo
Začeli s proizvodnjo nagrajenega pohištva Gaja
Železniki, 1. junija - Podjetje Alples Pohištvo iz Železnikov je s krajšo slovesnostjo uradno predstavilo nov pohištveni program Gaja, ki je na lanskem pohištvenem sejmu v Ljubljani prejel Zlato plaketo revije Naš dom. Pohištvo so že začeli serijsko izdelovati in bo kmalu dostopno na trgu.
Direktor podjetja Alples Pohištvo Marko Tršan je povedal, da so v program Gaja investirali milijon nemških mark - za razvoj, raziskave trga, marketing. Upajo, da se bo naložba obrestovala, saj menijo, da ima program dobre možnosti za uspešno prodajo. Pohištvo Gaja je srednjega cenovnega razreda in z njim bodo skušali pritegniti predvsem domače kupce. Po besedah direktorja Tršana je domači trg za Alples Pohištvo zelo pomemben. Delež prodaje doma predstavlja dobro tretjino celotne prodaje. Kar dve tretjini svojih izdelkov pa izvozijo. Uspeli so se prebiti na nova tržišča v arabskem svetu, v Rusiji in Nemčiji. Pomemben trg ostaja tudi področje bivše Jugoslavije, zlasti Hrvaška in Makedonija. Zaradi velikega povpraševanja so lani povečali fizični obseg proizvodnje za Štirideset odstotkov. Da delajo dobro, kaže tudi podatek, da podjetje že leto in pol posluje z dobičkom.
Sicer pa je podjetje Alples Pohištvo največje v sistemu Alples. Zaposluje 256 delavcev, ukvarja pa se s proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa in ivernih plošč. Izdeluje v glavnem pohištvo za opremo bivalnih prostorov - dnevnih sob, spalnic in mladinskih sob.
Glavna težava, s katero se po besedah direktorja srečuje podjetje, je hipoteka iz preteklosti. Toda v Alples Pohištvu upajo, da bodo z lastnikom, Alples Holdingom in Skladom za razvoj, našli skupen jezik in pot do rešitve. Podjetje je tudi v postopku lastninskega preoblikovanja, ki naj bi bilo končano do konca leta. Lastninjenje bo potekalo po zakonu, ki velja za Koržetova podjetja. • U. Peternel
Vladni predlog
Izvoznikom četrtina kupnine
Ljubljana - Ko je slovenska vlada na četrtkovi seji obravnavala predlog zakona o uporabi privatizacijske kupnine (zakon je pripravljen za tretje branje v državnem zboru), je sklenila predlagati državnemu zboru, da bi namesto doslej predlaganih 16,5 odstotka namenih za izboljšanje položaja izvoznikov kar 25 odstotkov kupnine. Denar naj bi namenili za finančno okrepitev Slovenske izvozne družbe in za druge oblike pomoči izvoznemu gospodarstvu, morda tudi za neposredna ugodna posojila izvoznikom. Za zdaj je od kupnin na računu osem milijard tolarjev, do konca leta pa naj bi se ga nabralo skupno za 13 milijard. • CZ.
Skupščina Združenja SQ (Slovenska kakovost)
Vinarji nasprotujejo uporabi znaka SQ
X|tak SQ, ki ga podeljuje kranjsko združenje Slovenska kakovost, že domala od vsega začetka povzroča različne zaplete, nesoglasja, nasprotovanja... Kr
SKRAEMECO .+—
č ^'^ ' .košnji zaplet, o katerem so razpravljali tudi na p rtkovi skupščini združenja v Kranju, je "zakrivila" slovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, ki sovarja uporabi znaka SQ za vina.
kakovostnih slovenskih vin uporablja že od 1969. leta dalje, bi dvojno označevanje (poleg znakov SQ) povzročilo še dodatno zmedo. Pravilnik za pridobitev, dodelitev in uporabo znaka SQ je po ugotovitvah urada tudi v nasprotju z zakonom o industrijski lastnini, ker ne za vino in ne za katerekoli druge izdelke ali storitve ne vsebuje kakovostnih meril (tehničnih predpisov, standardov), ki naj bi jih izpolnjevala vina in drugi izdelki, označeni z znakom SQ.
V Združenju SQ takšne in podobne očitke zavračajo. Pravijo, da je sedanja oznaka slovenskih vin v tujini skoraj nerazpoznavna in za primer navajajo Avstrijo, kjer vina označujejo z geografskim poreklom, sejemskimi in ostalimi priznanji ter z razpoznavnim znakom avstrijske kakovosti A, ki je enako kot naš znak SQ
. Kot so povedali na skupščini združenja, so lani pravil-nik za pridobitev, dodelitev ln uporabo znaka Slovenska kakovost dopolnili z zahte-yami ministrstva za znanost ln tehnologijo in pri uradu za varstvo industrijske lastnine ZaČeli postopek za zaščito kolektivne znamke SQ. Pri tem se je zapletlo. Poslovna skupnost za vinogradništvo ln vinarstvo Slovenije je namreč v zakonitem roku vložila ugovor, ki so ga Podprli tudi v republiškem nradu za intelektualno lastnino. Ugotavljajo, da bi prijavljeni znak s svojo vsebino °z podobo lahko povzročil 7-tnedo v gospodarskem prometu in zavedel povprečnega Potrošnika s tem, ko bi bil Prepričan, da gre za uraden Znak kakovosti, 'namko. Ker skupnost nosilec znamke slo v.enskih vin, ki se kot kolektivna znamka za označevanje
ne pa za je poslovna
Doslej podelili 580 znakov
Združenje SQ je v treh letih, od ustanovitve do konca ?ankega 'eta> podelilo 161 podjetjem in 39 zasebnikom 3*j> znakov SQ, od tega 469 modrih, 95 zlatih in 16 z*'enih. Pred kratkim je izdalo tretji katalog, pripravlja pa se ie tudi na peti sejem Slovenska kakovost, ki ho od
*' do 15 septembra v Kranju.
namenjen označevanju izdelkov in storitev domačega izvora. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpirajo prizadevanja Združenja SQ in Gorenjskega sejma za dvig kakovosti slovenskih izdelkov in pridelkov ter za njihovo promocijo doma in v tujini, vendar hkrati poudarjajo, da so pri promociji kakovosti omejitve, ki jih je treba upoštevati. Pridelovalci grozdja in vina imajo še posebej razdelano označevanje in varstvo geografskega porekla. Po zakonodaji lahko nosi vino le tisto geografsko oznako, kjer je bilo grozdje pridelano. To pomeni, da znaka SO ne more nositi vino, ki je bilo v Sloveniji le dodelano in vstekleničeno, medtem ko je bilo grozdje pridelano drugje.
Ob tem, ko je Združenje SQ že zaprosilo za izvedensko mnenje o gibanju za kakovost SQ, je bilo v razpravi slišati tudi mnenje, naj bi znak SQ dobil širšo, državno podporo in naj bi ocenjevalno komisijo verificirali tudi na republiški ravni. Ker v Sloveniji poleg Združenja SO obstaja še Slovensko združenje kakovosti, bi sc morali prizadevati, da se na tem področju ne bi podvajali. • C. Zaplotnik
Iskraemeco Merjenje in upravljanje energije, d.d. Kranj, Savska loka 4
Na podlagi člena 6.2. Delniškega sporazuma sklicujem:
2. sestanek udeležencev delniškega sporazuma Iskraemeco, d.d.
ki bo v petek 9.6.1995 ob 12.00 uri v prostorih Delavske restavracije (II. nad.) v Kranju, Savska loka 4 z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev sestanka, ugotovitev sklepčnosti, sprejem dnevnega reda in izvolitev delovnih teles
2. obravnava predlogov sklepov za 2. sejo skupščine delničarjev Iskraemeco, d.d.
• predlog sprememb in dopolnitev statuta družbe
• letno poročilo družbe za leto 94 •predlog delitve dobička za leto 93 •predlog delitve dobička za leto 94
Sestanka se lahko udeležijo vsi delničarji - podpisniki delniškega sporazuma ali njihovi pooblaščenci.
Udeležence sestanka vabim, da se prijavijo in dvignejo glasovnice
na dan sestanka od 11.30 do 11.45 v prostorih, kjer bo potekal sestanek.
Vodja delniškega sporazuma: Marija Šenk
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: SUZUKI BALENO 1.3 GL
JAPONSKI RECEPT
Suzukijev prodor v nižji srednji razred, daleč najbolj zastopano avtomobilsko kategorijo se imenuje baleno. To je Suzuki, ki je večji od priljubljenega svvifta, ki zmore dovolj prepoznavno mešanico klasičnega in moderno okroglega oblikovanja in temu primernih japonskih potez, hkrati pa skuša biti dovolj resen konkurent evropski prevladi.
Sprednji del balena bo marsikoga pripravil k razmisleku, da je nekje že videl podoben avtomobilski nos, da je njegova oblika privlačna, a spet nič hudo posebna, ob tem, da je celoten avtomobil na pogled zelo kompakten in da kombili-muzinski zadek (pri trivratni karoserijski izvedbi) naredi ta 3,87 metra dolg avtomobil večji, kot v resnici je. Pri tem je razmisleka vredno, zakaj so konstruktorji voznikovo delovno mesto postavili daleč od vetrobranskega stekla, kar gre predvsem na račun težavnejše-ga vstopanja na zadnjo klop in kar krepkega pomanjkanja prostora za kolena. Notranjost, kakršna že je, je oblikovana skoraj povsem podobno kot pri ostalih japonskih avtomobilih: sodobno zaokrožena armaturna plošča z urejenimi stikali in ročicami, nič pretresljivo izstopajoči merilniki in nobene kritike glede uporabnosti, čeprav bi se balenu lahko očitalo recimo to, da zunanji ogledali nista nastavljivi znotraj. Tudi pri globini prtljažnega prostora, ki ga zapirajo vrata na katerih je samo kljičavnica, v rabini pa tudi vzvod, bi se crjetno dalo pridobiti še kak-cn liter uporabnega prostora, tako pa je vanj mogoče stlačiti
nič več kot dva srednje velika kovčka. Splošen vtis je, da kakega posebnega razkošja v balenu s tem paketom opreme ni, po drugi strani pa glede varnosti ta avtomobil premore obe varnostni zračni vreči in po višini nastavljiv volan s servoo-jačevalnikom. Z udobjem na prednjih sedežih se bodo zadovoljili tudi zahtevnejši, manj veselja pa je pri tem avtomobilu takrat, ko se je potrebno pripeti z varnostnim pasom ali poiskati vzvoda za odpiranje prtljažnika ali pokrova posode za gorivo.
+motorne zmogljivosti +varnostna oprema +lega na cesti I -prostorna zadnji klopi -skromna seerijska oprema -nastavitev zunanjih ogledal
Komur se zdi toliko opreme premalo, si bo za dodaten denar lahko kupil več, ne glede na to pa je zanimivo in predvsem živahno tisto, kar je pod bale-novim motornim pokrovom. V osnovi je to 1299 kubični štir-ivaljnik narejen podobno kot pri swiftu, s štirimi ventili na val in eno odmično gredjo v glavi. Živahnost je temu motorju pisana na kožo, vrti se rad
I
Notranjost: skromnost v osnovnem paketu.
BALENO
suzuki       KALCIT D.O.O.
KRANJ, C.Talcev 69, tel.: 331-013
Glasov junijski celodnevni izlet
Na Veliki Klek
Zelo važno obvestilo (in opravičilo) vsem, ki ste se ieleli udeletiti Glasovega piknika v Dolenjskih Toplicah 17. junija in ste se danes ali jutri želeli prijaviti: prav vsi sedeži v obeh Glasovih avtobusih so že zasedeni in žal prijav za "jamarsko - plavalno - piknikarski" izlet ne sprejemamo več. Obljubljamo, da se bomo zgodaj jeseni spet potrudili in podoben izlet pripravili še enkrat.
Vendar, preberite do konca, čeprav vas je prvi odstavek razočaral. Že v sredo, 21. junija, bo en Glasov avtobus zapeljal zelo visoko, tja pod Veliki Klek (Grossglockner). Izlet bo vodil g. Franc Šenk. Ker je ob vikendih turistični naval na Veliki Klek prehud, bo Glasov izlet izjemoma sredi tedna in upamo, da bo zato prijetnejši in poučnejši. Avtobus bo iz Kranja odpeljal že zjutraj od 5.30, udeležencem pa (odvisno od števila prijav) ustavil na postajah v Radovljici in na Jesenicah. Strošek Glasovega izleta na Veliki Klek: 2.950 SIT na osebo,. Za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane samo 2.550 SIT; za naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino le 2.350 tolarjev. Poleg stroškov prevoza, pristojbin za predor, avtocesto in Alpsko cesto, je v ceno vključena tudi popotnica.
Ostale informacije in prijave: po telefonu 064/ 223 - 444 ali 223 - 111, ali osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju, do zasedbe prostih mest v Glasovem avtobusu. Avtobus bo tokrat samo eden!
Suzki baleno: narejen po japonskem receptu.
vse do rdečega polja in še čez, zraven pa zganja tudi kar precej hrupa. Toda voznik, ki bo navdušen nad prožnostjo, pospeški in solidno končno hitrostjo, se bo sprijaznil tudi s športno grgrajočim zvokom, zmogljivosti motorja, ki obetajo in tudi nudijo povsem dovolj pa znal izkoristiti tudi pri nekoliko ostrejši vožnji. Tudi podvozje je prilagojeno tistemu, kar se od tega avtomobila pričakuje, to je stabilnost in dolgo nevtralna lega v ostrejših zavojih, nekaj malega za motornimi zmogljivostmi zaostaja le petstopenjski menjalnik, ki jo ob prehitrem pretikanju utegne zagosti z neposlušnostjo.
CENA do registracije: 21.990 DEM (Suzuki Wolf & Odar, Ljubljana)
Toda kljub temu se podoba balenove splošne simpatičnosti ne razblini. Tisti, ki mu kompaktna trivratna karoserijska izvedba ne ugaja ali pa nudi premalo prostora, bo lahko izbral tudi večjo in resnejšo štirivratno limuzino.
Suzuki baleno je torej avtomobil narejen po znanem japonskem receptu, njegov nastop na slovenskem trgu pa najbrž ni pretirano vprašljiv.
TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1299 ccm, 63 KW/85 KM, 16 ventilov, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.3870 mm, š. 1690 mm, v. 1390 mm, medosna razdalja 2380 mm, prostornina prtljažnika 177 I. Najvišja hitrost 170 km/h (tovarna), 173 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,2/6,9/7,6 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 8,2 I.
Cena baliranja in ovijanja
Tudi na Gorenjskem se je v zadnjih dveh letih zelo uveljavilo stiskanje travne silaže v bale in ovijanje bal z neprepustno folijo-Kmetijski strokovnjaki so izračunali, da stiskanje s stiskalnico brez rezalne naprave m ovijanje bale stane, odvisno od števila "narejenih" bal v eni uri, od 1.100 do 1.400 tolarjev, stiskanje s stiskalnico, ki ima tudi rezalno napravo, in ovijanje pa od 1.200 do 1.600 tolarjev. Pri tem so upoštevali strošek traktorja 1.500 tolarjev, zaslužek traktorista 600 tolarjev na uro, vrednost vrvice 90 tolarjev, strošek folije 390 tolarjev na balo, zmogljivost stiskalnice brez rezalne naprave od 12 do 18 bal na uro. stiskalnice z rezalno napravo od 10 do 16 bal in ovijalke od 13 do 16 bal na uro. Izračuni strokovnjakov ustrezajo cenam, kakršne veljajo tudi na Gorenjskem.
Živina po starem
Tako, kot je bilo še pred dvema letoma, ko se je s prvim v mesecem najprej spremenila odkupna cena mleka, potlej pa še cena goveje živine, očitno ne bo več. Z letošnjim junijem ni bilo nobene tovrstne cenovne spremembe. Odkupna cena mleka je tudi ta mesec enaka, kot velja že od lanskega novembra dalje, J" enaka je tudi cena c«na živine. V gorenjskih klavnicah jo namreč še naprej odkupujejo po cenah, ki veljajo od lanskega novembra dalje. Meso bikov, starih do dveh let, ter telic, krav prvesnic in kastratov, starih do dveh let in pol, ki sodi v prvi kakovostni in plačilni razred, je po 491,45 tolarja za kilogram (265,38 SIT/kg žive teže), meso drugega razreda po 448,70 tolarja (242,30), tretjega razreda po 427,35 (230,77), četrtega razreda po 363,25 (196,15), petega razreda po 320,50 (173,10) in meso šestega razreda p° 256,40 tolarja (138,45). Meso krav, starih od dveh let in pol do pet let, bikov, starejših od dveh let, ter volov, starejših od dveh let in poj, ki sodi v prvi razred, je po 393,16 tolarja za kilogram, (212,30 SIT/kg žive teže). Meso drugega razreda je po 358,97 (193,85) tolarja, meso tretjega razreda po 341,88 (184,61) tolarja, meso četrtega razreda po 290,66 (156,92) tolarja - in tako dalje.
Cene na tržnici
Na kranjski tržnici je za kilogram mladega krompirja treba odšteti okoli 170 tolarjev, za jabolka 160 tolarjev, za zelje 150 tolarjev in za jajca od 13 do 16 tolarjev. Solata je po 250 tolarjev, cvetača po 300, česen po 250, orehova jedrca po 800 - in tako dalje.
Zadek: kompakten, s srednje velikim prtljažnikom.
• M. Gregorič, slike Lea Jeras
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d
oddaja v najem "poslovni prostor"
primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost
Informacije po tel.: 224-114
OPEL V KRANJU
SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA
CORSA že za 17.900 DEM
serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja preti kraji); po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in Ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan
ASTRA že za 23.800 dem
serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel...
UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE
Iti
avtotehna w
DELOVNI ČAS SALON AVTOMOBILOV od 9. do IS. ure. ob sobotah od 8 ilo IV ure. SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ob delavnikih od B. d«> 16 ure
KRANJ, Koroška 53a
tel. 064/212 191, 224-621, faks 064/212-191
KM € C KI STROJI KOVIN OTEHNA
PRODAJNI CENTER
STARI DVOR
Škof jo Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800
a oren j o
HLADILNIK 14,1 E 32.040 PRALNI STROJ 904 48.600 BTV VOYAGER 51 49.990
CAKJlV
15% POPUSTA ZA HLADILNIKE
IN SUŠILNE STROJE 25% POPUSTA ZA SVETILA uvoz 10% POPUSTA ZA VRTNE KOSILNICE
GOLF, GUDBROD, JONSERED
PRALNI APARATI: PAVARlNl
OD 32.727.- DO 35.886.-MOTORNEŽAGE: JONSERED IN HUSQVARNA OD 48.752.- DO 89.917.- z
ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA
$ ISKRA - kotni brusilnik
9.190.-V ISKRA - vrtalni stroj . 9.190.-
m B&D - vrtalnik 11.990.' . B8.D - elektronski
vrtalnik 15.990.-&BOSCH- elektronski
vrtalnik samozatezna
glava 14.990.-
ZA VSE OSTALO BLAGO PLAČILO DO 5 ČEKOV ALI DO 8% POPUSTA
OB NAKUPU NAD 10.000SIT.
Torek, 6. maja 1995
13. STRAN • GORENJSKI GLAS
VREME
6U6
Za danes nam vremenoslovci napovedujejo pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami. Tudi v sredo In četrtek bo vreme še nestalno, ie da bodo obdobja sončnega vremena daljša.
LUNINE SPREMEMBE
Ker je včeraj prvi krajec nastopil ob 12.26, bo v prihodnjih dneh po Herschlovem vremenskem kjuču veliko dežja.
4. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici
Prireditev bo kot švicarska ura
Janez Fabijan: ''Vse bo natačno po pravilih oziroma napovedih." Besnica, S. junija - "Rekordno število prijavljenih, do roka se jih je namreč prijavilo kar 67, nas pri organizaciji letošnje prireditve dobesedno zavezuje, da bomo morali delati kot najbolj natančna švicarska ura. Zato že zdaj pozivam vse prijavljene, da svojo udeležbo na tekmovanju v nedeljo, 11. junija, potrdijo pismeno prijavni komisiji na prireditvenem prostoru pred šolo v Besnici najkasneje do 13. ure," je že na začetku pogovora poudaril strokovni vodja tekmovanja Janez Fabijan.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Judi tokrat ste nas kar zasuli z odgovori na naše vprašanje, ko smo objavili starejšo razglednico in hoteli vedeti, kaj je na njej. Tudi pri kočah je očitno tako kot pri gostilnah, da so si namreč na zunaj precej Podobne, saj smo tudi tokrat med številnimi odgovori našteli tudi kar Precej napačnih. Koči na Golici, ki je bila na sliki, so namreč delale konkurenco še Koča na Stolu oz. Valvasorjev dom, pa Koča na Poreznu in na Ermanovcu. No, v resnici je bila na sliki tista prva, kjer je bik) pred kratkim vse polno narcis in so ob tej priložnosti celo izbirali miss narcis. Naslednjih pet izžrebanih pa prejme nagrade v vrednosti Po i.000 tolarjev: 1. Albin Kobentar, Titova 18, Jesenice; 2. Ksenija Sušnik, Svetinova 19, Jesenice; 3. Jože Galin, Drnovškova pot 6, Kamnik; 4. Aleš Skufca, Cankarjeva 13, Tržič; 5. Marta Jančič, Zvirče 28, Tržič. Čestitamo!
Tokrat objavljamo novejšo razglednico, na kateri je del nekega kraja. .Katerega morate ugotoviti vi in nam odgovore poslati do petka, 9. junija, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, pet Pravilnih iiT izžrebanih odgovorov pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1 000 tolarjev.
Sicer pa bodo ob 13. uri v šoli odprli tudi razstavo glasbil proizvajalcev Rutar, Melodija, Zupan, Resnik MKK Music d.o.o. Kranj in Urarstvo Martin Ogrinc-Dare. Harmonike, glasbene oziroma tonske pripomočke in naprave pa tudi ure, ki jih bo za to priložnost predstavil Martin Ogrinc iz Jarš, bodo seveda tudi naprodaj. Naprodaj pa bodo tudi audio kasete lanskih Dvanajst najboljših, pa Alpskega kvinteta, na kateri je tudi Pojdi z mano v Besnico, pa seveda tudi video kasete z lanske prireditve. Har-monikarska prireditev, katere pokrovitelji so letos Sava, Gorenjski glas, Živila, Gorenjska banka in Yanni trade ter še številni drugi sponzorji, se bo začela točno ob 14. uri. Vodil jo bo tudi letos Franc Pestotnik.
"Tekmovalci bodo razvrščeni v pet starostnih skupin. Do 12 let je
10 prijavljenih, od 12 do 16 let jih je 17, od 16 do 45 jih je 19, od 45 do 65 let 7, nad 65 let 7, v skupini gostov pa jih je tudi 7. Kar precej jih je, ki so ze nastopih na Zlati harmoniki Ljubečne. Tekmovalce bo tudi letos ocenjevala strokovna komisija, sestavljena iz petih poznanih in priznanih glasbenih strokovnjakov. Celotna prireditev bo posneta na video kaseto in jo bodo obiskovalci lahko naročili pri organizatorju že na prireditvi." Predvidoma ob 18. uri bo tekmovanje z razglasitvijo najboljših končano, potem pa se bo program nadaljeval s koncertom Alpskega kvinteta ter Ivanko Kraševec, Branko Kraner in Ot-om Pestnerjem. Prireditelj pripravlja lepe nagrade oziroma sreče-lov, prva nagrada pa bo motorno kolo. Pa tudi za parkiranje, red in za dobro ter ne drago postrežbo bo poskrbljeno. • A. Žalar
Prihaja čas dopustov, ko bo tudi iz te male slovenske deželice kdo pa vendarle poletel kam v svet na dopust. O jal Tisti, ki letijo takole naokoli po svetu, frčijo ie kar lep čas: bodisi da so svetovni popotniki, ki se še kako znajdejo in znajo na cenen način preživeti krasne dopustniške dni tudi v daljnih in dragih državah bodisi da so taki, ki imajo še Pa Še pod palcem. In mimogrede, ko gredo ravno mimo turistične agencije, vstopijo vanjo in vplačajo kakšno Florido ali Sejšele kot štruco kruha.
A tokrat nas turistična orientacija bogatega slovenskega sloja ne zanima, kot nas ne zanima dejstvo, da večini Slovencev njihova kupna moč enostavno ne dovoli, da bi sploh pomislili na kakšno Poletno avanturo. Zanima nas nekaj drugega: zanimajo nas na$e turistične agencije, ki rastejo kot gobe po dežju. Kako so se lotili posla? S kakšnimi psihološkimi prije-, mi bodo morebitnemu kupcu prodali kakšen turistični aranžma? In pri tem, seveda, kar dobro zaslužili.
Vstopi mlada dama v neko zasebno agencijo. Takole, mimogrede se je oglasila, oblečena v kavbojke. Čeprav je izstopila iz mercedesa in ima kar precej pod palcem, ni nujno, da se v smislu svojega premoženjskega statusa misli
odevat v razkošne obleke in visi v mercedesu kot kakšen okrašen božični drevešček.
V agenciji so bili sicer vljudni, a hladni. Nič prisrčnega nasmeha, nič vznesenega navdušenja nad potencialnim kupcem.
"Kaj bi mi priporočili za poletne počitnice? Želim morje in vsaj polpenzion."
primorje tudi ne. Torej - kaj drugega mi preostane?"
"Takole je s tem," je resno modroval prodajalec. "Grčija je dražja, Turčija cenejša. V Turčijo pojdite!"
"A v Turčijo?" je zavzdihnila gospa, ki je pričakovala tudi kaj bolj daljnega in bolj eksotičnega.
Tema tedna
Vsak kupec je kralj
Če te prodajalec v turistični agenciji hladno pogleda v kavbojke, je zadeva jasna: hipoma ti ponudi najcenejšo destinacijo. Židovski pregovor pravi: ne odpirajo trgovine, če se ne znaš smejati.
Prodajalec je dvignil oči in v sekundi je bila situacija zanj kristalno jasna. Kavbojke pa skuštrani lasje..
"Hja - Grčija? Turčija? Sardinija? Ni drago, res ne!"
"No ja," je rekla. "Na Hrvaško ne grem, v naše
"Ja, Turčijo vam priporočam. Poglejte! Tale hotel s polpenzionom bi bil za vas idealen. Dobra hrana, poceni je, zraven pa ima lastno plažo, kjer imate - ne boste verjeli - senčnike zastonj!"
In potem je pričakujoče vzdignil glavo. Bo prijela na zastonj senčnike ali ne?
"A senčniki da so zastonj?" je potrto rekla dama, ki je videla že vse Karibe pa gor in dol vso Ameriko in Japonsko. Mar so njej neki zastonj senčniki na plaži! Ni in ni mogla verjeti, da imajo naše agencije take psihološke prijeme: da jo kot kupca lovijo na zastonj senčnike!
Če je ta turistični prodajalec že hodil kdaj po Turčiji, bi se bil moral naučiti kšefta: povsod po svetu prebrisan prodajalec ponudi najprej najdražje, kar ima, potem pa postopoma popušča in niža ceno. In tudi v turističnih agencijah ne more biti nič drugače.
Naši interesentki kot vsem drugim bi se morala torej najprej ponuditi najbolj luksuzna možnost. Vsak kupec je lahko kralj - četudi je v kavbojkah. Ko pa bi bilo prodajalcu jasno, da ni kraljevskega žepa, bi ponudil kakšno bolj poceni možnost.
Prodajati je pač treba znati. In nikoli kupca gledati v majico in kavbojke! Kaj veš, od kod se pojavi kakšen multimilijonar, ki je najraje v kabojkah in majici! Ne le v turističnih, ampak tudi v vseh drugih štacunah bo treba vzeti tudi lekcijo, ki jo ponuja Židovski pregovor: Ne odpiraj trgovine, če se ne znaš smejati! • D. Sedej
aiu/a Bang&oiufsen jamo Densen r-.'\...<:.:-:.. f*M
U _' I-!
-^» A
I CENTER
SPECIALIZIRANA TRGOVINA 'N DEMO STUDIJI 64000 KRANJ, VODOPIVCEVA ULICA 2 TEL.: 064 - 22 11 88
YAMAHA SONY Technics
■m« z ONKYO
HI Fl center nagrajuje
Junijski torki bodo od danes naprej nagradni torki, namreč vsak torek vam bodo fantje iz prodajalne HI Fl center zastavili vprašanje, vi boste rešitve na dopisnicah in s kuponom vred poslali do ponedeljka, tokrat 12. junija, kam, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Hi Fl center". Nagrada so zvočniki za avto. In to... nič, boste že videli oziroma prebrali naslednjič.
Nagradno HI Fl vprašanje št. 1
Katere zelo, zelo priljubljene zvočnike, lahko dobite v prodajalni HI Fl center v Kranju?
GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
BEGUNJE 21
ŽIVA GLASBA NA VRTU GOSTILNE AVSENIK V BEGUNJAH
Vsako sredo ansambel GAŠPERJI^ ta petek ansambel JANEZA GORŠICA!
"Zlati mikrofon" Radia Žiri
Lestvico pripravlja Boštjan Rupar.
Zmagovalna pesem meseca maja je Pa brez zamere, ansambla Ptujskih S.
Novi predlogi pa so:
1. NAGELJ POLKA - Nagelj
2. HLADNE TUŠ - Rom pom pom
3. ČAŠA SREČE - Toni Verderber
4. DOMOVINA - Franc Korbar
5. VODOVNIK JURIJ - Fantje izpod Rogle
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Žiri, Trq svobode 2, 64226 Žiri.
Glasovnica
Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov:
BRDO PRI KRANJU
SAVNA SOLARU
064/22-11-331
FITNES AEROBIKA
Srečanje slovenskih citrarjev - Ermanovec '95
Pet let igranja na citre
Karmen Bonča je doma iz Šenčurja. Stara je 17 let, citre pa igra peto leto. Prav gostobesedna ni, saj nam je o sebi sporočila le nekaj skopih podatkov. Igrala je že na mnogih prireditvah, nastopila pa bo tudi na tekmovanju citrarjev v Grižah. Kot mnogi citrarji je tudi Karmen prve "citrarske korake" naredila pri znanem citrarju in tudi izdelovalcu citer Viktorju Planincu v Tržiču. Igrala je že na mnogih prireditvah in tudi na Ermanovec, pravi, da pride z velikim veseljem. Zaigrala bo dve lepi skladbi: "Iz stolpa sem" ter "Na oddaljeno ljubezen". Morda pa bo "oddaljeno ljubezen" Karmen sečala in spoznala prav na Ermanovcu, če je sicer že ni. Pokrovitelji: Pivovarna Union, Gorenjski glas, Radio Žiri, Radio Cerkno in Termopol iz Sovodnja. • J. Govekar
Danes objavljamo rezultate kar dveh žrebanj. Pet Glasovih majic prejmejo: Ušeničnik Tone, Šorlijeva 3, Kranj; Metelko Anka, C. železarjev, Jesenice; Žitnik Marija, Krvavška 17, Vodice; Poljanec Vojko, Partizanska 5, Žiri; Golob Marija, Tenetišc, Golnik, le-ti so našteli vsaj tri citrarje, ki so nastopili na Srečanju slovenskih citrarjev - Ermanovec 95. Drugih 5 nagrajencev pa je pravilno odgovorilo na vprašanje iz 43. številke. Dom na Ermanovcu je odprt od leta 1986! Dobitniki Glasovih majic so: Oštrek Kati, Valjavčeva 14, Kranj; Glavač Andrej, Jama 19, Mavčiče; Brczar - Grbavac Koza, Moste 63a, Žirovnica, Frelih Dominik, Gradnikova 35, Radovljica in Frelih Helena, Log 12 iz Železnikov.
Način sajenja vzpenjavk
Lončna prst v vsebniku, iz katerega bomo vzeli rastlino, mora biti vlažna. Rastlino dobro zalijemo, da je koreninska gruda temeljito mokra, nato pa naj se odceja najmanj eno uro. Površinsko plast lončne prsti odgrnemo, da odstranimo ple-velno seme, nato obrnemo lonec, da koreninska gruda zdrkne iz njega. Če se korenine oprijemajo stene lonca, jih od nje rahlo odstranimo. Vse mrtve, poškodovane ali štrleče
Ko urejamo vrt
Vzpenjavke 7
Pasijonka je ena zelo pogostih in lepih popenjavk
korenine skrajšamo na premer koreninske grude.
Rastlino namestimo tako, da je vrh koreninske grude v enaki višini kot tla okoli nje (srobot je bolje saditi nekoliko globlje. Pri cepljenih vzpenjavkah (skoraj vse glicinije) naj bo cepljeno mesto 6 cm pod površjem tal. To spodbudi cepič, da se sam ukorenini in zmanjšuje rast izrastkov iz podlage.
Vzpenjavke z golimi koreninami sadimo tako kot vrtnice. Sadilno jamo zapolnimo s prstjo, jo potlačimo in dobro zalijemo. Vtaknemo palico ob osnovno rastline in jo pritrdimo na oporo. Razprostremo glavne poganjke v obliki pahljače in jih posamič privežemo na palice in na oporo (če jo dosežejo). To je začetke napeljevanja. Rastlino privezujemo narahlo, da ne poškodujemo stebel. Odstrani-
mo mrtve ali poškodovane poganjke in skrajšamo nerodno rastoče poganjke.
Vzpenjave z viticami se opore sicer same oprimejo, toda poganjke je včasih vseeno potrebno usmerjati in privezovati. Tudi ovijalke si pomagajo pri rasti in se s poganjki hitro vijejo okoli opore (v smeri ali v nasprotni smeri urnega kazalca), vendar je v začektu tudi njih treba privezovati. Plazilk-am, ki se ne oprijemajo same, moramo poganjke privezovati v rednih presledkih.
Zalivanje in zastiranje
Nanovo posajene vzpenjavke temeljito zalijemo, nato pa zaradi zaščite pokrijemo sadilni kolobar okrog rastline v polmeru 60 cm s 5-7 cm debelo plastjo zastirke. To dobrodejno deluje na nanovo posajeno vzpenjavko, kar zadržuje vlago v območju kolobarja in korenine se hitreje ustalijo. Zastirka tudi preprečuje kalitev plevelov, ki bi sicer z vzpenjavko tekmovali za hraniva in vlago.
(Nasvete smo vzeli iz knjige Enciklopecija vrtnarjenja, ki je izšla pri SLOVENSKI KNJIGI.)
Poskusimo še me
Juhe in enolončnice sestreNikoline
Špinačna juha z vlivanci
2 dl kuhane sesekljane špinače, 3 dl mleka,
1 l vode, 2 žlici olja, 1 žlica moke, zelen petešil, 3 zrna česna, poper, 3 žlice čebule, sol, zakuha.
Na olju zarumenimo čebulo in moko, zalijemo s hladnim mlekom ter razmešamo. Prilijemo vročo vodo ali kostno juho, dodamo špinačo, osolimo. Ko juha zavre, zakuhamo vlite rezance in strt česen. Juha naj vre 3 minute. Potresemo jo s sesekljanim peteršil-jem, po okusu popopramo in ponudimo.
Vlivanci: 1 jajce, 1 zvrhana žlica moke.
Iz jajca in moke vmešamo gladko tekoče testo (gostejše kot omletno). Počiva naj četrt ure, da se lepše vliva. Vlivance zakuhamo v vrelo juho s tankim curkom.
Vampi v kisli juhi
40 dag govejih vampov, jušna zelenjava, 3 Žlice olja, 1 čebula, 1 kavna žlička moke, nožev vrh sladke paprike, 1/2 litra juhe ali vode, 1 rezina limone, majaron, jušna kocka, poper, kis ali vino, 20 dag krompirja, 1 droben paradižnik.
Dobro oprane vampe do mehkega skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali jušno zelenjavo. Ohlajene zrežemo na rezance. Na olju zarumenimo čebulo in vampe prepražimo. Posipamo jih z moko in s papriko ter zalijemo z juho ali vodo. Juho odišavimo z limono in majaronom. Ko zavre, zakuhamo na manjše kocke narazen krompir, Pridemo jušno kocko, proti koncu kuhanja pa še olupljen, na kocke narezan paradižnik ali mezgo. Po okusu okisamo in popopramo. Papriko lahko odpustimo.
Ragu juha
25 dag mesa s kostmi (telečjega ali kokošjega), želodček in kokošja jetra, S dag gob (šampinjonov), jušna zelenjava, 1/
2 dl graha, cvetoča, 2 zrni česna, 2 dag masla, 2 dag moke, sesekljan petešilj, vino ali limonin sok, sol.
Meso in drobovino zalijemo z 1,5 1 vode. Pridamo jušno zelenjavo (korenček, peter-šilj, zelena, čebula) in ko juha zavre, jo solimo. Vre naj pokrita in počasi. Koje meso
skoraj mehko, juho odcedimo, meso oberemo in zrežemo na lepe koščke. V precejeno juho dam narezano meso, drobovino, jušno zelenjavo, posebej kuhan grah, cvetačo in gobe. Juho zgostimo z masleno kroglico (obdelamo maslo z moko) in naj vre deset minut. Jed izboljšamo s strtim česnom in jo po okusu dosolimo. Preden jo ponudimo, jo potresemo z zelenim peteršiljem in okisamo z vinom.
Iz babičinih bukev
Kako moraš ravnati z moko?
Pšenična ali ržena moka se ne sme nikdar tlačiti v vreče in ne sme ostati dolgo časa na istem mestu. Kakor moraš žito večkrat premešati, da se ne pokvari, tako ravnaj tudi z moko. Moko, ki je napolnjena v vrečah, moraš vsak mesec najmanj enkrat dobro premašati. Ako tega ne storiš, postane moka v petih ali šestih mesecih rumenkasta in dobi neprijeten grenak okus, ki se opaža tudi pri pecivu.
Ta mesec na vrtu
Junij - Rožnik
Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane.
Če Urban moči, Vid suši, dobra letina sledi.
Če kres deli - orehov ni.
Sadimo: solato (kot vmesno kulturo), grah, stročji fižol, okrasne rastline. Sejemo: korenje, črno redkev, radič, zimski radič, endivijo, peso, okrasne rastline. Presajamo: zelje, oh-rovt, brstnični ohrovt, zeleno, por, blitvo, cvetačo. Osipamo pozni  krompir. Kopljemo
zgodnji krompir. Porežemo diš avnice, beluše, rabarbaro. Ple-vemo, rahljamo, gnojimo z rastlinskim gnojilom. Uničujemo škodljivce. Zalivamo. Škropimo sadno drevje. Nabiramo zdravilne rastline (navadni sle/, trpotec, borovnice, mačehe, glog, rman, jeglič, tavžentrožo,
koprivo, robide, poprovo meto, maline, meliso, timijan, pelin, preslico, slezenovec, bezeg).
1. in 2. junija sejemo in presajamo listnate rastline, 3. in 4. so na vrsti plodovke, 5., 6. in 7. dopoldne sejemo in sadimo korenovke, 7. popoldan ter 8. in 9. pa presajamo in sadimo rože. 10. in 11. je spet primeren čas za listnate vrtnine, 12. pa za plodovke. 13. ne delamo na vrtu. 14. in 15. sejemo kore novke, 16. in 17. so na vrsti rože, 18. in 19. listnate rastline, 20. in 21. ves dan ter 22. popoldne pa plodovke. 22. popoldan, 23. in 24. je čas za korenovke, 25., 26. in 27. dopoldne sadimo in presajamo rože, 27. popoldan, 28. in 29. pa sadimo listnate rastline. 30. junija je pravi Čas za sajenje in presajanje plodovk (rastlin z nadzemnimi plodovi).
TVS 1
11.10 Otroški program: Hroš-čosned, ameriška risana nanizanka
11.35 iz življenja za življenje 12.00 irska, 3. oddaja: Dežela besede
12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.00 Obiski
16.00 Vojna povratnika, angleška
nadaljevanka
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program
18.00 RPL - studio Luvvigana
18.45 Pari, TV igrica
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport
20.05 Forum
20.20 Film tedna: Jablane, nemški
film
22.20 TV dnevnik 3, Vreme
22.36 Šport 22.40 Žarišče 23.05 Sova;
Princ z Bel-Airam ameriška nanizanka;
Inšpektor Morse, angleška nanizanka
TVS 2
13.20 Zgodbe iz školjke 13.50 Prvi krog, kanadsko-francoska nadaljevanka 14.30 Videošpon 15.15 Sova, ponovitev 16.40 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 17.10 V vrtincu 17.55 Vilna: Kvalifikacije za EP v nogometu: Litva - Slovenija, prenos 20.00 Tri desetletja Alfija Nipiča, 2. del 20.55 EPP - vinski sejem 21.00 Športna sreda: Tenis - Roland Garros, četrfinale (m), posnetek iz Pariza 22.30 Omizje
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Pustolovščine gozdne družbe, risanka 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Druga skupina, ameriški barvni film 14.45 Šolski program 15.55 Sedmi planet 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pozor, steklo 19.20 Loto 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Željka Ogresta in gostje 22.00 Poslovni klub 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Jazz 0.25 Sanje brez meja
HTV 2
15.45 TV koledar 16.25 Rokomet, finale pokala (ž), prenos 18.00 Skrivna orožja, dokumentarna serija 18.25 Lovorova ulica, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humoristzičnannanizan-ka 21.45 Lovorova ulica, ameriška nadaljevanka 21.30 Ciklus filmov Istvana Szaba: Zaupanje, madžarski barvni film
KANALA
10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Rodeo, ponovitev 11.35 Male živali 12.35 A shop 12.45 Spot tedna 16.55 Spot tedna 17.10 Karma, ponovitev 18.15 Računalniška kronika, ponovitev 18.45 A shop 10.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Sedem veličastnih 20.30 Pariš, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Unpato 22.30 Dance session 23.00 To trapasto življenje, ponovitev 23.50 Ekipur-ejske zgodbe 0.05 Spot tedna 0.10 A shop
AVSTRIJA 1
6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev 8.50 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Zabava, ponovitev francoske komedije 13.00 Foofur, Imel si srečo na petek, trinajstega 13.25 Viking Viki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Za ljubezen ni recepta, zadnji del nemške komedije 21.50 Kraj zločina 23.25 Čas v slkiki 23.30 Viva Maria, francosko-italijanska komedija 1.20 Strašno prijazna družina 1.45 Vsak dans
Shiejokom 2.45 Dobrodošli v Avstriji 4.40 Dolina maščevanja, ameriški vestem
AVSTRIJA 2
7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Škoda za očeta, ponovitev 11.55 Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev 11.40 Raji živali 12.00 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Sulavesi 14.00 Pravica do ljubezni 14.20 Moč strasti 15.05 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Avstrija II 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 222.30 Ybbsiade 1995, kabaret 23.15 Otok zakladov, Karibski Kajmani: turistično in denarno središče 0.00 Tenis, Mednarodno prvenstvo Francije -četrtfinale (m), iz Pariza 1.00 Pogledi od strani/Videonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKA POROČILA 7 19.30 OBJEKTIV GORENJSKE 14 (ponovitev informativne oddaje) 19.50 Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 AVTO-SALON ŽIBERT VAM PREDSTAVLJA HONDO 20.45 RAZSTAVA: ODKRIVAJMO NAŠO DEŽELO 21.05 EPP blok - 3 21.10 ŽIVLJENJE IMAMO ENO SAMO -KRIMINALITETA V KRANJU (v živo) 22.10 GLASBENI UTRINEK 22.15 STREL 24, oddaja za mlade in mlade po srcu (v živo) 23.15 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
M MTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - pranorama 16.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 16.15 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 18.00 ROBOTRONIC, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATELJI, oddaja o narodno-zabavni glasbi 21.05 KAMERA NA POTEPU: Po sledeh Lindbergha, dok. film 3 del/25; Henning je pilot, ki mora pripeljati letalo lastniku iz Amerike v Evropo. Na poti čez Atlantik pa doživlja vrsto težav 21.35 SVATOVSKA PESEM ŽIVE VODE, dokumentarni film o slapovih v dolini Koritnice. V prijetni besedi in sliki so predstavljeni slapovi v dolini Koritnice. Različni so, višji, nižji, z vče ali manj vode, z bolj ali manj vrezanimi potmi. Cela pripoved pa je odkrivanje manj znanega in pogled v še en del prelepe narave. 22.35 NA DOLŽNOSTI (In the Une of Duty), film; Na razstavi draguljev v Tokiu pride do ropa. Izkaže se, da je pri ropu vpletena japonska rdeča armada. Japonski detektiv na vsak način poskuša razvozlati primer, vendar zadene ob popolno nesodelovanje hongkongške policije. Razplet se sprevrže v boj med zločinko Michi-ko in policistko Rachel. Seveda na koncu dobro premaga zlo. 0.00 Video strani 1.00 Deutsche Welle
LOKA TV
... Videostrani (non stop)
TV ŠIŠKA
18.00 Satelitski spored 18.50 Napoved sporeda 20.00 Veni vidi -koncert okteta Deseti brat 21.00 Videoboom 40 22.00 Napoved sporeda za četrtek 22.05 Videostrani
KINO
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Aktivne počitnice za vašega otroka 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Vsakdanje skrbi - kontaktna oddaja 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 - 15.00 Moda 13.00 Pesem tedna 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični naseti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica diseoteke Gauloisse blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture
R TRŽIČ
Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz.
Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam. Ob 17.00 sledi beseda o knjigha, nekaj kasneje, ob 17.30 pa bomo govorili o novostih s filmskih pleten. Predstavili bomo tudi nekaj zanimivosit iz sveta glasbe, ob 18.25 pa pričakujemo obisk Aleksandra Mežka.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 5.30 Vremensak napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.10 Prireditv ena Bledu 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Pogovor, novice, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Pogovor18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 45.30 RA Slovenija 17.00 Glasbeno popoldne: zabav. glas. lestvica in klepeta ob glasbi 19.00 BBC -jezikovni tečaj 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour-Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAL in HIT 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 24.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 Čuri in čure z vami do jutra
radio trigjav
96 MHz
CENTER amer  kom. NORI PROFESOR ob 18. in 20. uri
fTORŽIČ amer. thrill. KRI NA SONCU ob 17., 19. in 21. uri ELEZAR amer. akcij. kom. ULIČNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film Z ODLIKO ob 20.30 uri
ANNO 973
Priloga Gorenjskega glasa o občinah Gorenja vas - Poljane, Školja Loka, Železniki in Žiri, (14).
Besedo ima župan
Nove občine še niso priznane
ojzij Cufar, župan občine Železniki ocenjuje, aa je oocma in njen oocinski sve glede na vse razmere začela uspešno delati. Mnogi so nestrpni, zato je mord tudi prav, da se prehod vrši bolj postopoma
Minilo je pet mesecev, odkar ste župan nove občine Železniki. Kako ie v tem času Po vaših izkušnjah potekalo uveljavljanje nove lokalne samouprave?
"Res so s prvim januarjem Uradno začele in zaživele nove občine v Sloveniji, torej novo upravljanje in samoupravljanje. Vendar so zakoni, ki to urejajo nekakšna cokla razvoja, pri čemer je potrebno priznati, da tudi brzdajo nekatere strasti, ki so se z novimi občinami pojavile. To je namreč tudi dobro, saj je večina novonastalih občin začela dodala brez potrebnih prostorov, opreme in seveda kadrov. Prehitro osamosvajanje bi lahko tako na vrsti področij Povzročilo tudi motnje."
Res se je vrsta občin rodila gola in bosa. Kaj ste v Želez-n»kih napravili, da bi se čimprej oblekli in obuli?
"Za Železnike ne bi mogel reči, da smo bili povsem brez Vsega, saj smo imeli pred nastankom občine že solidno urejeno službo krajevne skupnosti, zato je bilo potrebno za novo občino te prostore in opremo le razširiti. Že smo se načelno sporazumeli, da se Prostori celotnega doma, v katerem smo, po končanem denacionalizacijskem postopku vzamejo v najem, začeli srno s preurejevanjem prostorov in dodatnim opremljanjem. Za začetek smo poleg tajništ-va predvideli potrebe finančne službe ter službe za urejanje komunale, upamo pa tudi, da se bomo dogovorili tudi z upravno enoto v Škof ji Loki, ?a nam preda tiste posle, ki jih J| urejal krajevni urad tu v Železnikih. Le na tak način bo možno dela uskladiti in dosegi da bodo ljudje lahko naenkrat opravili več zadev na istem mestu.
Lahko pa tudi dodam, da sern z delom občinskega sveta 2elo zadovoljen, saj je uspel jerneljito pripraviti in pravočasno sprejeti občinski statut, nnenovati odbore, in vse kaže, oa bomo v teh dneh uskladili ler sprejeli tudi že prvi letni Proračun." Mislite, da so prebivalci ovo občino že sprejeli in Kakšen nHnni no tam »•»'■i-tkii
jj°vo občino taksen odnos na tem z'ač ao2iv|ja(e vj kot iupan?
Nisem popolnoma prepri-da so se ljudje z novimi
občinami že sprijaznili. Prej bi dejal, da vlada med njimi nekakšna skepsa. Se vedno ljudem in tudi nam ni povsem jasno, kaj bo natančno ostalo v pristojnosti občine, vse kaže na to, da bo tega bolj malo: sociala, komunala in nekatere druge manjše zadeve. Le od odločanja o rabi prostora, ki ga krajevne skupnosti niso 'mele, si obetamo določen Pomembnejši vpliv. K temu Pa lahko dodam, da IC l novimi občinami se niso seznanili tudi marsikje drugod, kjer pa bi to pričakovali. saj si drugače m mogoče razlagati dejstva, da se podatki analize ,n informacije izdelujejo le jedrio le za nekdanje občine. NaJ le kot primer omenim
Zavod za zaposlovanje, ki še vedno daje poročila za stare občine, kot da nas ne bi zanimalo, kako je z zaposlenostjo v naši novi občini, za ocenjevanje odnosa ljudi do občine in mene osebno kot župana, pa je še veliko prezgodaj."
Selska dolina bi lahko bila naravno teritorialno zaokrožena, vendar temu s priključitvijo spodnjega dela doline Škofji Loki ni tako. Kako to komentirate, kakšni so vzroki so bili za to?
"Vzrok za odcepitev krajevne skupnosti Bukovica -Bukovščica je bil političen: v politiki poslancev in določenih krogov na stari občini. Računali so, da bi se s tem približali kriterijem za mestno občino. Znano je, da s tem niso uspeli, saj Škofja Loka tudi sicer še zdaleč ne zadostuje pogojem, ki so potrebni za tak status. Sam osebno pa sem prepričan, da bi bilo najbolje, če bi v Selški dolini obstajali dve občini: ena za zgornji in druga za spodnji del doline. Sicer pa bi lahko rekel, da je bila odločitev za Škofjo Loko predvsem nekorektna od pre-oivalcev, ki so se na tak način izneverili Selški dolini."
Prav v teh dneh boste sprejemali letošnji proračun. Kako ocenjujete njegove priprave in usklajevanje?
"Osnutek tega proračuna je nastal na osnovah iz stare občine in tudi v službah nekdanje občine. Na prvi pogled je kazalo, da bo tako pripravljen osnutek padel v vodo, saj so prve ocene predvidenih zneskov te zavračale, mnogi pa so menili tudi, da so upoštevane dejavnosti, ki niso potrebne. Najbolj so bile na udaru dejavnosti, ki še vedno povezujejo vse štiri občine, vendar se je kmalu pokazalo, da ni mogoče kar tako enostavno rezati vse vezi, ne da bi povzročil tudi hujše motnje na precej občutljivih področjih, kot so šolstvo, kultura, sociala. Tudi prva trenja med tremi odbori občinskega sveta so se kaj hitro polegla, prodrlo pa je tudi spoznanje, da še verjetne marsičesa ne vemo, in da se bomo morali prav ob tem prvem proračunu tudi kaj naučiti. Že sedaj vemo, da bomo morali proračun vsaj enkrat v letu dopolniti in spremeniti."
Kako ste v proračunu upoštevali položaj Kmetijstva, kije v občini pomembno in, kako ste se lotili odnosa do demografsko ogroženih in višinskih območij?
"Tudi za omenjeni področji dosedanje prakse in kriterijev glede na podedovano nismo spreminjali. Spremenil se je le odnos do demografsko ogroženih območij, ki jih delno prek raznih razpisov sofinancira država, občina pa je dolžna poskrbeti, da so ustrezne prijave in projekti
Eredloženi. upamo, da nam o tudi v tem prehodnem letu uspelo dobiti iz države vsaj nekaj sredstev. Predvidevamo, da bomo zaradi pomembnosti teh področij v odboru za gospodarstvo prav za njih ustanovili tudi še posebne specializirane komisije. Sicer pa sem osebno prepričan, da opredelitev celih naselij ali celo celih KS kot demografsko ogroženih področij ni upravičeno, pač pa bi morali biti natančnejši, in tistim, ki so res ogroženi učinkoviteje pomagati."
Na področju nekaterih družbenih dejavnosti je bilo slišati zahteve po, lahko bi rekli skrajnem osamosvajanju. Npr. samostojna knjižnica, muzej, socialna služba, delitev društev. Ali je to tudi stroškovno smotrno in kako bo s kvaliteto?
"Svet je, na eni prvih sej sprejel stališče o tem, da naj se vsa društva in službe organizirajo na nivoju nove občine, ker bodo le v taki organizaciji občini tudi bližja. To pa še ne pomeni, da se ne smejo povezovati navzven. Zlasti v nekaterih dejavnostih se bo pod vplivom političnih strank začelo tekmovanje, kar sploh ni slabo, saj se bo prenekatera dejavnost s tem poživila. Normalno je, da je nastanek novih občin sprožil tudi zahteve, da se nekatere dejavnosti opravljajo doma, na nekaterih drugih področjih pa se bodo v duhu Časa morali uveljaviti tudi na povsem profitni osnovi."
Je občina že uspela ustvariti kakšen pristnejši stik z domačim gospodarstvom? Slišijo se glasovi, da se v podjetjih za nove občine ne zmenijo. Prav v Železnikih je v preteklosti sodelovanje krajevne skupnosti in gospodarstva obrodilo bogate sadove.
"Mislim, da je sodelovanje z gospodarstvom povsem korektno, verjetno pa so za dalj časa mimo obdobja, ko je lahko nekdaj KS, sedaj pa občina upala na kakšno večjo materialno pomoč. Vztrajali pa bomo, da gospodarstvo poravna vse tiste obveznosti, ki so bile, ali še bodo zakonito predpisane."
Kaj pa neposredna grožnja enega od podjetij, ki je zagrozilo, da delavcem ne bo izplačalo plač, če bo občina izterjala nadomestilo za stavbno zemljišče, ki so ga dolžni?
"Bodimo konkretni: gre za Alples. Zaradi težav, ki jih je podjetje imelo, je občina dobila za zamujena nadomestila 14 stanovanj in prostor za gasilsko orodišče. Svoje nadaljnjo sodelovanje so pogojevali tudi z odpisom zamudnih
obresti in celo povedali, da v nasprotnem ne bodo več vzdrževali sicer svoje godbe na pihala. Direktor se je javno zavezal, da bodo svoje obveznosti poslej sproti poravnavali, in mi računamo, da ta beseda tudi nekaj velja."
Že nekaj let strokovnjaki opozarjajo na izredno onesnaženje Poljanšcice in Selšcice, ki nastaja v dolinah. Bo mogoče kaj storiti tudi za sanacijo v tem pogledu?
"Potreb in načrtov na področju čiščenja odpadnih voda je veliko, gre pa za izredno zahtevne projekte, nadaljevali bomo z urejevanjem kanalizacije v zgornjem delu doline, v Železnikih, pa tudi zastavili spodnji del. Poleg izgradenj kanalizacij bo potrebno izgraditi tudi čistilne naprave, tisti v Železnikih pa podvojiti zmogljivosti. Ostaja tudi vprašanje hribovskih naselij, ki tudi posredno onesnažujejo naše vodotoke, vendar je tam potrebno in možno zaostriti le nadzor na delovanjem greznic."
Letos boste začeli z gradnjo otroškega vrtca v Železnikih.
katere večje investicije v družbene dejavnosti še načrtujete?
"Poleg vrtca sta dogovorjena še vsaj dva objekta: športna hala v Železnikih, ki je bila nekoč že začeta, ter dograditev šole v Selcih v popolno osemletko. Poleg teh dveh velikih zalogajev bodo potrebne še obnove kulturnih domov, pa tudi na opuščene šolske objekte v Podlonku in Martinj vrhu ne bomo smeli pozabiti."
Zagotovo eden najtežjih problemov novih občin bo sporazum o delitveni bilanci starih občin. Kako daleč ste že v pogovorih o tem?"
"O tem zaenkrat razpravljamo le župani, ni pa še delitvena bilanca pripravljena. Sestavili smo nekakšne kriterije, ki pa bodo po moji sodbi zelo težko izvedljivi. Sam vztrajam pri tem, da smo bili v skupni občine od leta 1961, in vse kar je bilo v tem času ustvarjeno naj se deli. Bojim se. da bo s to delitveno bilanco podobno, kot je z jugoslovanskim nasledstvom."
K A M M
_ --—————
MaTfrni t* EgBEEnEISlaffl l'lr,lli><'"Mi
d.o.o.
Zgornje Bitnje 108 A, 64 209 Žabnica tel./fax: 064 312-188
da smo se 1.5.95 preselili
_Jv nove skladiščne prostore v podjetje IBI Kranj (industrija bombažnih izdelkov), cesta Staneta Žagarja 35, tel.: 064/241-605, 241-624, 241-626;
da vam po izredno ugodnih cenah nudimo
PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM
SALON POHIŠTVA
Krani, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM). TEL: 241 031
MESEC SEDEŽNIH GARNITUR
PRIČAKUJMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure
(S) (S
®
(S)
®
(S)
_Jvijake in vezne elemente iz sledečih materialov: nerjaveče jeklo (INOX)
medenina bron
umetni materiali pocinkano
Izdelujemo tudi vijake po vaših risbah.
Cene nekaterih artiklov: matica M6 - DIN 934       KV 8.8. matica M8 - DIN 934 podložka M6 - DIN 125 podložka M8 - DIN 125 vijak M 8 x 20 - DIN 933
da imamo v našem skladišču
0,90 SIT/kos 2,00 SIT/kos 0,60SIT/kos 1,00 SIT/kos 5,20 SIT/kos
(Z)
_|na cesti Staneta Žagarja 35 v Kranju cca 120 ton vijakov na zalogi. Naše geslo je:
In VI Imate tri razloge da nas obiščete in se prepričate !
(S)<S><S><S><S)®<Z>®(Z><ž>®
(2)
m m
Osojnik, vas s tremi hišami visoko pod Blegošem
Tri hiše, vas pa na dva konca
ri hiše, trije stih življenja, tri usode, bi lahko zapisali po obisku na Osojniku. rudi dobrih sto metrov je med hišami lahko velika razdalja.
Ko človek tako mimogrede opazuje življenje v odmaknjenih vaseh, bi na splošno dejal da se je v zadnjih dvajsetih letih, tudi v teh naseljih nekaj premaknilo. Ne samo zaradi tega, ker smo se že zdavnaj poslovili od mnenj, da bodo slabe komunikacije odvrnile ljudi od selitve, pač pa predvsem zato, ker se praktično na sleherni domačiji vidi obnova, vidi kaj novega. Naše vasi so v teh letih dodobra spremenile svojo zunanjo podobo, sodobni čas z vso silovitostjo vdira povsod. Na Škojje-loškem pa sploh velja, da se lažje in lepše pripelješ skoraj na sleherno kmetijo tudi skorajda 1000 metrov visoko, s povsem uničenim asfaltom, ki to ime komaj zasluži, se vedno bolj utrujamo le še v mestu in dolinah. Kaj pa, če pogledamo nekoliko bolj od blizu?
Če bi iskali najmanjšo vas, bi mednje zagotovo spadala Zala, le streljaj stran od vasi Davča, ki velja za največjo slovensko vas. Kljub temu da ima namreč samo eno hišo, je Zala še vedno uradno naselje, saj jih je nekoč (pred drugo svetovno vojno) premogla tri. Naš cilj pa tokrat ni bila Zala, ki je ime (Zala - slaba), vsaj kar zadeva poselitev žal ni
izneverilo, pač pa smo se napotili v drugo vas, ki ima še danes tri naseljene hiše, Osojnik. Je tudi ena od številnih vasi na severnem delu Škofjeloškega in Cerkljanskega pogorja, med glavnim slemenom od Mladega vrha do Hoča, krajev torej na osojni strani pod Blegošem in Poreznom. V opisu teh krajev prof. Franceta Planine lahko
preberemo, da so bili naseljeni v času druge slovenske kolonizacije v 16. in začetku 17. stoletja, nikjer tod pa narava za življenje ni kaj dosti darežljiva. Malo je obdelovalne zemlje, nekaj strmih travnikov, kmetu je glavni gozd.
Ko smo na treh domačijah Osojnika spraševali po zgodovini naselja, nismo mogli izvedeti nič novega, še tega ne, ali je ime vasi res po njeni osojni legi. Dobili smo pravzaprav nasprotujoča si odgovora: na zahodnem koncu so se nam pohvalili, da imajo te dni tudi več kot petnajst ur sonca na dan, le slabih tristo metrov stran, na vzhodnem koncu, pa da je sonca pri njih bolj malo. Bližina visokih hribov pozimi, ko je sonce nizko, vsekakor opravičuje ime, saj so nam tudi tam, kjer je poleti tega več, rekli, da je pozimi sonca le za tri ure. Seveda je ta različnost
Eogojena z bližino strmih ribov tik nad vasjo, Smre-kovnika in Malega Blegoša.
Vsekakor pa drži ugotovitev prof. Planine, da mladi iz teh hribov bežijo. Na Osojniku smo slišali, da v vasi, kjer je bilo še v začetku šestdesetih let let več kot 30 prebivalcev, danes živi le še borna polovica (14), in da jih v zadnjih petdesetih letih še ni bilo nikdar tako malo. Mladi seveda hodijo v dolino v službo, skupaj je takih pet, le še dva pa v šolo v Železnike. Ko bosta ta dva z šolo opravila, so še dodali, si iz te
vasi verjetno kar za dolgo ne bo obetati novih učencev.
Sicer pa je pri vseh hišah po nekaj glav živine, mleko oddajajo le še pri Stulcu. Novi strožji predpisi o kvaliteti mleka, so brez sodobnih hladilnih in drugih naprav pač težko uresničljivi. Pridelati je tu mogoče le nekaj za domačo porabo, odkar ni konjev, tudi ni več oranja, tako da gre le bolj za vrtičke. Pa še ena težava je: tod je ogromno divjadi, zato je vse pridelke potrebo nadvse skrbno ograditi.
Če bi skušali strniti seveda le zelo bežne vtise o treh tukajšnjih domačijah, bi morali najprej ugotoviti, da se med seboj kar precej razlikujejo. Pri Stulcu, kjer smo se pogovarjali z gospodarjem Metodom Demšarjem, smo dobili vtis silne urejenosti, natančnosti in celo strogosti, saj je samo pogled na pospravljeni skedenj, na skrbno vzdrževano sicer na zunaj staro hišo, razkrival, da kakšen je gospodar. Precej drugače je bilo pri srednji od treh hiš te vasi, po domače pri Koblarju, kjer se je videlo, da je bila pri hiši tudi nesreča, saj tam živi vdova z Anica Mediževec z dvema sinovoma, mož pa se je pred leti smrtno ponesrečil s traktorjem. Dve hčerki in en sin so od doma že odšli, kmetijo pa je sedaj je prevzel najstarejši 32-letni sin Aleš. Pred nesrečo je bil zaposlen v Niko, potem pa je službo pustil in se vrnil na kmetijo, najmlajši pa
hodi še v šolo. Domačija kaže na to, da bo moral Aleš, da jo uredi, še marsikaj postoriti. Naj le zaradi primerjave povemo, da je nekoč na tej kmetiji živelo kar 20 ljudi. Na tretji kmetiji, po domače pri Žagarju, je hiša največja, pa tudi že dozidana, in na prvi pogled bi sodili, da tu življenje teče najhitreje. Oče in mati Derlingova imata štiri sinove, eden si je že ustvaril svoj dom drugje, preostali trije pa so še pri hiši. Največja težava te domačije je bila cesta v dolino, saj so jo morali sami graditi v svojo smer, edino pomoč pa priznavajo nekdanjemu Gozdnemu gospodarstvu. Ko so cesto posipali s kamenjem iz domačega kamnoloma, pa se je zgodilo še nekaj nenavadnega: cesta se je začela zlasti v luninem soju svetiti, kar je posledica številnih kristalov, ki so jih vsebovale te skale. Ko je naključni obiskovalec to objavil v poljudnoznanstveni reviji Proteus, so začeli prihajati razni mineralologi, začeli raziskovati, in ugotovili, da gre za zanimivo najdišče. Ne
samo, da so jim delali z razkopavanjem ceste in ob cesti škodo, sedaj se boje, da bi njihove ceste ne proglasili za naravno znamenitost, saj bi to pomenilo, da lahko od dolgo načrtovanega asfaltiranja kar poslovijo.
Prav svojevrstna zgodba so te dostopne ceste: v tej vasi s komaj tremi hišami, se za (pre)ureditev približno 300 metrov poti med hišami niso mogli dogovoriti, tako da je ostala slab kolovoz, dovozno pot iz doline pa sta si domačiji na obeh koncih vasi uredili vsaka iz svoje strani. Pri Štulc so napravili priključek na že pred leti asfaltirano cesto, ki vodi po dolini Farje-ga potoka v vas Potok, ki leži nad Osojnikom, medtem ko so na drugi strani vasi pri Žagarju prizadevajo za dokončno ureditev ceste, do priključka na cesto, ki vodi iz Muštrove grape na Martinj vrh. Vse kaže, da zgleda iz Podlonka tu še dolgo ne bodo posnemali, in da bodo Ko-blarjeve koze lahko še dolgo poležavale tudi na "glavni ulici".
V Podlonku bodo asfaltirali vse vaške "ulice'
"300 metrov škarpe, 200 metrov ceste!"
sfaltiranje praktično vseh poti v vasi bo uredilo še zadnjo večjo infastrukturno otrebo Podlonka, tako da ostaja odprto le še vzdrževanje zgradbe nekdanje šole.
Ko smo se najavili k nekdanjemu predsedniku vaškega odbora Podlonka (sedaj imajo po nekaterih nesporazumih "kolektivno vodstvo") ter vršilcu dolžnosti predsednika gradbenega odbora za rekonstrukcijo cest Miru Šmidu, sicer dipl. elektro inženirju, zaposlenem v Domelu v Železnikih, nam je najprej kar spontano poočital, da je že čas, da smo se spomnili nanje. Dobršni del že urejene ceste v vasi res kažejo, da jim ni vseeno, kakšni so tod pogoji življerija.
Podlonk je vasica z nekaj nad 200 prebivalci na izredno strmem vzhodnem pobočju Ratitovca na višini od 750 do 850 metrov. Cesto v vas
kov že pred 16 leti, ko je asfalt segel do križišča za sosednji Prtovč, pred sedmimi leti pa so tako zaželeno gladko cesto dobili v vas.
so začeli urejevati iz Železni-  Dodajmo, da se dnevno pri-
Opuščena šola v Podlonku
bližno 60 prebivalcev vozi v Železnike na delo in v šolo. Že podatek o tem, da je v sami vasi kar 100 metrov višinske razlike, pa dovolj zgovorno pove, da ceste ne morejo biti ravno položne. Nasprotno, nakloni so tolikšni, da je bila za vožnjo z osebnim avtomobilom na najhujših vzponih potrebna posebna spretnost, ki jo razen domačinov obiskovalci običajno niso zmogli. Razmere so vedno poslabšale padavine, logično pa je, da najbolj pozimi, saj je običajno nedaleč pod vasjo (razen seveda v zadnjih zelenih zimah) najpogostejša snežna meja.
Cesto v Podlonk so gradili podobno kot večino krajev-
nih cest v razvejani nekdanji občini Škofja Loka: tretjino so morali prispevati prebivalci, tretjino krajevna skupnost, eno tretjino pa je primaknila tudi občina. Denar so krajani zbirali s samoprispevki, kar običajno pa je tudi postalo, da so mnogo dela opravjli sami.
Zadnji cestni podvig v Podlonku je bil sprva ocenjen na vrednost od 180 do 200 tisoč nemških mark, vendar se je pokazalo, da je bila težavnost terena premalo upoštevana. Velika strmina in malo prostora namreč narekujeta veliko število opornih zidov, tako da niso daleč od resnice v naslovu zapisane Številke (ponekod je oporni zid potreben na obeh straneh ceste). Druga posebnost teh krajev je izredna množina vode, ki praktično vre iz tal na vseh koncih, zato je pri urejevanju asfaltiranih cest potrebno temeljito poskrbeti tudi za ustrezno odvodnjavanje.
Tudi za to investicijo v vaške ceste pričakujejo tret-jinski delež občine, enak prispevek krajevne skupnosti, za lastni prispevek pa so poleg vloženega dela leta 1993 ponovno razpisali tudi samoprispevek. Ker stroški presegajo prvotne ocene, r>odo morah plačevanje samoprispevka podaljšati za eno leto, do leta 1997. Skup na dolžina "ulic" je 2 600
me4rov, ceste pa bodo (razen tam, kjer prostor tega ne dopušča) uredili v širini treh in pol metrov. Doslej pa so v oporne zidove vgradili že več kot 450 prostorninskih metrov betona, sami prebivalci pa so doslej opravili že blizu 4000 delovnih ur. Pričakujejo, da bo poslej tudi veliko lažje pozimi očistiti cesto, pa tudi sonce, saj so na prisojni strani, jim bo tako lažje pomagalo. V zvezi z vodo še omenimo, da je pri urejanju cest sodelovalo z urejanjem hudournika tudi Podjetje za urejanje hudournikov, ki je pri tem izgradilo (polovično IZ vodnogospodarskih sredstev) tudi del odvodnjavanja ter opore ceste.
Na tak način bodo, po besedah Mira Šmida, rešeni glavni infrastrukturni problemi vasi, saj imajo lasten vodovod, telefon je bil napeljan že pred leti praktično v vsako hišo. Morda bodo raz-
mislili tudi o javni razsvetljavi, za kar pa še ni odločitve. Edina "boleča točka" tako v Podlonku ostaja stavba nek; danje osnovne šole, ki nevzdrževana žalostno propada, čeprav za razne prireditve v vasi - tudi kakšno igrico so si sami uprizorili, z veseljem pa so vabili v goste tudi "gledališčnike" iz sosednjih vasi, ta objekt z dvorano in odrom potrebujejo. V vasi jc sicer kar 30 otrok, ki se sedaj s kombijem vozijo v šolo v Železnike, morda pa bo bližnja reforma osnovnega šolanja (trikrat po tri leta) odprla tudi prespektivo njene prvotne namembnosti . Tudi za šport so poskrbeli, saj so pred vasjo uredili košarkarsko igrišče.
JE«SE»NI»CE
KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 3 - 6. JUNIJA 1995
ZA NAMI JE TEŽU IN DOLGA SEZONA
Prav gotovo ima vsak pristaš jeseniškega hokeja svoje poglede na sezono, ki je za nami. V klubu pa s>no poskušali predvsem trezno in strokovno analizirati dogajanja v dolgi in razvlečeni sezoni.
Da bi nanizali vse poglede in dejstva, je zaradi pomanjkanja prostora skorajda nemogoče. Zavedati & moramo, da jeseniški hokej ni le prvo moštvo, temveč je klubski pogon ogromen, V naših razmerah Zagotoviti pogoje za dobre in strokovne treninge za vse selekcije od začetnikov v hokejski Šoli pa vse do prvega moštva je te samo posebi velik uspeh.
Mlajše selekcije, so svoje cilje prav gotovo dosegle. V vseh kategorijah, smo igrali v finalih. Osvojili tri od Štirih motnih naslovov državnih prvakov, posebej uspešno pa so se naše mlajše selekcije uveljavljale v mednarodni areni. Vsekakor je 1. mesto pionirjev na svetovnem pokalu v Zeli am Seeju krona uspešnega dela z naraščajniki. Posebej je treba poudariti, da je Pri najmlajših selekcijah velik prispevek dali tudi starši otrok, ki so pomagali tako finančno, kot tudi organizacijsko. Zavedamo se, da mlajše selekcije potrebujejo veliko tekem, ter veliko ledu. Žal pa je prav za te kategorije od začetnikov do kadetov vedno premalo prostora v urniku ledene dvorane, zato bi pomotno umetno drsališče pomenilo prav gotovo velik korak naprej. Strokovno delo temelji na domačih kadrih, nekdanjih igralcih kluba, ki so vse teto izredno potrpeiljivo delali in se trudili.
Vsekakor je ocena sezone za vse ekipe od začetnikov do mladincev lahko odlično.
Drugače pa je pri prvem moštvu. Vsekakor je 12. mesto v evropskem pokalu drtavnih prvakov velik uspeh. Vendar pa je bilo v igri moštva skozi vso sezono veliko preveč nihanj. Koncept igre je bil podrejen bolj zaprti obrambni igri, ki ni bila privlačna za gledalce, zato je bila zamenjava trenerja med sezono nujna. Zal je v končnici prvenstva prišlo do odstopa Celja, tako da je moštvo brez tekem izgubilo tekmovalni ritem. S/a prvih tekmah super
finala se to ni toliko poznalo, toda po poškodbah ključnih igralcev, pa je prišlo do hudega padca v igri. Nenormalno za jeseniško moštvo je bilo tudi to, da se ekipa ni več pobrala po izenačenju Olimpije na 2:2, to pa je vsekakor v celoti vzrok izpada tekem v polfinalu prvenstva.
Še posebej so pomanjkanje tekem občutili tujci (Kadikov, Beljaevski) ter domači nosilci igre. Poškodbe skozi vso sezono so prav tako storile svoje. Vse to so vzroki, na katere se pač ni dalo vplivati. Vendar pa je za objektivno oceno treba dodati tudi tisto, kar nam je v sezoni manjkalo, pa se da odpraviti z dolgotrajnim delom in treningom. Dejstvo je, da se v Evropi in svetu igra hokej, ki zahteva veliko fizično pripravljenost igralcev. Igra na telo, natančno pokri-
vanje po vsem igrišču, veliko drsanja brez paka, vse to so zahteve modernega hokeja. Vsi igralci, ki izhajajo iz jeseniške hokejske šole, so po tradiciji tehnično sijajno podkovani, drsalno solidni, vendar za korak naprej bo potrebno pridobiti fizično moč, za to pa je potrebno veliko dela v "mučilnici", ki je od začetka lanske sezone prav gotovo velika pridobitev kluba. Ob tem pa bo potrebno spremeniti tudi miselnost mlajših igralcev, ki so v mlajših kategorijah zlahka osvajali naslove, kar jim je ostalo v podzavesti. Za igranje v prvem moštvu pa je potrebno veliko več dela in prizadevnosti, predvsem pa je potrebno dojeti, da je potrebno na vsaki tekmi dati v igro 100-odstotni učinek. Prav na tekmah s slabšimi nasprotniki je letos ekipa najbolj nihala (Maribor, Triglav). Pa pri tem ne gre zato, da se na treningih ni delalo s polno močjo in prizadevnostjo. Ne! Treniralo se je zelo solidno, toda še bolj profesionalen odnos bi avtomatsko pomenil še en korak k njihovi zrelosti in postopnem prevzemu odgovornosti na svoja ramena.
Realno gledano igralski potencial imamo, mladi bodo dozoreli in tudi letošnja sezona je za njih pomembna Šola. In iz tega vidika izguba naslova ni tragična.
Vsekakor pa bo za nadaljnji razvoj jeseniškega hokeja zelo pomembno še nekaj. Namreč sama organizaicja kluba, ki mora biti zasnovana na profesionalni osnovi in materialnih (finančnih) pogojih. Že sedaj izgubijo v sezoni povprečno dva kvalitetna igralca, ki zaradi boljših finančnih pogojev odhajajo h konkurentom, takšnega izpada pa ne prenesejo niti klubi, z močnejšim zaledjem, kot so Jesenice.
Zato bi bilo potrebno zagotoviti normalne pogoje za delo kluba v daljšem obdobju, z dolgoročnejšo rešitvijo financiranja in organizacije kluba.
Jesenice in širša Gorenjska bi se morala bolj zavedati, da je lahko zdrveli po hribu navzdol, težko pa se je povzpeli spet nazaj na vrh.
DOSEŽKI HK ACRONIKS JESENICE
V SEZONI 1994/95
HK ACRONIKS JESENICE - ČLANI
J* mesto v Evropskem pokalu državnih prvakov
(Sodelovalo je 32 ekip državnih prvakov, Jeseničani so Zmagali na četrtfinalnem turnirju v Budimpešti, osvojili 3. mes*o na polfinalnem turnirju na Švedskem) Uvrstitev je d°slej največji mednarodni uspeh kluba!
mesto državno prvenstvo Slovenije 4« mesto v tekmovanju 4 narodov - v elitni skupini Adria 2- mesto v poletni ligi Bled 94
HK ACRONIKS JESENICE - MLADINCI
L mesto državno prvenstvo Slovenije
HK ACRONIKS JESENICE - KADETI
1. niesto državno prvenstvo Slovenije
HK ACRONIKS JESENICE ■ PIONIRJI
1. mesto državno prvenstvo Slovenije
1. mesto na 4. svetovnem pokalu v Zeli am See
1. mesto na Novoletnem turnirju v Beljaku
HK ACRONIKS JESENICE • MALČKI
2. mesto državno prvenstvo Slovenije
L mesto na finalnem turnirju lige Alpe Adria 2. mesto v rednem delu lige Alpe Adria
1. mesto na turnirju za Zalokarjev memorial v Kranju
2. mesto na Božičnem turnirju na Jesenicah
HK ACRONIKS JESENICE ■ HOKEJSKA ŠOLA A
L mesto v ligi Alpe Adria - ligaški del
2. mesto na zaključnem turnirju Alpe Adria
1. mesto na memorialnem turnirju Aleša Kalana na Jesenicah
HK ACRONIKS JESENICE ■ VETERANI
1. mesto na neuradnem državnem prvenstvu veteranov Slovenije
Actii/spE		
		
		
	-	
S športnimi copati ACTIV       Uvoznik in distributer, opremljamo tudi trikratne                 , .. državne prvake H. K.            DIGIT, d.o.o. Ljubljana, ACRONIKS JESENICE.          tel. (061) 714-999		
3IGLAS
Ntji5iktviitjM
za fK&pogirotje vošege blogc
'   ii storitev io Goreijski
Beseda urednika
Čas, v katerem prihaja med vas, dragi bralci, tretja številka našega klubskega glasila JE-SE-Nl-CE, prav gotovo ni tisti pravi hokejski. Toda izjemno dolga sezona je povzročila, da naša priloga prihaja med vas na samem začetku poletja. Srčno upamo, da jo boste kljub temu prebirali z zanimanjem. S to številko zaključujemo sezono, ki je bila morda za navijače, ki spremljajo le prvo ekipo HK Acroniksa neuspešna, za tiste pa, ki radi zaidejo tudi na tekme ostalih selekcij kluba pa seveda bolj uspešna. V klubu smo po eni strani ialostni, ker nam ni uspelo obraniti članskega naslova, toda po drugi strani pa ocenjujemo, da je bila sezona solidna. Upoštevati moramo, da je bil klub jeseni pred začetkom sezone praktično pred zlomom. S ponujeno roko tradicionalnega sponzorja Acronija in velikodušno pomočjo novega sponzorja
Oniksa, ter z veliko truda peščice klubskih delavcev, nam je uspelo tudi to sezono pripeljati do konca. Še več! Klub je dosegel na mednarodnem področju zelo odmevne rezultate, praktično v vseh starostnih skupinah. Enako velja tudi za državna prvenstva, saj so v vseh kategorijah v finalnih nastopih nastopale selekcije jeseniškega kluba. Rezultati so bili odlični - preglednica na 1. strani to potrjuje.
S to številko tudi naš uredniški odbor zaključuje sezono 94/95. Verjamemo, da bomo že jeseni s pomočjo GORENJSEGA GLASA prišli v vaše domove z novimi številkami JE-SE-NIC. Vsem, ki vas zanima jeseniški hokej, želimo prijetne počitnice, z željo, da nadaljujemo naše prijateljevanje tudi v prihodnje.
VaŠ Branko Jeršin
Andrej RAZINGER HK Acroniks
OSTAL SEM DOMA
Star je 28 let, eden najbolj nevarnih jeseniških napadalcev, zagotovo pa najbolj borben in vztrajen, v konici napada. Poročen in oče dveh otrok, dveinpolletnega Gašperja ter pol leta stare Lucije.
- Sezona 1994/95 je za nami, letos prvič niste bili prvaki?
"Vsekakor ne morem biti zadovoljen. Potem ko smo dosegli velik uspeh v Pokalu Evropskih prvakov, ko smo na polfinalnem turnirju zasedli tretje mesto, kar je največji uspeh slovenskega hokeja, smo imeli tudi v prvenstvu lepo priložnosti. V finalu smo povedli z 2:0 v dvobojih proti Olimpiji. Potem ko smo imeli izjemno priložnost, da povedemo tudi s 3:1, smo doživeli veliko smolo. Poškodoval se nam je Udar Rahmatul-jin, pa tudi nasplošno nam je boginja Fortuna obrnila hrbet. Izgubili smo nato odločilni dvoboj po streljanju kazenskih strelov. Ko so Ljubljančani izenačili na 2:2, jih nismo mogli več ujeti. Če bi povedli s 3:1, bi znova, četrtič, osvojili naslov."
- Kazalo je, da boš v naslednji sezoni zaigral za Bled?
"Razmišljal sem resno, da bi zamenjal okolje, pa tudi zaslužil nekaj več. Toda, ko sem se resno pomenil z Romanom Smolejem, sem se odločil, da ostanem tam, kjer je moje mesto. Pri domačem klubu, ki ga imam najraje."
- Tvoj napad je razpadel. Kopitar in Marko Smolej sta se preselila na Bled?
"Res je, toda zadnjo sezono sem poskusil igrati skupaj z mladima, Varlom in Pretnarjem. Nimam nič
proti, da nadaljujemo skupaj. Dovolj časa je, da ugotovimo, s kom bo najbolje, da igram, tega se sploh ne bojim."
- Precejšnji del zadnje sezone vas je treniral Borisov, pred zaključkom pa Arsenault?
"Morda je bil čas, da nekaj zamenjamo. Vsaka zamenjava prinaša kaj zanimivega. Seveda pa v tako kratkem času ni mogel pokazati kaj več. Sprememba
mi vsekakor odgovarja. Kanadčan je kot človek dober, kot trenerja pa se ga bomo morali še navaditi."
- V zadnjem času se govori, da je prišlo do nesoglasja med dvema sponzorjema Acronijem in Oniksom?
"Ne vem, če je vse tako "vroče", kot kaže na prvi pogled. Na Jesenicah pa bi vsekakor morali pritegniti vse tiste, ki želijo pomagati hokeju. Da se ne bo zgodilo kot v Celju, kjer so bankrotirali. Hokej je drag šport, zato je vsak tolar dobrodošel. Treba se je zavedati, če bi mi bankrotirali, bi se to poznalo tudi Olimpiji, oziroma obratno. Moramo dobro paziti, vsak pa naj bi bil dobrodošel."
- Začeli ste s treningi 22. maja, ali je to prezgodaj?
"Nikakor. Če hočeš biti v sezoni dober, moraš začeti zgodaj. Poleg treninga pa se ukvarjam še s tenisom, malim nogometom, pa tudi rad plavam. V zadnjem času imam še dodaten prijeten "šport", uživam ob sinu Gašperju in mali Luciji, ki je stara šele pol leta."
D. Dragojević
PRESTOPNI ROK RAZBURLJIV KOT ŽE DOLGO NE
Ker se je letošnje državno prvenstvo, zaradi nesmiselnega tekmovalnega sistema, katerega botri so bili Strokovni svet Hokejske zveze Slovenije in ob Olimpiji Hertz zanimivo tudi Celje, zavleklo skoraj v mesec maj ni bilo pričakovati, da bo prestopni rok obetal kaj bolj zanimivih selitev.
Po eni strani je bilo za klube malo časa, da bi se pripravili na prestopni rok, po drugi strani pa je bankrot Celja še pred koncem sezone ponudil ekipam kar nekaj zelo dobrih igralcev.
Vendar pa je za presenečenje in bum poskrbela Spor-tina z Bleda. Z ambicioznim in poslovno očitno uspešnim sponzorjem je blejski klub začel kupovati sanjsko ekipo. Lotil se je kar prvih sosedov na Jesenicah, oko pa je vrgel tudi na Olimpijine hokejiste. Sedaj, ko je prestopni rok za nami, sicer lahko ugotovimo, da je bilo kar precej grmenja, vendar pa malo dežja.
Čeprav je v Ljubljani za izpisnice zaprosilo kar 11 igralcev, ki so očitno tako hoteli pridobiti še bogatejše ponudbe, računajoč, da se bo vodstvo novih državnih prvakov ustrašilo groženj z odhodom, ter da se je tudi na Jesenicah govorilo veliko o prestopih ključnih igralcev, pa se je vse skupaj končalo dokaj mirno.
Žal je jeseniški klub zapustil trenutno prav gotovo najboljši center v Sloveniji Marko Smolej, ki se je presenetljivo preselil na Bled. Ob tem, da so na Jesenicah v zadnjih letih ostali kar brez nekaj odličnih hokejistov, ki so prav v času, ko so dosegli svojo hokejsko zrelost zapustili matični klub, prav gotovo pušča velike vrzeli v jeseniškem moštvu. K sreči se je Andrej Razinger odločil, da
ostane v Podmežaklli, ter da je Tom Jug izpolnil že lani dano obljubo, da se bo vrnil iz Ljubljane na Jesenice. Matjaž Kopitar je po dolgem kolebanju med nadaljevanjem svoje športne poti ali prenehanjem igranja sprejel odločitev, da bo s hokejem nadaljeval, vendar se je odločil, da poskusi svojo pot nadaljevati na Bledu, kjer vseeno pričakuje manjše obremenitve kot na Jesenicah.
Če upoštevamo, da se ruska napadalna trojka Kadikov, Beljaevski in Rahmatuljin skoraj zanesljivo ne bo vrnila na Jesenice, bodo avgusta jeseniški hokejisti startali praktično brez prve in druge peterke iz zadnejga prvenstva. Žal se po nizu težkih poškodb od igralne poti poslavlja tudi eden izmed velikih borcev Marjan Kozar, o nadaljevnanu igralske poti pa se še odloča Drago Mlinarcc (upajmo, da ga bo vodstvu kluba še uspelo nagovoriti, da bo nadaljeval), bo jeseniška ekipa zelo pomlajena.
Po drugi strani je za slovenski hokej koristno, da so na Bledu ambicije zrasle, m da so pripeljali ob Smoleju in Kopitarju še Luka Simšiča in Rojška iz Celja, Tišlerja n Olimpije. Tako se nam v novi sezoni obeta prav gotovo najbolj zanimivo hokejsko prvenstvo v samostojni
Sloveniji.
Prav gotovo bosta ob trojki standardnih polfinalistov svojo priložnost iskala tudi Triglav in Maribor, ki prav tako napovedujeta močnejše ekipe kot v preteklih sezonah. Sla; vija, pa bi ob morebitni uresničitvi dologoletne želje - strehe nad drsališčem postala tudi zanimivejša.
Seveda je pred začetkom sezone v avgustu gotovo za pričakovati še nekaj sporazumnih selitev, ter razporeditev nekaterih mlajših igralcev z dvojnimi licencami po klubih.
Torej resnično lahko pričakujemo bolj izenačeno i° zaradi tega zanimivejšo hokejsko prvenstvo.
REZULTATI FINALNIH TEKEM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
Člani:
Olimpija Hertz - Acroniks 3:4, Acroniks -Olimpija Hertz 1:0, Olimpija Hertz - Acroniks 5:1, Acroniks - Olimpija Hertz 3:4, Olimpija Hertz - Acroniks 6:4, Acroniks -Olimpija Hertz 1:5.
Mladinci:
Acroniks - Olimpija Hertz 4:3, Olimpija Hertz - Acroniks 2:4, Acroniks - Olimpija Hertz 6:2.
Kadeti:
Za. vašo statistiko pa še naslednji rezultati:
Pionirji:
(vse na turnirju v Zeli am Sec) Acroniks -Budimpešta 13:3, Acroniks - Ottobrun 18:1» Acroniks - Minks 6:3, Acroniks - Villnius 4:2, Acroniks - Banska B. 7:2, Acroniks - Riga 10:1.
Hokejska šola:
Acroni ks - Traktor Čeljabinsk 0:11, Acroniks - BIC VSV 9:0, Acroniks - Triglav 2:2, Acroniks - Olimpija Hertz 2:0.
Acroniks - Olimpija Hertz 4:7, Olimpija Hertz - Acroniks 7:4, Acroniks - Olimpija Hertz 3:1, Olimpija Hertz - Acroniks 4:5, Acroniks - Olimpija Hertz 5:4.
Pionirji:
Acroniks - Olimpija Hertz 8:0, Olimpija Hertz Acroniks 2:4, Acroniks - Olimpija Hertz 9:3.
Malčki:
Olimpija Hertz - Acroniks 2:3, Acroniks -Olimpija Hertz 0:2, Olimpija Hertz - Acroniks 4:0. Acroniks - Olimpija Hertz 2:3.
V sezoni 1994/95 so vse ekipe HK Acroniks Jesenice odigrale 247 prijateljskih in prvenstvenih tekem (vsak dan eno tekmo!)* Naši hokejisti so 186-krat zmagali, 11 - krat igrali neodločeno in 50-krat izgubili ter pri tem dosegli razmerje v golih 2072:637.
OBRTNA ZBORNICA JESENICE
TEDEN OBRTNIŠTVA
OD RATEČ DO RODIN
Teden obrti in podjetništva
Mojstrstvo in kakovost
"Območna obrtna zbornica Jesenice tudi letos prireja teden obrti pod sloganom Iz roda v rod obrt najde pot. Teden obrti bomo začeli z razstavo obrti in podjetništva v Kosovi graščini na Jesenicah. Na razstavi bodo predstavljene prav vse dejavnosti, ki so pomembne v jeseniški in v kranjskogorski občini. Svoje ponudbe bodo predstavili tudi sponzorji praznovanja.
PROGRAM
9. JUNUA, ob 17. uri: OTVORITEV RAZSTAVE 11. JUNUA, ob 18. uri: MODNA REVIJA Z NOVOSTMI V SVETU MODE IN PRIČESK v gledališču Tone Čufar z glasbenim presenečenjem in nagradnim žrebanjem vstopnic 12. JUNIJA, 10. - 18. ure: DAN INFORMATIKE Predstavitev MOBITELA ob 18. uri: Predavanje: RAČUNALNIK -PODJETNIKOVA DESNA ROKA (predava: IZID, d.o.o., Jesenice) 13. JUNIJA, 10. -18. ure: DAN OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE Gost: Nataša Razpotnik Kozinc - pravna svetovalka 14. JUNIJA, 10. -18. ure: SVETOVALNI DAN GORENJSKE BANKE, D.D., KRANJ in ZAVAROVALNICE ADRIATIC, D.D. ob 18. uri: Predavanje: URAVNOVEŠENA PREHRANA (predava Vasiljka Kokalj) 15. JUNIJA, 10. • 18. ure: DAN MALEGA GOSPODARSTVA ob 18. uri: Predavanje: INFORMATIKA PRIHODNOSTI
Multimedijsko prikazovanje različnih vrst sporočil 16. JUNIJA, 10. -18. ure: DAN OBRTNE ZBORNICE JESENICE
ob 18. uri: Predavanje: OBRT NA SLOVENSKEM -VČERAJ ZA JUTRI Gost: prof. dr. JANEZ BOGATAJ
Eno uro pred otvoritvijo razstave bosta nastopila Pihalni orkester jeseniških železarjev in Folklorna skupina Triglav.
Poleg razstave bomo organizirali tudi spremljevalne dejavnosti, ki bodo potekale vsak dan v času razstave v zgornjih prostorih Kosove graščine. Predavanja so naravnana na višjo kvaliteto človekovega življenja in dela in bodo zato zanimiva ne samo za obrtnike, ampak tudi za druge obiskovalce. Rdeča nit vsega je napredek in razvoj na koreninah preteklosti.
V času nenehnih sprememb na področju gospodarstva in politike tudi obrtniki nismo šli
mirno mimo tega. Dobili smo obrtni zakon, ki nas vrača v stare dobre čase cehovstva, katerega temelj sta mojstrstvo in kakovost obrtniškega dela. Na naši zbornici smo v tem času sprejeli statut, s katerim smo se preimenovali v območno obrtno zbornico ter sprejeli nove naloge, kot so izdajanje obrtnih dovoljenj, vodenje registra obrtnikov in druge naloge, ki jih že opravljamo. Prednostna naloga bi morala postati izobraževanje, še posebej izobraževanje mladih v obrtnih poklicih, ki jih ponesrečeno usmerjeno izobraževanje ni zagotovilo v zadostni meri in kvaliteti. Tudi o tem bo tekla beseda na svetovnem dnevu domače obrtne zbornice.
Prepričan sem, da morajo obrtniki opraviti pomembno vlogo v razvoju vsake občine, naših dveh še posebej. S smotrnim načrtovanjem deficitarnih dejavnosti bi se stanje še popravilo, žal pa imajo odgovorni in to so svetovalne službe, šole in starši za to premalo posluha. Obrtniki si želimo, da bi bilo v prihodnje drugače. Organizacija tako obsežne prireditve zahteva dodatna sredstva. Vsaka pomoč in razumevanje pomenita moralno in materialno okrepitev. Obeh smo potrebni. Zato se zahvaljujem donatorjem in sponzorjem, ki so nas podprli. Hvala tudi Obrtni zbornici Slovenije za njen prispevek in strokovno pomoč. Hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da bo teden obrti in podjetništva na Jesenicah uspel."
Predsednik Obrtne
zbornice Jesenice Peter Muhar
GLAVNI POKROVITELJ
Gorenjska^ Banka
f W d.d. Kranj
Banka d posluhom
Novo vodstvo Obrtne zbornice Jesentce
Občina mora sodelovati z zbornico
Jeseniški in kranjskogorski obrtniki imajo številne probleme in želijo biti enakovreden sogovornik z obema občinama. Več olajšav in kreditov, ne nazadnje pa tudi več družabnosti med člani.
Jesenice, 5. junija - V Obrtni zbornici Jesenice, ki je ena najstarejših slovenskih obrtnih zbornic in v kateri se danes združuje že 500 samostojnih podjetnikov iz jeseniške in kranjskogorske občine, so lani decembra izvolili novo vodstvo zbornice.
Kaj pravijo o vlogi in delu Obrtne zbornice Jesenice predstavniki skupščine in njenih odborov:
Darko Globevnik, predsednik skupščine Obrtne zbornice Jesenice, obrtnik iz Smokuča:
"Vsekakor je v prihodnje ena izmed naših pomembnih nalog ta, da se bomo čimbolj povezovali z obema občinama, jeseniško in kranjskogorsko. Sodelovanje Obrtne zbornice in obeh občin mora biti stalno, saj zbornica mora vplivati na, denimo, delitev posojil, ki so namenjena obrtnikom. Prav tako mora zbornica sodelovati pri pogovorih, ko se bodo oblikovale obrtne cone in tudi na vseh drugih področjih skrbeti za pospeševanje obrti in za razreševanje vseh problemov, ki jih obrtniki, ki jih v obeh občinah ni malo, občutijo ob svojem delu. Zbornica mora skrbeti za boljše pogoje za sedanje in bodoče obrtnike in premagovati ovire, ki se pojavljajo ob tem, če nekdo želi odpreti obrtno delavnico, jo povečati ali razširiti."
Blaženka Derling, predsednica nadzornega odbora Obrtne zbornice Jesenice in obrtnica iz Žirovnice: "Moja naloga je zdaj v tem, da skupaj s člani nadzornega odbora skrbim za pravilno poslovanje Obrtne zbornice, ze prej pa sem bila aktivna v sekciji, ki združuje frizerke in frizerje. Ne le obrtnikom, ki se ukvarjajo s frizersko dejavnostjo, tudi vsem drugim članom mora v prihodnje zbornica več nuditi na področju svetovanja. Ne nazadnje pa se bom zavzemala se za to, da bi se * kranjskogorski in jeseniški obrtniki tako kot nekdaj več družili med seboj in se spoznavali, saj se zdaj vsi nekako le nekako "zapirajo" v svoj posel. Na raznih srečanjih in druženjih bi se lahko pogovorili o problemih, s katerimi se kot obrtniki srečujemo."
Miloš Možina, podpredsednik izvršilnega odbora, podpredsednik zbornice in obrtnik iz Smokuča: "Zbornica namerava voditi tako politiko, da bodo samostojni
PRODAJA AVTOMOBILOV IN SERVISI ZA VOZILA IZ PROGRAMA VOLKSVVAGEN IN ŠKODA.
Telefon/fax: 064/861-175
slovenske železarne
ŽELEZARNA JESENICE
~ (FU PROM
Tel. centrala +386 64861441 Cesta železarjev 8, 64270 Jesenice
podjetniki zares začutili, da je zbornica mesto, preko katere se vendarle dajo rešiti marsikateri problemi. Veseli smo, da imamo sekretarko zbornice Vilmo Hribar, ki nam je s svojo sposobnostjo, marljivostjo in poznavanjem problemov v veliko pomoč. In problemov in težav, s katerimi se srečujejo obrtniki, nikoli ne zmanjka, zato mislim, da bomo imeli v prihodnje kar precej dela... Želel bi tudi, da bi se v okviru zbornice okrepila kulturna dejavnost, in da bi se tisti obrtniki, ki se ukvarjajo s kulturo ali jih zanima, povezali in sprejeli svoj program dela."
Vera Žvan, podpredsednica skupščine in obrtnica iz Žirovnice: "Članica zbornice sem od leta 1980, mož pa je bil član že prej, zato poznam njeno delo in njen program. Lahko rečem, da si jeseniška Obrtna zbornica dovolj prizadeva za reševanje problemov, kijih imajo obrtniki, še posebej je hvalevredno delo sekretarke Vilme Hribar. Mislim, da bo zbornica pod novim vodstvom uspešna, marsikaj pa seveda sploh ni odvisno od nje. Recimo: vsi obrtniki si želijo več pomoči države, predvsem več olajšav in kreditov. Če se primerjamo z obrtniki na drugi strani meje, je skoraj nerazumljivo, da pri nas obrtnik, ki kupi stroj, ki ga rabi, naslednje leto placa ogromno davka. Razmere so se malo ali nič spremenile. In tudi o teh vprašanjih bodo morale zbornice spregovoriti in postati upoštevanja vreden sogovornik bodisi z državo ali občino."
W H
Janja Dolhar, podpredsednica Obrtne zbornice in obrtnica iz Rateč: "V okviru zbornice se bom zavzemala predvsem za uveljavljanje gostinstva in turizma v obeh občinah. Gostinstvo ima nemalo problemov - v zadnjem času smo veliko razpravljali predvsem o delovnem času v gostinskih lokalih, ker so v jeseniški občini precejšnji problemi. O olajšavah in obdavčitvah obrtnikov bom pa povedala čisto preprosto: tisti, ki vec in bolje dela, naj več tudi ima." • D. S.
PANCUR d.o.o.
aaaa
Blejska Dobrava 1, 64273 BI. Dobrava, tel., fax: 064/874-100
® TOYOTA
PRODAJA IN SERVIS VOZIL
/7 RMMJLT jtfh
PRODAJA VOZIL RENAULT
(leasing - KREDITI) AVTOSERVIS, UČARSTVO, KLEPARSTVO, PRODAJA REZERVNIH DELOV
Tel., /Fax:064/83 852
OBRT OD RATEČ DO RODIN
Audio in video
ZUPAN TONČKA, VIDEOTEKA "JEŽEK", BREG 24A, 64274 ŽIROVNICA STRAJNAR BORIS, VIDEOSTUDIO, video storitve, BREZNICA 55, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 618
Avtoelektričarstvo
KOBAL DRAGO, SELO PRI ŽIROVNICI 16A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 565
KELVIŠAR PRIMOŽ, TITOVA 53 B, 64270 JESENICE
JERNEJC ALEKSANDER, CESTA 1. MAJA 124, 64270 JESENICE
Avtokamp
VOGA FRANC, avtokamp, okrepčevalnica in druge storitve prehrane, DOVJE 9, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 105
Avtokleparstvo in avtoličarstvo
JEREB VINKO, LIPCE 39, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 104 KRANJČIČ NIKOLA, BLEJSKA DOBRAVA 144, 64273 BLEJSKA DOBRAVA PELJHAN ROK, BREZNICA 37, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 450 PRIMOŽIČ PETER, FINŽGARJEVA 2, 64270 JESENICE, tel. 83 852 GORJANC FRANC, ŽIROVNICA 70, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 428
Avtomehanika
ČUFER ROMAN, avtomehanika in avtovleka,
HRUŠICA 105, 64270 JESENICE, tel. 871 074 DEŽMAN JANEZ, SELO PRI ŽIROVNICI 9, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801-602 MARN ŽARKO, GRADNIKOVA ULICA 2, 64270 JESENICE, tel. 83 948 MLAKER DUŠAN, KIDRIČEVA 6, 64270 JESENICE, tel. 84 582 PANČUR BOJAN, BLEJSKA DOBRAVA 1,
64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 100 ŠTUR M IVAN, ŽIROVNICA 94/A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 391
Avtopralnica
POGAČAR PERO, KIDRIČEVA 26/C, 64270 JESENICE
SVETINA KARMEN, CESTA 1. MAJA 94, 64270 JESENICE, tel. 84 583
SOVUU JOSIP, KIDRIČEVA 13, 64270 JESENICE
Brusilstvo
JENKO MARIJA, TITOVA 22 A, 64270 JESENICE, tel. 861 010 MLINAREC DRAGO, ŠS "PODMEŽAKLA", brusilstvo, brušenje drsalk in servisiranje športne opreme, TITOVA 1/A, 64270 JESENICE
Popravilo dežnikov
JENKO MARIJA, izdelava in popravilo dežnikov in sončnikov, brušenje rezil, TITOVA 22 A, 64270 JESENICE, tel. 861 010
Cvetličarstvo in vrtnarstvo
HRIBAR SLAVICA, CVETLIČARNA PRI JONU,
ČERNETOVA 3, 64281 KRANJSKA GORA KALIŠNIK ALFONZ, TITOVA 22A, 64270 JESENICE, tel. 81 738 PODPAC BOŽIDAR, TITOVA 42, 64270 JESENICE ROLC SONJA, NASELJE SLAVKA ČERNETA,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 123 SITAR MARIJA, CVETLIČARNA "ZVONČEK",
BRATOV RUPAR 9, 64270 JESENICE, tel. 83 808 SITAR MIRKO, BLEJSKA DOBRAVA,
64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 343 NOVAK ALBIN, BLEJSKA DOBRAVA,
64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 344
Čevljarstvo
KAPUS MARIJA - MIHAELA, CESTA ŽELEZARJEV 4, 64270 JESENICE MLADENOVIČ TOMISLAV, TITOVA 69, 64270 JESENICE, tel. 85 331 RADOVANOVIČ RADE, CANKARJEVA 15, 64270 JESENICE SMOLEJ ALOJZIJ, ČEVLJARSTVO SMOLEJ,
ZGORNJE RUTE 68, 64282 GOZD-MARTUUEK TESIČ VLADAN, BOKALOVA 5, 64270 JESENICE
Čišči
iscenje
BERLOT IVAN, čiščenje oken, HRUŠICA 71 G, 64270 JESENICE, tel. 871 020 LAVTIŽAR BRANKO, čiščenje poslovnih prostorov in gospodinjstev, ZGORNJE RUTE 50, 64282 GOZD MARTULJEK
BERGLES MARIJA, B-B, čiščenje stanovanjskih in poslovnih prostorov, ZABREZNICA 50G, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 641
Elektroinstalaterstvo
BEGOVIČ EMIR, BOKALOVA 9, 64270 JESENICE HARTMAN KARLO, KURIRSKA POT 1A, 64270 JESENICE MISOTIČ SAŠO, ZGORNJE RUTE 69,
64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 067 MOŽINA MILOŠ, SMOKUČ 84, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 282 POSUŠEN MIROSLAV, HRUŠICA 2, 64270 JESENICE, tel. 83 209 ŠAŠEK ALOJZ, VERDNIKOVA 35, 64270 JESENICE CUZNAR SIMON, LEDINE 12, 64280 KRANJSKA GORA ČARNI IGOR, BREZNICA 48/A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801-251 DIVJAK GABRIEL, HRUŠICA 71 C, 64270 JESENICE, tel. 871 165 KOS BORIS, elektroinstalaterstvo in elektromehanika,
JERALOVA 6, 64270 JESENICE KUROŠ VLADO, MLADINSKA 4, 64270 JESENICE MALEJ BORIS, TOMŠIČEVA 98G, 64270 JESENICE, tel. 82 770 NOČ ANTON, BISTRO NOČ, elektroinstalaterstvo, elektromehanika,
gostinstvo, SELO PRI ŽIROVNICI 42, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 173 SLIVNIK FILIP, elektroinstalaterstvo, predelava kovin,
LEDARSKA ULICA 4, 64270 JESENICE, tel. 83 513 ŠPENDAL DUŠAN, elektroinstalaterstvo, meritve instalacij, trgovina,
TITOVA 26A (TRGOVINA), 64270 JESENICE, tel. 81 503 VOGELNIK JANEZ, TAVČARJEVA 16, 64270 JESENICE
Elekromehanika
GROZINA IVAN, elektromehanika za dvigala,
BEZJE 6 (SVETINOVA 23), 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 752 PAVLINJEK ANTON, ELEKTROMEHANIKA,
TAVČARJEVA 38, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 861 860 RAVNIHAR LEOPOLD, LIPCE 7, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 248 VAHČIČ EDVARD, BLEJSKA DOBRAVA 53F, 64273 BLEJSKA DOBRAVA VERDIKON TOMISLAV ZORAN, elektromehanika za dvigala,
PLAVŠKI ROVT 3B, 64270 JESENICE, tel. 84 791 VIDIC SREČKO, elektromehanika in brušenje rezil,
TOMŠIČEVA 61, 64270 JESENICE
Finomehanika
PETAČ MIROSLAV, BOKALOVA 19, 64270 JESENICE, tel. 81 442
Fotografiranje
ČEBULJ KLEMEN, FOTO STUDIO "KONTRA, TITOVA 4A,
64270 JESENICE, tel. 862 000 KOŠIR PRESTOR DUŠICA, fotografiranje, video storitve, turistični spominki,
BOROVŠKA CESTA 89, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 433 MARKIZETI CLAUDIA, CLAUDIA - OBLIKOVANJE, fotografiranje, industrijsko
oblikovanje, ČERNETOVA 33, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 394 MAROŠEVIČ RUDI ŠPIRO, C. REVOLUCIJE 7, 64270 JESENICE, tel. 81 877 PRAPROTNIK SLAVA, FOTO "TRIGLAV", fotografiranje, kopiranje načrtov,
TITOVA 22A, 64270 JESENICE RAZINGAR BORIS, FOTO RAZINGAR,
BREG 124, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 185
Fotokopiranje
ABRAM MARGARETA, fotokopiranje, razmnoževanje, kopiranje, prepisovanje, TITOVA 73, 64270 JESENICE, tel. 81 040 (fotokopiranje), tel. 84 087 (tiskarstvo)
Frizerske in brivske storitve
HUDRIČ JOŽEF ARMAND, TITOVA 29, 64270 JESENICE, tel. 82 943 RAKOVEC JANEZ STANISLAV, KEJŽARJEVA 29,
64270 JESENICE, tel. 81-405 SMOLEJ TEREZIJA, NASELJE SLAVKA ČERNETA,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 059 BALANTIČ FRANČIŠKA, FRIZERSTVO "FRANCKA, CANKARJEVA 18,
64270 JESENICE, tel. 83 323 BARBO SLAVKA, KOČNA 24/A, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 065 BOGIČ RADA, VITRANŠKA ULICA 12, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 761 BOHINEC RUŽA, TOMŠIČEVA 98/d, 64270 JESENICE, tel. 82 131 DERLING BLAŽENKA, ŽIROVNICA 117, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 626 FILIPAJ VESNA, MOŠKI FRIZER VESNA,
BOROVŠKA 92, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 424
HA\_K\t AJŠA, TVTON/A 69, 64270 JESEU\CE, te». 83 880 HORVAT DRAGtCA, "N &. N", BOROV&KA99, 64280 KRANJSKA GORA. te\. 881-575
KOGOJ DRAGICA, TOMŠIČEVA 98 A, 64270 JESENICE
KOŠIR KSENIJA, ŽENSKI FRIZER, BOROVŠKA 92,
64280 KRANJSKA GORA
KOZAR SABINE, FRIZERSKI SALON, VERDNIKOVA 34, 64270 JESENICE LAGOJA SONJA, TALCEV 11, 64270 JESENICE MIKLAVČ1Č IRENA, FRIZERSKI SALON "IRENA",
BREG 49, 64274 ŽIROVNICA NOVAK JANEZ, CANKARJEVA 18, 64270 JESENICE, tel. 83 323 PIŠČANEC VERA, HRUŠICA 163, 64270 JESENICE, tel. 872 583 POGAČNIK ROMANA, ALOJZA RABIČA 48,
64281 MOJSTRANA, tel. 891 355
POTOČNIK ELVIRA, STUDIO "EL", ČERNETOVA 33,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 397 PRELAC ALENKA, TAVČARJEVA 19, 64270 JESENICE, tel. 83 288 PREŠEREN - KOLMAN KLARA, FRIZERSKI SALON "KL,
MOSTE 31 A, 64274 ŽIROVNICA tel. 801-240 PUST BRONISLAVA, TITOVA 87, 64270 JESENICE , tel. 82 511 REBERNIK ALEKSANDRA, FRIZERSTVO "SAŠA",
JEZERCI 21, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 128 RIBIČ AMIR, FRIZERSKI SALON "IVANA", MUROVA 9A,
64270 JESENICE, tel. 861-600 SMOLEJ MARJANA, FRIZERSKI SALON "MARJANA",
TITOVA 52, 64270 JESENICE TOMAŽIN MARJETA, SAVSKA CESTA 1, 64281 MOJSTRANA TROBIČ BERNARDICA, SAVSKA CESTA 5, 64270 JESENICE URBANC ZDENKA, FRIZERSKI SALON "ŠARAČEVIČ",
ŽELEZARJEV 16, 64270 JESENICE, tel. 82 202 ZAGORC IRENA, TITOVA 29, 64270 JESENICE
Galvanizacija
AHAČIČ ANDREJ, galvanizacija, kovinska galanterija, mešanje iz že, BREG 4, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 139
Gostinstvo
ADROVIČ RUDŽIJA, PIZZERIJA LIPA TITOVA 54, 64270 JESENICE ALIČ JULIJANA, GOSTILNA PRI JURČKU, BLEJSKA DOBRAVA 117/A
64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 411
AMERŠEK DARJA, BIFE SKI BAR, BRUNARICA PRI SMUČIŠČU,
64280 KRANJSKA GORA ARNEŽ BENJAMIN, BOROVŠKA 86, 64280 KRANJSKA GORA BAŠEU MARIJA, BOROVŠKA 77, 64280 KRANJSKA GORA BAŠEU VILJEM, PIZZERIA "KARAVANKE , BOROVŠKA CESTA 95,
64280 KRANJSKA GORA BOSNIČ METOD, BISTRO "BARON", KIDRIČEVA 13, 64270 JESENICE ČOP DOMINIKA, OKREPČEVALNICA, PLAVŠKI ROVT 3, 64270 JESENICE ČRNOLOGAR NEŽA, GOSTILNA "ČRNOLOGAR", HRUŠICA 48,
64270 JESENICE, tel. 871 874 DAVIDOVIČ MARICA, PODKOREN 78/C,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 698 DEBELAK MARJAN, GOSTILNA KONIC, KIDRIČEVA 37,
64270 JESENICE, tel. 81 624 DETELA JURIJ, GOSTILNA "JURČEK", BOROVŠKA 61,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 883 014 DOBARDŽIČ REFIK, MAESTRO, KOROŠKA 16,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 102 DOLHAR JANJA, GOSTILNA PRI ŽERJAV, RATEČE 39,
64283 RATEČE - PLANICA, tel. 876 026 DJAFERI GAJUR, OKREPČEVALNICA, TITOVA 28,
64270 JESENICE, tel. 84 086 GOMBOC FREDI, ALJAŽEVA 3, 64281 MOJSTRANA KODER STANISLAV, OKREPČEVALNICA, ŽIROVNICA 86A,
64274 ŽIROVNICA
KOPAVNIK JANEZ, GOSTILNA "MOJMIR", RATEČE 88,
64283 RATEČE PLANICA LANGUS DANICA, HRAM PRI ALJAŽU, DOVJE , 64281 MOJSTRANA LASAN DRAGOTINA FRANJA, GOSTILNA "LASAN", KOČNA 22,
64273 BLEJSKA DOBRAVA
LAVTIŽAR JOŽE, OKREPČEVALNICA "BRI, TIČARJEVA 11,
64280 KRANJSKA GORA
LIPOVEC ALOJZIJ, GOSTILNA "PSNAK", ZGORNJA RADOVNA 18,
64281 MOJSTRANA, tel. 891 152
MERTELJ MARIJA, BIFE NA SMUČIŠČU, PODKOREN 73,
64280 KRANJSKA GORA MLINAR MIRA. "GODEC PUB", RATEČE 29,
64283 RATEČE-PLANICA, tel. 876 175 NOČ TATJANA, GOSTILNA "TREBUŠNIK",
ŽIROVNICA 10, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 251 PIRC MILENA BRANKA OKREPČEVALNICA "ŠPANOV VRH"
ŠPANOV VRH NAD JESENICAMI PRETNAR CVETO, CAFE BULI. TITOVA 22A, 64270 JESENICE PREZEU SAŠA, OBRAT DRUŽBENE PREHRANE,
SPODNJI PLAVŽ 3, 64270 JESENICE PRISTOV FRANC, GOSTILNA "KNAFEL", ŽIROVNICA 86A,
64274 ŽIROVNICA, tel. 802 217
PRISTOV FRANČIŠKA, GOSTILNA "FLIS", VRBA 32, 64274
ŽIROVNICA, tel. 802 091 PUŠKAR NADA, SAVSKA 16, 64281 MOJSTRANA
JOŽEFA, GOST\\_NA "Y»TO KOfcNLVT, KE^ZAfUEMA7. 64270 JESEN\CE
ROBIČ MARKO, GOSTILNA "JOŽICA", ZGORNJE RUTE 51,
64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 126 ROBIČ MILENA, PODKOREN, 64280 KRANJSKA GORA SKUMAVC FRANČIŠKA, GOSTILNA "PERIČNIK",
64281 MOJSTRANA, tel. 891 804 SVENŠEK DARJA, RESTAVRACIJA TURIST, KIDRIČEVA 37C,
64270 JESENICE TERZIČ BORIS, OKREPČEVALNICA KLAS, BOROVŠKA 74,
64280 KRANJSKA GORA TOMIČ MIRA, RESTAVRACIJA CALVPSO, HRUŠICA 71 B, 64270 JESENICE VIŠNAR BORIS, BIFE "SNEŽAK", BRUNARICA PODLES,
64280 KRANJSKA GORA ŽENER MILADA MARIJA GOSTILNA "POD STOLOM",
MOSTE 59, 64274 ŽIROVNICA tel. 801 213 PERKIČ FRIDA, OKREPČEVALNICA "FRIDA",
KOROŠKA 14 A, 64280KRANJSKA GORA, tel. 881 931 ZALOKAR VALENTINA, BLEJSKA DOBRAVA, 64273 BLEJSKA DOBRAVA TOMAŽIČ IGNACIJ, GOSTILNA "MAJOLKA",
CANKARJEVEGA BATALJONA, 64270 JESENICE, tel. 81 597 KOŠIR MILENA, KAVARNA SLAŠČIČARNA, KOLODVORSKA ULICA 1,
64280 KRANJSKA GORA ZUPAN VILMA, OKREPČEVALNICA "PONCA", kmečki turizem,
PODKOREN 78, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 786 AUPIČ MARIJA, OKREPČEVALNICA, 64282 GOZD MARTULJEK ČELESNIK SREČKO MARIJAN, OKREPČEVALNICA "KEKEC",
SMERINJE 11, 64280 KRANJSKA GORA tel. 881 198 GASER JANA, BISTRO "ŽELVA", TRG TONETA ČUFARJA 3,
64270 JESENICE
HRIBUAN JANEZ, OKREPČEVALNICA, TITOVA 30, 64270 JESENICE HUTAR BRANKA, OKREPČEVALNICA, TIČARJEVA 6,
64280 KRANJSKA GORA JAN MARJAN, DOM NA PRISTAVI, JAVORNIŠKI ROVT 22,
64270 JESENICE, tel. 83 977 JUG VLADIMIR, OKREPČEVALNICA "JOKER",
ŠPORTNA HALA PODMEŽAKLA, 64270 JESENICE KALAN SAŠA, OKREPČEVALNICA "POD, POD GOZDOM 17,
64270 JESENICE , tel. 81 658 KALMAN GEZA, OKREPČEVALNICA "EX", BOROVŠKA 88,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 470 KARAHODŽIČ NEVENKA, BIFE "KRES", PARTIZANSKA POT 1,
64270 JESENICE KRAŠOVEC MARIJA, OKREPČEVALNICA "GRIL", SPODNJI PLAVŽ,
64270 JESENICE LIPOVAČA AVDO, OKREPČEVALNICA, PODKOREN 40,
64280 KRANJSKA GORA MACORIG MARIJA, GRILL "VERONA", PODKOREN 1C,
64280 KRANJSKA GORA
MLEKUŽ DRAGA OKREPČEVALNICA "ZADRUGA, CANKARJEVA 15,
64270 JESENICE, tel. 83 555 MORIČ MARJETA, BISTRO "OAZA", TITOVA 55, 64270 JESENICE, tel. 85 467 ŠUŠTERŠIČ LUCIJA GOSTILNA "POTOKAR", DOVJE 48,
64281 MOJSTRANA, tel. 891 657
ŽURGA VILKO, OKREPČEVALNICA "STOL", MOSTE 68E,
64274 ŽIROVNICA, tel. 801 028 JENKO ALBIN, GOSTILNA "OSVALD", SELO PRI ŽIROVNICI 17, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 511
KOPINA RUDOLF, GOSTILNA "VITRANC", PODKOREN 94,
64280 KRANJSKA GORA KOTNIK JOŽE, PENZION "KOTNIK", PIZZERIJA, BOROVŠKA CESTA 75,
64280 KRANJSKA GORA ZIMA DUŠAN, ŽIROVNICA 59A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 211 REZEK IVANKA, "PRI IVI", TOMŠIČEVA 70 A, 64270 JESENICE, tel. 82 858 STARIČ DUŠAN, GOSTILNA "ERLAH", ŽERJAVEC 1A, 64270 JESENICE RADIVOJEVIČ VOJKAN, "SPAGETTl HAUS", NASELJE SLAVKA ČERNETA
64280 KRANJSKA GORA tel. 883 585
Gradbeništvo
OBERŽAN ANDREJ, MBA, gradbeništvo, vgradnja oken in vrat,
BOKALOVA 17, 64270 JESENICE KUTIN JANEZ, ALOJZA TRAVNOVA 23, 64270 JESENICE LAVRIČ BOJAN, KEJŽARJEVA 21, 64270 JESENICE BIZJAK STANISLAV, zidarstvo, JAVORNIŠKI ROVT 30, 64270 JESENICE ILIJEV ŠTEFAN, zidarstvo, Verdnikova 14, 64270 JESENICE SUUKANOVIČ RASIM, zidarstvo, vzdrževalna dela,
TAVČARJEVA 11, 64270 JESENICE, tel. 83 558 ŽUNKOVIČ SAŠO, zidarstvo, LOG 8, 64280 KRANJSKA GORA PAJALIČ SEAD, zidarska popravila, PREŠERNOVA 42, 64270 JESENICE
Instalacije za centralno ogrevanje
VRHOVNIK DRAGO, BOKALOVA 9, 64270 JESENICE, tel. 82 611 JANC JOŠKO, CEVNE INSTALACIJE, C. TALCEV 13, 64270 JESENICE ZIMIC BRANKO, DOM SERVIS, instalacije za centralno vodovodno in plinsko napeljavo, TITOVA 63, 64270 JESENICE, tel. 84 672
Izdelava ključev
RAZINGAR VINKO, TOMŠIČEVA 26, 64270 JESENICE, tel. 82 961 MOHORIČ STANISLAV, KEJŽARJEVA 13, 64270 JESENICE
GROŠELJ ALOJZU, L\PCE 30, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, \e\. 874 040
Keramičarstvo in pečarstvo
BERGANT IGOR, keramičarstvo, pečarstvo, postavljanje peči, polaganje, BLEJSKA DOBRAVA 116/A, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 022
SMOLE MILAN, keramičarstvo, pečarstvo in postavljanje peči, BOROVŠKA CESTA 13, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 883 540
KLUKOVIČ RUDOLF, KURIRSKA 9, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 215
PETERMAN JAKOB, BLEJSKA DOBRAVA 121, 64273 BLEJSKA DOBRAVA
VODOPfVEC FLORJAN, polaganje keramike, TAVČARJEVA 1, 64270 JESENICE, tel. 81 805
Kleparstvo
ZIMA NIKI, ŽIROVNICA 114A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 094
Ključavničarstvo
BIZJAK ANDREJ, ključavničarstvo, izdelava in oprema žičnic,
LOG 12, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 384 ČRV JANEZ, KOČNA 14A, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 056 DOLŽAN STANE, ADAPT, ZABREZNICA 3C, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 669 KALAN JOŽE, CESTA NA GOLICO 5, 64270 JESENICE, tel. 81 824 KOBAL ANTON, ključavničarstvo, strojno,
SELO PRI ŽIROVNICI 16A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 643 PRETNAR VINCENC, ključavničarstvo in orodjarstvo,
TRIGLAVSKA CESTA 52, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 032
Kovaštvo
JUSTIN PETER, RAZGLEDNA POT 22, 64270 JESENICE KALČIČ BRUNO, kovaštvo, umetno,
BLEJSKA DOBRAVA 62 , 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 027 KOBAL ANTON ST, SELO PRI ŽIROVNICI 16A,
64274 ŽIROVNICA, tel. 801 643
Kovinoplastika
JAKOPIČ VINCENC, DOBRAVSKA 13, 64270 JESENICE, tel. 83-850 REBOL VESNA, BREZNICA 43, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 106 MEDJA FRANČIŠEK EDVARD, LIPCE 7B, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 037
Kovinostrugarstvo
PINTAR DRAGOMIL BREZNICA 21A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 053 ZUPANČIČ LEOPOLD, kovinostrugarstvo, kovinska galanterija, STRAVSOVA 2, 64270 JESENICE, tel. 81 815
Kovinska galanterija
ČERNE TINE, kovinska galanterija, izdelava predmetov iz plastike,
ZABREZNICA 53/B, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 528, 801 570 DOBRAVC MARIJA, KOČNA 29, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 071 GRABNAR CIRIL, TITOVA 92, 64270 JESENICE, tel. 81 506 JENKOLE DARKO, ŽIROVNICA 3A 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 050 KELVIŠAR MATJAŽ, ARPLAS, kovinska galanterija, zaključna dela
v gradbeništvu, CESTA NA GOLICO 15, 64270 JESENICE, tel. 84 082 KRIŽAJ LEA, POTOKI 4, 64270 JESENICE UPNIK BRANKO, MOSTE 16A, 64274 ŽIROVNICA UPNIK ROMAN, MOSTE 16A, 64274 ŽIROVNICA MERTEU DANICA, DOVJE 100/A, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 662 NOČ FRANCI, TOMŠIČEVA 38, 64270 JESENICE PREŠERN LADISLAV, kovinska galanterija, ključavničarstvo,
MOSTE 74A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 266 ROŽIČ CVETO, kovinska galanterija, orodjarstvo,
JANEZA ŠMIDA 15, 64270 JESENICE, tel. 82 104 SMOLEJ VIKTOR, JANEZA ŠMIDA 28, 64270 JESENICE, tel. 83 255 TROJAR BRANKO, MOSTE 24A 64274 ŽIROVNICA tel. 801 601 RADMAN FRANJO, PERFEKT, kovinska in usnjena galanterija,
C. NA GOLICO 1, 64270 JESENICE ŠUBAR JOŽE, CESTA 1. MAJA 58, 64270 JESENICE, tel. 84 377
Kmečki turizem
GRGURIČ VERA, PLANINA POD GOLICO 39, 64270 JESENICE, tel. 83 547 ZUPAN VILMA PODKOREN 78, 64280 KRANJSKA GORA
Kozmetika
BALON STANISLAVA MARIJA TITOVA 4/A 64270 JESENICE, tel. 81 239 KOS BARBARA KOZMETIČNI SALON "S, TITOVA 65, 64270 JESENICE BENEDIČIČ RENATA, SAVSKA CESTA 5, 64270 JESENICE MATUČEC ANDREJA MOSTE 24A, 64274 ŽIROVNICA tel. 801 601 KOŠIR MAJDA, KOZMETIČNI SALON "R, nega obraza in telesa, TITOVA 95, 64270 JESENICE
Krznarstvo
ŠORDJAN LAZAR, BOROVŠKA CESTA 62, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 883 030
LEGAT JANEZ, SELO 36, 64274 2\ROVN\CA
LEŠNIK BORUT, JANEZA ŠMIDA 8, 64270 JESENICE
POŽENEL ERNEST, LESOSTRUGARSTVO, lesna galanterija, struženje
drobnih lesenih predmetov, DOVJE 16, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 824 TI ČAR JANEZ, BREG 25, 64274 ŽIROVNICA tel. 801 154 KOKOU ANTON, RAZGLEDNA POT 24, 64270 JESENICE, tel. 861-411
Mesarstvo
KOŠIR JANEZ, KOROŠKA CESTA 14A, 64280 KRANJSKA GORA JANC ALOJZ, MESARIJA JANC, OTMARJA NOVAKA 8,
64270 JESENICE, tel. 861 536 MALI ŽIVKO - ANTON, BREZNICA 1/B, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 561 POTOČNIK MIHA BELCA 4, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 101 BLAŽIČ TOMAŽ, BIO MESARIJA, TITOVA 105, 64270 JESENICE
Mizarstvo
STANIČ ZVONKO, SAVSKA CESTA 1, 64270 JESENICE GLOBEVNIK BOŽIDAR, SMOKUČ 35, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 034 LUPŠE JANEZ, POŽAR 4, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 462 MOHORČ FRANC, DOSLOVCE 1, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 579 OMAN RAJKO, ZGORNJE RUTE 82, 64281 GOZD MARTULJEK, tel. 883 511 ROGAR ALOJZ, RATEČE 23, 64283 RATEČE PLANICA, tel. 876 042 TERAŽ MIRKO, TRIGLAVSKA 67, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 832 TOMAŽEVIČ JANEZ, BREZNICA 64, 64274 ŽIROVNICA tel. 802 120 VIDIC MILAN, KORZIKA 4, 64282 GOZD-MARTULJEK, tel. 880 087
Montaža
VERBIČ ALEŠ, montaža strojev in opreme v prehrambeni industriji,
ZABREZNICA 7E, 64274 ŽIROVNICA tel. 801 609 OBERŽAN ANDREJ, MBA, montaža, vgradnja oken in vrat,
BOKALOVA 17, 64270 JESENICE ČAMDŽIČ NIJAZ, SENČILA NINO, izdelava in montaža senčil, žaluzij,
BOKALOVA 19, 64270 JESENICE, tel. 861 806 LUŽNIK MATEJ, MONTAŽA LUŽNIK, montaža lesenih opažev,
TITOVA 2, 64270 JESENICE
Nega
BIČEK JANJIČ MARJETA, SALON "DOTIK", nega m oblikovanje nohtov, TAVČARJEVA 4, 64270 JESENICE, tel. 81 077
Organizacija
MUHAR PETER, MARKETING "KOMET", organizacijske storitve, LIPCE 38, 64273 BLEJSKA DOBRAVA tel. 874 045
Orodjarstvo
BURJA PAVEL orodjarstvo, kovinska galanterija,
BREZNICA 46, 64274 ŽIROVNICA tel. 801 451 VARL RUDOLF, orodjarstvo, kovinska galanterija,
SPODNJI PLAVŽ 5A, 64270 JESENICE
Peka kruha in peciva
MLAKAR FRANC, PEKARNA "VIDIC", BRATOV RUPAR 9,
6427 JESENICE, tel. 81 317 PREKPALAJ DEDA TITOVA 54, 64270 JESENICE ZEVNIK ALEKSANDER, PEKARNA SEZAM, RODINE 5,
64274 ŽIROVNICA, tel. 801 402
Plastičarstvo
HLEBANJA OTIUJA, plastična galanterija, distančniki,
FINŽGARJEVO NASELJE 2, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 611 KOMAC DARKO, plastična galanterija, predmeti iz naravnih in umetnih mas,
BREZNICA 29, 64274 ŽIROVNICA MEŽNAREC BOJAN, varjenje in lepljenje plastike, izposoja orodja,
TITOVA 75, 64270 JESENICE HUDOLIN VINKO, POLIVAR, varjenje plastičnih mas,
JAVORNIŠKI ROVT 2A, 64270 JESENICE, tel. 85 072 RESNIK STANE, predelava poliestra,
RODINE 24A, 64274 ŽIROVNICA tel. 802 001
Pleskarstvo in soboslikarstvo
ANDERLE MARJAN, SELO PRI ŽIROVNICI 39,
64274 ŽIROVNICA, tel. 802 175 BALTIČ SEAD, TOMŠIČEVA 70D, 64270 JESENICE, tel. 861 928 GIRANDON RUDI, PODKOREN 58, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 883 621 KOŠELNIK LUDVIK, SELO PRI ŽIROVNICI 16C, 64274 ŽIROVNICA LAVRIČ BORIS, SMOKUČ 35A, 64274 ŽIROVNICA PERDIJIČ GREGOR, PODKOREN 99 A 64280 KRANJSKA GORA tel. 881 261 ŠKRABEU EDVARD, POTOKI 3B, 64274 ŽIROVNICA ŠPORN JAKOB, SAVSKO NASELJE 34, 64280 KRANJSKA GORA tel. 881 123 TROJAR BOŽIDAR, TITOVA 89, 64270 JESENICE, tel. 81 104 VIDIC DUŠAN, KORZIKA 4, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 087 VIDMAR JOŽE, JAVORNIŠKO NABREŽJE 14, 64270 JESENICE VIDMAR KLEMEN, ALJAŽEVA UUCA 17, 64270 JESENICE, tel. 82 600
Polaganje podov
JUSTIN STANKO, polaganje in čiščenje talnih oblog,
ZABREZNICA 5B, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 108 HLEBANJA ALOJZIJ, polaganje podov, oblaganje tal in sten,
FINŽG AR J EVO NASELJE 9, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 810
Prevozi blaga s kamioni
ADROVIČ MUSLIJA, REVOLUCIJE 1B, 64270 JESENICE, tel. 861 387 AMBROŽIČ PRIMOŽ, PLANINA POD GOLICO 34/, 64270 JESENICE BEŠLAGIČ NUSRET, TITOVA 76A, 64270 JESENICE, tel. 81 944 BLAŽIČ ANTON, MOSTE 49, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 228 BREMEC KAROL, BLEJSKA DOBRAVA 150,
64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 453 DAUTOVIČ MERZUT, TITOVA 87, 64270 JESENICE
DOMISLIC DRAGO, SMOKUČ 42/B, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 526 GUZEU BRANKO, JEZERCI 17, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 090 HAMZIČ VEHID, TAVČARJEVA 3B, 64270 JESENICE, tel. 83 201 JAKOPIČ DRAGO, PLANINA POD GOLICO 79, 64270 JESENICE, tel. 85 404 JAN BOGO, SMOKUČ 69, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 300 JANDRIČ MILAN, TITOVA 45, 64270 JESENICE, tel. 861 312 JELOVČAN PAVEL, SELO PRI ŽIROVNICI 27,
64274 ŽIROVNICA, tel. 801 579
JEREB ZVONKO, DOVJE 100B, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 661 KOBENTAR BOGDAN, KEJŽARJEVA 25A, 64270 JESENICE, tel. 81 404 KOBLAR JANEZ, PROSVETNA CESTA 3A, 64270 JESENICE, tel. 82 954 KOVAČEVIČ REFIK, TALCEV 8 B, 64270 JESENICE KOŽELJ BORIS, HRUŠICA 172, 64270 JESENICE KRANJC BORISLAV, TITOVA 41, 64270 JESENICE, tel. 85-530 MIKEU STANE, HRUŠICA 103, 64270 JESENICE, tel. 871 160 MIŠiČ MITJA, TITOVA 71, 64270 JESENICE, tel. 83 411 MURNIK ALOJZIJ, TITOVA 84, 64270 JESENICE, tel. 84 059 NEMEČEK JUSTIN, HRUŠICA 62, 64270 JESENICE NOVAK ZORAN. STRELSKA 2, 64270 JESENICE, tel. 83 840 OSMANČEVIČ MEHMED, TAVČARJEVA 8, 64270 JESENICE OSMANČEVIĆ MIRSAD, ŽELEZARJEV 13, 64270 JESENICE PEUHAN MIRKO, RODINE 23, 64274 ŽIROVNICA tel. 802 000 PERNUŠ JOŽEF, ŽIROVNICA 140, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 062 PEZDIRNIK ZVONKO, DOVJE 25, 64281 MOJSTRANA PEZDIRNIK SLAVKO, DOVJE 25, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 046 POPOViČ PETER, HRUŠICA 68, 64270 JESENICE RAZINGAR STANISLAV, HRUŠICA 53, 64270 JESENICE, tel. 871 337 REKAR JANEZ, BOKALOVA 1A 64270 JESENICE, tel. 860 119 ROŽIČ BRANKO, TITOVA 22, 64270 JESENICE, tel. 82 494 SLAMNIK FRANC, ŽIROVNICA 50, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 225 SMOLEJ ERNEST, REVOLUCIJE 4, 64270 JESENICE, tel. 733 491 STARE TOMAŽ, KOROŠKA CESTA 12, 64270 JESENICE, tel. 332 164 STEVIČ SLOBODAN, TOMŠIČEVA 70 E, 64270 JESENICE VOVK DRAGO, SMOKUČ 36, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 033 ZORKO MARJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO, ALOJZA TRAVNA 22,
64270 JESENICE, tel. 861 321 ZORMAN UUBOMIR, TAVČARJEVA 15, 64270 JESENICE, tel. 860 712 ZUPAN STANISLAV, SMOKUČ 12, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 527 ZUPANC ANDREJ, BRATOV STRAŽIŠAR 31A
64270 JESENICE, tel. 861 005 ŽVAN VERA, ŽIROVNICA 11 A, 64274 ŽIROVNIC
Ostali prevozi
SLIVNIK BORUT, prevoz specialnih tovorov, garant,
HRUŠICA 93, 64270 JESENICE, tel. 872 531 NOVAK DRAGUTIN, PRODAJALNA "Č'BELA", prevoz,
RODINE 7, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 521 HABJANIČ JANEZ, prevoz potnikov,
TITOVA 22, 64270 JESENICE, tel. 861 307, 861 190
Optika
MIHELČIČ VIDA, OPTIKA MESEC, TITOVA 31, 64270 JESENICE, tel. 82 663
Ročno in strojno pletiljstvo
AŽMAN MOJCA, WENDI, TITOVA 73, 64270 JESENICE HUMERCA BREDA, TALCEV 20, 64270 JESENICE, tel. 83 102 KLINAR ZVONKA, MIŠON, MUROVA 28, 64270 JESENICE, tel. 85 595 NOVAK TATJANA, TAVČARJEVA 2, 64270 JESENICE, tel. 81 650
Servis
GLAVIČ JANEZ, servis RTV, elektromehanika,
HRUŠICA 13, 64270 JESENICE, tel. 82 985 ZORKO TONE, servis RTV, popravilo in vzdrževanje radijskih, TV sprejemnikov,
SMOKUČ 10, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 026 GRUMEREC VITOMIR, servis TV, TITOVA 69, 64270 JESENICE RAZINGER BORIS, servis električnih gostinskih in gospodinjskih aparatov,
HRUŠICA 94, 64270 JESENICE, tel. 861 831 KRISTAN DARKO, servis pralnih strojev, CANKARJEVA 25, 64270 JESENICE ROBIČ JANEZ, servisiranje, vzdrževanje motornih žag, mehanika,
SPODNJE RUTE 5, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 883 507 MISOTIČ SAŠO, servis gospodinjskih aparatov,
ZGORNJE RUTE 69, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 067 MOŽINA MILOŠ, servis gospodinjskih aparatov,
SMOKUČ 84, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 282 MALEJ BORIS, servis gospodinjskih aparatov, TOMŠIČEVA 98 g, 64270 JESENICE, tel. 82 770 VOGELNIK JANEZ, servis šivalnih strojev in gospodinjskih aparatov, TAVČARJEVA 16, 64270 JESENICE
Servis športne opreme
BERNIK TOMAŽ, servis smučarske opreme, tenis loparjev, BOROVŠKA CESTA 77, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 470
Sitotisk
ROZMAN JANEZ, proizvodnja in prodaja reklamnih, informativnih
in opozonlnih, SMOKUČ 86, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 301 ABRAM MARGARETA, fotokopiranje, razmnoževanje, kopiranje,
prepisovanje, C. ŽELEZARJEV 7, 64270 JESENICE,
tel. 81 040 (fotokopiranje), 84 087 (tiskarstvo) DAKSKOFLER - AHAČIČ ANITA STUDIO A, sitotisk,
VERDNIKOVA 6, 64270 JESENICE, tel. 83 552 MARKIZETI MAJDA, sitotisk, okrasni izdelki,
C. 1.MAJA 108A, 64270 JESENICE, tel. 84 101
Steklarstvo
POTOKAR JOŽEF, PREŠERNOVA 30, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 878
Šiviljstvo in krojaštvo
BOHINEC MONIKA, ŽIROVNICA 96, 64274 ŽIROVNICA GRILC GENOVEFA, PODKOREN 81, 64280 KRANJSKA GORA KAVČIČ DANIJEL ZDRAVKO, ŠPORT BUTIK, šiviljstvo in krojaštvo,
TOMŠIČEVA 42, 64270 JESENICE, tel. 82 972 KEMPERLE DARJA, BUTIK "NO 5", šiviljstvo, trgovina tkanin in konfekcije,
TITOVA 53, 64270 JESENICE, tel. 81 297 KOGOJ BREDA. CASTELLO, TITOVA 27, 64270 JESENICE, tel. 81 587 KUHAR VERA, ŠIVILJSTVO "VERONA", BREG 63, 64274 ŽIROVNICA POKLUKAR HALUPKA DRAGICA ŠIVILJSTVO - MODNO,
šiviljstvo, modno kreatorstvo, TAVČARJEVA 7, 64270 JESENICE, tel. 82 116 PRISTOV ŠPELA, KIDRIČEVA 16, 64270 JESENICE, tel. 83 924 ROVAN DARINKA, LIPCE 102, 64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 114 STEVANOVIČ IRENA, ŠIVILJSTVO "KOKON",
HRUŠICA 185, 64270 JESENICE, tel. 872 098 TODOROVIČ RADA, ŠIVILJSTVO "LEONA", MOSTE 34,
64274 ŽIROVNICA, tel. 801 122 ZALOKAR PAVLA, OBLAČILA PO MERI, BREG 90,
64274 ŽIROVNICA, tel. 801 193 ZUPANČIČ TEREZIJA, JAVORNIŠKI ROVT 29, šiviljstvo in krojaštvo,
64270 JESENICE, 64270 JESENICE, tel. 85 137 ŽALEC TATJANA, DELAVSKA ULICA 11, 64270 JESENICE
Tapetništvo
HROVAT MIRKO, DEKOR, BREZNICA 40, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 627 KOZJEK TILEN, C. ŽELEZARJEV 8, 64270 JESENICE VAVPOTIČ BLAŽ, UKOVA 3, 64270 JESENICE, tel. 81 075
Tekstilna galanterija
MESEC IVAN, tekstiina galanterija, BREG 116,
64274 ŽIROVNICA, tel. 802 243 PAVLIC DAVID, tekstilna galanterija, dodelava,
DELAVSKA 30, 64281 MOJSTRANA ZUPANČIČ MARIJA, tekstilna galanterija, izdelki iz PVC,
MOSTE 28, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 258
Tesarstvo
ERMAN TOMAŽ, tesarstvo in žaganje lesa,
RODINE 9A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 143 HUSAKOVIČ MUJO, tesarstvo in krovstvo,
TAVČARJEVA 10, 64270 JESENICE, tel. 83 004 ROBIČ MARJAN, FINŽGARJEVO NASELJE 17,
64282 GOZD MARTULJEK, tel. 880 068 VOGRINČIČ DUŠAN, TESARSTVO IN KROVST, tesarstvo in krovstvo,
BLEJSKA DOBRAVA 37, 64273 BLEJSKA DOBRAVA OMAN RAJKO, ZGORNJE RUTE 82, 64282 GOZD MARTULJEK, tel. 883 551
Tiskana vezja
DOLINŠEK JERNEJ, VERDNIKOVA 25 A, 64270 JESENICE, tel. 81 607
Tisk
ABRAM MARGARETA, tisk, računalniška priprava za tisk, ŽELEZARJEV 14, 64270 JESENICE, tel. 84 087
Turizem
HABJANIČ JANEZ, MERIDIAN, turistično posredovanje, renta car, TITOVA 22, 64270 JESENICE, tel. 861 307, 861 190
Urarstvo
KEJŽAR MILAN KAREL, TITOVA 52, 64270 JESENICE
ROZMAN JOŽE, varilstvo, varjenje barvnih kovin, SMOKUČ 48A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 316
Varovanje
SLIVNIK ALEŠ, VAPREM, varovanje premoženja, tehnično in fizično, HRUŠICA 70C, 64270 JESENICE, tel. 872 048
Vezenje
ARH SINJA, TRN VEZENJE, TRAVNOVA 24, 64270 JESENICE, tel. 82 956 GAŠPERČIČ BERNARDA, TOMŠIČEVA 93, 64270 JESENICE, tel. 84 669
Vodovodno instalaterstvo
MOČNIK IGOR, CESTA 1. MAJA 105, 64270 JESENICE SKUMVAČ MARJAN, BLEJSKA DOBRAVA 149,
64273 BLEJSKA DOBRAVA, tel. 874 150
GRIL IVAN, VODOVODNO INSTALATERSTVO, ROG U EVA 1,
64270 JESENICE KOVAČIČ ZVONKO, HRUŠICA 120, 64270 JESENICE ZIMIC BRANKO, DOM SERVIS, TITOVA 63, 64270 JESENICE, tel. 84 672
Vulkanizerstvo
DOLŽAN MATJAŽ, ZGORNJE RUTE 81, 64282 GOZD-MARTULJEK
FERK MILOŠ, KIDRIČEVA 26/C, 64270 JESENICE, tel. 861 202
ŽEMLJA JANEZ, SELO PRI ŽIROVNICI 38, 64274 ŽIROVNICA, tel. 802 174
Vzdrževanje
DJOREM BRANKO, vzdrževanje počitniških enot, turistično posredovanje,
ČIČARE 2, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 727 BERČIČ BORUT, TURBO HIT, vzdrževanje turbin in kotlovskih naprav,
C. ŽELEZARJEV 8, 64270 JESENICE
Zlatarstvo
GJINI PRENK, BOROVŠKA 89, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 186 KOLDJERAJ NIKOLA, TITOVA 33, 64270 JESENICE LONČARIČ ZVONE, TITOVA 52, 64270 JESENICE, tel. 85 268 MOHORIČ VIKTOR, TITOVA 41, 64270 JESENICE, tel. 82 084
Žaganje lesa
KUNAR FRANČIŠEK, PLANINA POD GOLICO 75, 64270 JESENICE
NOČ FRANC, MOSTE 72, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 262
RASINGER FRIDERIK, PODKOREN 63, 64280 KRANJSKA GORA, tel. 883 100
Razno
OTONIČAR IVAN, "OBNOVA", popravilo in izdelava rezervnih delov za stroje,
MOSTE 76A, 64274 ŽIROVNICA, tel. 801 328 KLINAR IZTOK, poseki lesa in storitve z gozdno mehanizacijo,
PLANINA POD GOLICO 80, 64270 JESENICE, tel. 83 273 LIPOVEC JANEZ, prenašanje prtljage ter nakladanje in razkladanje blaga,
ZGORNJA RADOVNA 18, 64281 MOJSTRANA, tel. 891 152 AŽMAN ALEKSANDER, turistični spominki, TOMŠIČEVA 76,
64270 JESENICE, tel. 82 133 ČUČNIK ANDREJ, restavratorsko, BREZNICA 28A
64274 ŽIROVNICA, tel. 802 600
GREGORIČ IVANA, domača obrt, TAVČARJEVA 10, 64270 JESENICE PRAPROTNIK SILVESTER, plastični in gumeni izdelki,
POTOKI 24, 64270 JESENICE KRAŠOVEC LEOPOLD, storitve z gozdno in gradbeno mehanizacijo,
TERENSKA 4, 64270 JESENICE SEDLAR STANKO, opekarstvo, izdelovanje ognjeodpomih mas,
ŽELEZARJEV 8, 64270 JESENICE BERNIK TOMAŽ, izposoja športne opreme, BOROVŠKA 88A,
64280 KRANJSKA GORA, tel. 881 470 UPNIK BRANKO, popravilo in izposoja motornih koles,
MOSTE 16, 64274 ŽIROVNICA
Knjigovodske storitve
KRISTAN PETRIČ LILIJAMA, TITOVA 63, 64270 JESENICE PEM STANISLAV, RSP, TITOVA 41, 64270 JESENICE TROŠT RAVNIK TAMARA, HRUŠICA 195, 64270 JESENICE VARL ALENKA, TITOVA 47, 64270 JESENICE
IVANKOVIČ MILENA, A-KONT- FINANČNO R, TITOVA 19, 64270 JESENICE
Kolporterstvo
HORVAT ZVONKO, TAVČARJEVA 1B, 64270 JESENICE
ŠPOLAD IVAN, ČERNETOVO NASELJE 14, 64280 KRANJSKA GORA
ARNOL ANA, ŽIROVNICA 41, 64274 Ž\ROVN\CA
BABIC MAJDA, KIDRIČEVA 26C, 64270 JESENICE
ČEBUU ROMAN, ČMRU, POD GRANČIŠČEM 5, 64281 MOJSTRANA
DOBOVIŠEK ZVONKA, PRODAJALNA KAPLCA, KIDRIČEVA 7A
64270 JESENICE KLEMENC MITJA, MINIMARKET VAM, C. NA GOLICO 10C,
64270 JESENICE KNAVS JOŽEFA, SMOKUČ 50, 64274 ŽIROVNICA KOŠIR JOLANDA, MINIMARKET ZASKA SPODNJI PLAVŽ 6B,
64270 JESENICE
UPICER SLAVICA, PRODAJALNA TINA, TITOVA 47 , 64270 JESENICE MAKSE DARJA, RATEČE 132, 64283 RATEČE PLANICA MECAVICA INDIRA, MERIKS, TITOVA 106, 64270 JESENICE MENCINGER TOMAŽ, PRODAJALNA TOM, TITOVA 19, 64270 JESENICE OLUP SLAVKO, MARKET MRKOT, BREG 26, 64274 ŽIROVNICA OSMANI EBIUČIRAM, KOROŠKA BELA, 64270 JESENICE PAJIČ MOJCA, JEANS CLUB RONI, TITOVA 62 , 64270 JESENICE PINTARIČ SLAVKO, PRODAJALNA MOST, MOSTE 51A, 64274 ŽIROVNICA PIVAČ NIVES, TITOVA 22A 64270 JESENICE PUŠNIK MARIJA TITOVA 22A, 64270 JESENICE RIBNIKAR FRANC, ŽMIGOVEC, TITOVA 22A, 64270 JESENICE ROZMAN OLGA KIOSK OLGA, TRIGLAVSKA 36, 64281 MOJSTRANA SAVANDIČ MIRKO, TITOVA 46, 64270 JESENICE SKUBE SONJA TRGOVINA IDEJA, ČERNETOVA 34,
64280 KRANJSKA GORA STARE TATJANA, TRGOVINA MIKSI, TITOVA 34, 64270 JESENICE STRAJNAR TEREZIJA, ŽIROVNICA 85B, 64274 ŽIROVNICA ŠPENDOV ZDENKA ŠPELA, TRGOVINA ŠPELA, BOROVŠKA 92,
64280 KRANJSKA GORA ZUGVVITZ MOJCA, DISKONT ZUGVVITZ, LEDARSKA 4 , 64270 JESENICE ŽERJAV SVETLIN TANJA, SLAVKA ČERNETA 34, 64280 KRANJSKA GORA MANDEUC MARJANA , trgovina na debelo, JAVORNIŠKI ROVT 8,
64270 JESENICE
SVETINA VIKTORIJA trgovinske stontve, ŽIROVNICA 94, 64274 ŽIROVNICA HROVAT JANEZ, BENCINSKI SERVIS KR, bencinski servis, BOROVŠKA 102, 64280 KRANJSKA GORA
Zabavni park
HERGOTT ELA, zabavni park in igralni avtomati,
ILIRSKA ULICA 5A, 64270 JESENICE NEMEČEK HERMAN, zabavni park in igralni avtomati,
TRIGLAVSKA CESTA 59, 64281 MOJSTRANA
Razno
ZUPAN TONČKA, VIDEOTEKA JEŽEKj, avdio-video storitve,
BREG 24A 64274 ŽIROVNICA HROVAT JANEZ, BENCINSKI SERVIS KR, bencinski servis,
BOROVŠKA 102, 64280 KRANJSKA GORA HROVAT HENRIK, LGS HROVAT D.O.O., gradbeništvo, dopolnilna in
zaključna dela, CESTA ŽELEZARJEV 8, 64270 JESENICE ROBIČ VIDA, proizvodnja in distribucija električne energije,
FINŽGARJEVO NASELJE 14, 64282 GOZD MARTU U E BEDEN ANDREJ, RAČUNALNIŠKO IZRISO, računalniško iznsovnanje,
SPODNJI PLAVŽ 12, 64270 JESENICE BRUN VLADIMIR, B & B ŠPED, špedicija, transport, posredovanje,
SPODNJI PLAVŽ 6B, 64270 JESENICE KUNŠIČ MONIKA, zastopanje v prometu blaga in storitev,
TOMŠIČEVA 25, 64270 JESENICE ŠRANC KLEMEN, zastopništvo, ZGORNJI PLAVŽ 4, 64270 JESENICE
Podjetja po dejavnosti
ČOP d.o.o., Jože ČOP, centriranje in montaža avtoplaščev, prodaja
avtoplaščev, VERDNIKOVA 23 A, 64270 JESENICE 3 BM d.o.o., Bogdan BRICELJ, elektronika in mikroračunalniki,
CESTA ŽELEZARJEV 7, 64270 JESENICE ELECMA d.o.o., Milan MALEJ, elektronske naprave in pripomočki,
TOMŠIČEVA 98/G, 64270 JESENICE, tel. 82 770 CEVNE INŠTALACIJE, Brane ŠTRAVS, inštalacijska in zaključna dela
v gradbeništvu, napeljava, HRUŠICA 4, 64270 JESENICE PIRAMIDA d.o.o., Edo HAFNER, podjetje za naravno zdravljenje,
nego in trgovino, BELCA 19/C, 64281 MOJSTRANA POROK d.o.o., Dušan KAISERSBERGER prevoz gotovine in tehnično fizično
varovanje premoženja, KIDRIČEVA 41, 64270 JESENICE ANKER d.o.o., Mojca ABRUČ, urarstvo, trgovina z neživilskimi proizvodi
na drobno, TITOVA 18 A 64270 JESENICE
Poslovne storitve
MEŽNAR SREČKO, MSP - METALURŠKO SV, DOVJE 107A, 64281 MOJSTRANA
Župan jeseniške občine dr. Božidar Brudar:
Obrtništvo
nudi nove zaposlitve
Jeseniški župan dr. Božidar Brudar o pomenu jeseniškega obrtništva pravi:
'Obrtna zbornica Jesenice v jeseniškem prostoru vedno bolj pridobiva na pomenu, saj je vedno močnejša s svojimi več sto člani - obrtniki in podjetniki. Obrtna zbor-nica je  kot združenje
Eomembna še zato, ker lah-o uspešno združuje različne dejavnosti in pomaga tako sedanjim kot bodočim obrtnikom in podjetnikom pri razreševanju njihovih problemov.
Za Jesenice je njen pomen dragocen v tem, ker so propadla velika podjetja, kot je nekdanja Železarna in tudi nekoliko manjše firme, ki so zaposlovale delavce. Ker se vedno bolj uveljavlja podjetništvo in obrtništvo, nudi tudi več zaposlitev.
Obrtna cona, ki so jo želeli obrtniki na Blejski Dobravi, je žal še vedno le na papirju, vendar pa je že izšel razpis za komunalno opremljena zemljišča Vrbnje 2, kjer imajo možnost pridobiti zemljišča tudi podjetniki. Vsa zemljišča so komunalno opremljena. Obrtništvo in podjetništvo bo seveda v okviru svojih možnosti občina Jesenice podpirala, predvsem z ustreznejšo obrestno mero za kredite. Želimo, da bi obrtnikom začetnikom omogočili take kredite, ki bi jih odplačevali na daljšo dobo in z zamikom. Občasno smo že razdelili nekaj sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva
Dr. Božidar Brudar
in obrtništva, a zavedamo se, da so bila majhna in niso mogla pomembno pomagati pri kakšni večji obrtniški dejavnosti.
Sistem občinske uprave je tak, da v občinskem svetu obrtniki nimajo svojega zastopnika. Glede na njihovo številčnost in upam, še nadaljnjo rast in usmeritev v obrtništvo, bi morali obrtniki uveljavljati svoje interese tudi pri oblikovanju občinske politike. Zato bi bilo najbolje, ko bi se vključili v odbor za obrtništvo pri občinskem svetu, saj Di pomembno pomagali pri strokovnih odločitvah.
D. S.
IZID
računalniško informacijski inženiring, d.o.o.
Podjetje za računalniški inženiring, proizvodnjo
Cesta bratov Rupar 1, 64270 Jesenice Telefon: h.c. 064 861 441 int. 3117; Telefax: 064 861 412
2R: 51530-601-67084
mobitel
SVETOVANJE, PRODAJA, MONTAŽA
PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/ 222-616
Župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik
Občinski sklad za obrtnike
O pomenu in vlogi podjetništva in obrtništva v kranjskogorski občini župan Jože Kotnik pravi:
"Že ob ustanovitvi nove občine Kranjska Gora smo se v občinskem svetu dogo-voriii, da morajo predstavni-ki Obrtne zbornice sodelovati tudi v občinskem svetu, v odboru občinskega sveta. Vsako prvo sredo v mesecu smo v okviru tako imenovanega županovega dne na voljo tudi za vse morebitne nasvete sedanjim in bodočim obrtnikom in podjetnikom. O obrti smo tako ali drugače že razpravljali na seji sveta.
Ni treba posebej poudarjati, da ima razvoj obrti v kranjskogorski občini, kjer je zelo veliko obrtnikov, ki delajo v turizmu, poseben pomen.
Obrt je torej druga najpomembnejša dejavnost, ki jo bo občina spodbujala in ji v okviru svojih možnosti dajala vso pomoč in podporo.
Naša usmeritev in občinska politika je glede na to, da imamo kar veliko obrtnikov in podjetnikov, ki delajo v turizmu od Rateč do Mojstrane, še posebej pa številnih tistih, ki si želijo odpreti obrtno delavnico katerekoli dejavnosti ali se kot zasebniki vključiti v turizem, prvenstvo usmerjena v to, da bi bilo obrtnikom lažje priti do dovoljenj.
Jože Kotnik
Tudi osebno se bom nenehno trudil, da bom interesentom, ki bi radi postali podjetniki, olajšal poti do dovoljenj in dokumentacije, občina pa bo skrbela, da bi jim omogočili več olajšav in več ugodnejših kreditov. Ti so bili zdaj zelo majhni, birokratske ovire za pridobitev dovoljenj pa prevelike.
Ne nazadnje v kranjskogorski občini poleg ostalih pomoči, ki jih imajo vse druge občine in ki so v veljavi doslej, pripravljamo ustanovitev sklada za pomoč pri sofinanciranju podjetništva in obrti."
D.S.
BOROVŠKA 75, 64280 KRANJSKA GORA - SLOVENIJA TEL.: 386 64/881-564, FAX: 386 64/881-859
HOTEL KOTNIK
RESTAVRACIJA - TAVERNA PIZZERIJA PINO TERASA MINI SHOP
Adriatic
zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.a.
JESENICE
Titova 18 tel.:
064/81974
4. SVETOVNI HOKEJSKI TURNIR ZA PIONIRJE
K^S 0d U' do 11 • aP»ia
je bil v znanem turističnem mestu Zeli am Seeju v Avstriji odigran velik pionirski turnir, na katerem je sodelovalo 16 ekip. Bile so ekipe iz Avstrije, Nemčije, Švice, Madžarske, Slovaške, Lat-^je, Litve, Belorusije in Složnije. Iz Slovenije so bile udeležene tri ekipe Bled, Olimpija in Jesenice. Ekipe so bile razvrščene v štiri ^upine, s tem, da so bili določeni nosilci skupin. Naša ekjpa je bila v skupini C še z pipami Minska kot nosilcem, Budimpešte in Ottobruna iz Nemčije.
Naši pionirji so dosegli enega največjih uspehov v Pionirski konkurenci v zadnji letih, saj je bila konkursa izvrstna, posebno iz vrst gledanje Sovjetske zveze. Najtežja tekma v predtekmo-1 Jalni skupini je bila z ekipo j finska iz Belorusije. To tek-mo smo začeli, kar malo Preveč spoštljivo, kajti vsi Vemo, kaj pomenijo Belorusi
\ hokeju.' Ko so fantje videli, da se z njimi da igrati, so po Zacetni nervozi v nadaljevanju Prevzeli vajeti v svoje roke. rako naš vratar ni več dovolil Presenečenj, obrambni igralci So zaigrali zelo odgovorno, n.apadalci pa so začeli zasipa-1 nasprotnikovo mrežo z zelo epimi goli. Tako je naš igraje Marcel Rodman dosegel
kar štiri gole in bil najboljši igralec tekme. Kot se je pozneje izkazalo, je bila to najboljša tekma celotnega turnirja in je bil finale pred finalom. Drugi polčas te tekme, kajti igrali smo 2 x 20 minut, je bila najboljša predstava v mojem štiriletnem vodenju tega moštva. Po tekmi je prišel v našo garderobo trener Minska in čestital celotni ekipi, trenerju in tehničnemu vodji Glaviču ter previdno vprašal, ali so to res fantje stari 14 let. Seveda smo ga presenetili s svojo zrelo igro in tako sva se dogovorila za tesnejše sodelovanje v prihodnosti. Tudi to je lepo priznanje za jeseniško ekipo in za slovenski hokej.
Uvrstili smo se v finalno skupino, v kateri so bili zmagovalci štirih skupin. V finalni skupini smo igrali z velikim olajšanjem, kajti prvi cilj smo že dosegli. Fantom sem povedal, da lahko na turnirju zmagamo, vendar samo z resnim pristopom na vsaki tekmi. Že na prvi tekmi v finalu smo imeli velike težave z ekipo Villniusa iz Litve, čeprav smo bili veliko boljši. Stalno sem moral igralce spodbujati, da samo prvo mesto nekaj velja, in da ne smemo popustiti tik pod vrhom. V naslednjih dveh tekmah so fantje igrali veliko bolj zavzeto, tako da smo
prepričljivo osvojili prvo mesto brez izgubljene točke.
Za zmago na turnirju smo dobili velik pokal pokrovitelja "Franza Vranitzkega" in nekaj praktičnih daril. Pokal je dobil tudi igralec Bleda Jure Goličič, ki je bil najboljši strelec turnirja s 26 goli.
Ekipo sva vodila tehnični vodja Glavič Jani in trener Edvard Hafner. Sestavljena je bila iz dveh vratarjev, petih branilcev in desetih napadalcev. Vsi igralci so igrali zelo dobro, vendar najboljši so bili igralci prve peterke Kranjc-Kovačevič-Žrnič-Rodman M.-Grilc. Ta peterka je bila najboljša na turnirju. Drugi igralci, ki so še sodelovali na turnirju, so bili: Kos, Kristan, Gruškovnjak, Klinar, Marki-zeti, Sambolec, Pajsar, Pavlic, Smodiš, Mlinarec, Nadižar in Pogačar.Organizacija turnirja je bila odlična. To je tradicionalni turnir in vse deluje v dogovorjenih rokih. Klub nam je plačal vožnjo, druge stroške pa so krili starši. Pomagali so še sponzorji, ki se jim zahvaljujem: Šlibar Joško, Medja Goran, Kafe Joker, Kafe Oaza, Šuvak Zvone, itd.
Lahko si želimo še veliko takih turnirjev in udeležbe na njih, kajti le na mednarodni sceni se lahko določi realna vrednost naše ekipe. • Edo Hafner
V SLOVENIJI TRI PRVENSTVA
Slo *
lm~fniJa 00 v prihodnji sezoni organizator kar treh prvenstev. Na
":ia  UH F v  račptku  maj a V
k°ngresu Mednarodne hokejske federacije IMF v začetku maja v Stockholmu so nam zaupali organizacijo svetovnega prvenstva skupine C* za člane, svetovnega prvenstva skupine C-l za mlade do 20 let U
Za člane, svetovnega prvenstva stuiptnv v.-* pr?psfco prvenstvo skupine C-l za mlade do 18 let. V kvalifikacijah za ro ]fnje olimpijske igre pa je bila Slovenija uvrščena v zahodnoev-VPri° skuP'no skuPaJ z reprezentancami Švice, Danske, Nizozemske in ja Britanije. Vse kvalifikacijske tekme morajo biti odigrane do 1. i"ufrJa 1997, vsaka reprezentanca pa bo z vsakim od nasprotnikov Prv doma in na tujem. Za organizacijo članskega svetovnega J   enstva skupine C-l se bomo potegovali tudi na Jesenicah.
SPET ALPSKA LIGA
Namesto Lige narodov bo v sezoni 1995/96 spet odigrana ALPSKA LIGA s sodelovanjem hokejskih klubov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Jeseniški hokejisti bodo nastopali v drugi skupini, kjer bosta sodelovala še oba koroška kluba KAC in BIC VSV Beljak ter italijanski klubi Bolzano, Alleghe in Asiago. Tekmovanje se bo začelo 5. septembra, finalni turnir zmagovalcev vseh treh skupin pa bo od 12. do 15. oktobra. Slovenski hokej bo zastopala še Olimpija Hertz, blejska Sportina pa le, če bo katera od ekip odpovedala udeležbo.
GENERALNA SPONZORJA HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE
ACRONI JESENICE in ONIKS JESENICE
Sponzorji so še: AS DOMŽALE AM COSMOS LJUBLJANA BELA TRADE LJUBLJANA CANADIAN CLUB LJUBLJANA COLOR MEDVODE CRA LJUBLJANA DIGIT LJUBLJANA DOMINVEST JESENICE DROGA PORTOROŽ
ELAN BEGUNJE FACTOR LJUBLJANA GORENJSKI GLAS HIT NOVA GORICA HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK INTEGRAL JESENICE INTEREUROPA JESENICE LIP BLED MAVRICA LJUBLJANA
MERKUR KRANJ OPTIMA LJUBLJANA PALOMA SLADKI VRH
PROM JESENICE SIRMA NOVA ITALIJA SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA SNICKERS LJUBLJANA . STEELTRANS JESENICE UNION LJUBLJANA UNIVERZALE-DUNLOP DOMŽALE ZAVAROVALNICA TRIGLAV JESENICE ZAVAROVALNICA TILIA NOVO MESTO ŽITO GORENJKA
Sponzorja, ki prispevata osebne avtomobile, s katerimi se vozijo Udar Rahmatuljin, Igor Bcljaevski, Pavel Kadikov, Oleg Bratoš sta: ASP - Avto servis Primožič Jesenice - renault, Pančur avto servis Jesenice - Tovota, Mat
Frizerski salon PIKA
Verdnikova 34, (100 m od hokejske hale Podmežakla) Pokličite po telefonu 84-368 in si rezervirajte uro!
SPREMEMBE V HOKEJSKI ZVEZI SLOVENIJE
Čeprav je bilo pričakovati, da bo 9. zasedanje skupščine HK Slovenije burno kot že dolgo ne, pa je le malokdo pričakoval, da bo počilo.
Očitno pa je prekipelo večini klubov. Spomniti se je treba, da je bilo nezadovoljstvo z delom organov Hokejske zveze Slovenije te zelo dolgo, čeprav se je predsedniku Janku Popoviču, vedno uspelo rešiti s pomočjo Ščita, ki se mu je reklo mednarodni program zveze.
Pravzaprav se nezadovoljstvo vleče ie kar od leta 1991. Dejstvo je, da se je hokej na ledu od najbolj obiskanih tekem v ekipnih športih, do silne evfor-ije v pravih dveh sezonah po osamosvojitvi, v zadnji sezoni izgubil v sivem povprečju. Neorganiziranost zveze, im-provizatorstvo, nemoč posameznih organov zveze se je stopnjevalo. Mediji in novinarji so vedno lahko našli kost za glodanje, kar se je na koncu koncev vedno sprevrglo v škodo hokeja v celoti.
Na Jesenicah so te od lanske skupščine na Bledu opozarjali na številne napake v delu zveze. Ob sprejemanju lanskega tekmovalnega sistema so jeseniški predstavniki jasno povedali, da je katastrofa za slovenski hokej, opozarjali so na posledice. Vendar tega opozorila niso v HZS jemali resno. Posledica tega pa je propad hokeja v Celju in finančni krog večine klubov.
Pri tem je treba povedati, da so Jeseničani na to temo imeli posebne sestanek s predsednikom HZ Slovenije Jankom PopoviČem, sekretarjem Kure-tom in še nekaterimi člani lO zveze, še pred koncem sezone, vendar zveza danih obljub ni izpolnila.
Ker je bilo tudi iz gradiva za 9. skupščine jasno, da Izvršni odbor zveze nima volje in namena spremeniti načina dela iz preteklosti, popraviti napake je delegacija HK Jesenice za skupščino
pripravila argumentirano zahtevo o uvrstitvi v dnevni red tudi glasovanje o zaupnici predsedniku in članom Izvršnega odbora zveze. Naj naštejemo samo nekaj argumentov za to zahtevo: -*
- gradiva za skupščino so pripravljena slabo, prihajala so po segmentih in prepozno
• od vseh poročil, ki so bila na
niki kluba dobili šele pred skupščino
- manjkalo je finančno poročilo O delu zveze, poročilo o materialnem poslovanju
- zapisnikov sej Izvršnih odborov niso pošiljali klubom
- Predlog sistema tekmovanj v novi sezoni je bil pripravljen tako, da ni predlagal ničesar, kar bi pomenilo, da bi se šele na skupščini pogovarjali o
dnevnem redu, je bilo dobro pripmvlje-no le poročilo komisarja o tekmovanjih, sodniške sekcije, ter delno poročilo Strokovnega sveta, ki pa so ga predstav-
sistemih v novi sezoni
- mednarodni program reprezentanc je bil obdelan v poročilu brez strokovne ocene, pravzaprav je bil napisan na
nivoju osnovnošolskega spisa o izleta* Dejstvo pa je, da je bil program reprezentanc v sezoni 94/95 na rarnenm nekaterih staršev (za mlajše selekcije); A reprezentanca pa je, kljub temu da je imela veliko časa za priprave doživela velikanski neuspeh.
čeprav je razvlečeno prvenstvo pokor zalo, da je nekoristno, drago in nezani-mivo, strokovni svet Še vedno vztraja na takšnem prvenstvu, celo sklicujoč se na podobnost z Avstrijo, Italijo... To pa }e čista neresnica! Kajti vse bližnje države, po katerih se zgledujemo, so svoja prvenstva zaključila do 15. marca in so v "pogonu" ostali le igralci, kij0 kandidirali za nastop v reprezentanci
- In na koncu! Za vse te velike napake, za slabo delo sekretarja in posameznih organov zveze, je odgovore Izvrsni odbor in njegov predsednik. Da je ime1 predlog, še kako podkrepljeno osnovo je pokazalo tudi soglasno glasovanje ° zaupnici, oziroma nezaupnici. Za razrešitev predsednika in Izvršnega odbora je od 28 prisotnih delegatov glasovalo 21 delegatov (od tega celotne delegacije Jesenic, Olimpije, Triglava in Slavije, ter po en delegat Maribora in Bleda (štirje blejski, dva mariborska in delegat sodniške organizacije pa so glasovalh proti ali so se vzdržali).
Po razrešitvi je bil sprejet sklep, da se v 14 dneh skliče volilna skupščina HZS, ki bo potrdila novo vodstvo zveze, nato pa se skliče še redna skupščina, ki naj predvsem sprejme usmeritve za delo v prihodnje.
Do volilne skupščine vodi delo zveze delovno predsedstvo izvoljeno na zasedadnju v četrtek. V njem so g. Marjek (Triglav Kranj), g. Jeršin (Jesenice), g. G rum (Slavlja). Vsi predsedniki klubov pa so se obvezali) da bodo pri delu pomagali.
NAVIJAČEM VEC POZORNOSTI
Prav gotovo so navijači zelo pomemben del našega kluba. Skupaj s sponzorjem Pivovarno Union pripravljamo za novo sezono posebno organiziranost klubov navijačev jeseniškega hokeja po vsej Sloveniji. Po vzoru klubov iz Tržiča in Škofje Loke bi radi ustanovili klube še v Ratečah, Podkorenu, Kranjski Gori, Mojstrani, Urušiti, Jesenicah, Blejski Dobravi, Žirovnici, Mariboru, Kamniku, Grahovem, Novi Gorici in drugod
	MVOURNA UNION	
		
V klubu je za stike z navijači zadolžen Mirko Klinar.
Pivovarna Union pa bo navijaške skupine opremila pod primernimi pogoji Z navijaškimi rekviziti (kapami, šali, puloverji).
Povsod, kjer so navijači jeseniškega hokeja, bi bili zelo veseli, da bi organizirali svoje klube. V prihodnji številki našega časopisa bomo objavili osnutek pravil klubov navijačev, podrobneje pojas-
nili, kako se klub lahko organizira in registrira.
Če ste morda pripravljeni pomagati organizirati klub v vašem kraju, se nam javite! Veseli vas bomo! Že v tem poletnem času pa bomo v Podme-
Žakli poskušali pripraviti celodnevno športno zabavno srečanje navijačev H K Jesenic.
Z nami bodo Pivovarna Union in številni prijatelji kluba.
Prepričani smo, da bo veselo, zato upamo, da boste z nami!
O srečanju vas bomo še obveščali v časopisih in radiu.
Naj na koncu izrabimo priložnost in se zahvalimo vsem navijačem za pomoč in navijanje! Posebno zahvalo pa si prav gotovo zaslužijo Red Steelersi iz Tržiča in Škofje Loke.
TEK OKROG STAREGA DELA CELOVCA
Športni referat deželnega glavnega mesta Celovec tudi letos organizira tradicionalni tek okrog starega mestnega jedra Celovca. Tek bo v soboto, 10. juniji 1995, zvečer, s prvim*startom ob 18.45 (4.2 km) in z drugim startom ob 19.30 uri (5,4 km). Startni ne ni-Prvih 800 tekačev v cilju prejme spomin, sko darilce, izmed vseh udeležencev pa bodo izžrebali srečneža ki se bo odpeljal z osebnim vozilom NISSAN M1CRA. Zanimivo je to, da se je zadnja tri leta vsakič srečni udeleženec teka odpeljal domov v Slovenijo. Objavljamo tudi prijavnico. Žrebanje štartnih številk bo ob 15. uri na Neuer Platz. Prijave za tek sprejemajo do 18. ure na startu na Neuer Plat«*g
PRIJAVNICA
ZA UDELEŽBO NA 16. LJUDSKEM TEKU V CELOVCU
MAGISTRA T DS SPORT, Rathaus 9010 Klagenfurt, Celovec NISSAN, MICRA Ime In priimek_
Ime In priimek_
ime In priimek Ime in priimek
i
roj. le to roj. le t o roj. le t o
r---roj.leto .
Prosimo, da pišete z velikimi tiskanimi črkami j
^jjunjja 1995 travko
ANNO 973
25. STRAN • GORENJSKI GLAS
Debeljak, lajnar iz Železnikov
dolgčas mi še ni bilo nikoli!
rttore starih instrumentov, njih popravljanje, vzdrževanje ter igranje na razn* h^Sitvah po vsej Sloveniji, pa tudi širše, Zdravku Debeljaku izpolnjuje čas pokoja.
m£f^esetletni upokojeni strojni E j^ucar Zdravko Debeljak se že
^b![ ^varja z zbiranjem starih flo rvv j"""       '"^'i. ti« pa požene
e<W CePrau a/a mnogi poznajo tn-i} po. tem' kako raztegne
Ifo^S^fci meh, ali pa požene lajn. , teri pri * usaj malo zaaisi /:
Psi
z£ina marsikateri prireditvi, kjer luj^li da vsaj malo zadiši po s(0_ Ca-sih. Žal so njegove zbirke pne le redkim posameznikom.
ju
kČySllet je že od tega, ko je Zdravko
Lj j.*01, samouk naučil igrati pri nekaj Iran' in izkušenejših muzikontarjih, in L 1« pravi, da ga je spremljalo celo
»nimnje' Na stara leta Pa so Sa začeli H ie v i!tudi dru^ stari insšrumenti, ki se H v niši na Trnju nabralo že kar precej.
• harmonik (skupaj jih ima 17, ■J^areJŠa pa je stara več kot 130 let), ih i 0V' trot>ent, baritonov, violin, citer, ?ai do dveh lajn, ki sta pri hiši že 15 ^.Jkoj pripomni, da je imela včasih živa g*a povsem drugačen pomen in vred-ij',SaJ ni bilo radia, kasetofonov in (j^ie elektronske opreme, pač pa so ^ gramofoni zelo redki. kn, n!manju za lajno ga je vzpodbudilo ^"ar>je Cvetja v jeseni, vendar je ra2nn ug°t0ViL da so takrat vrteli le iaen Skat,°. glasbo pa reproducirali iz %n i fonskih trakov. Tudi take so-Ejt laJne, ki so tem starim umetelnim *°m podobne le na prvi pogled,
znotraj pa v resnici le električni magnetofoni, Zdravko Debeljak ne priznava, in pošteno se je moral potruditi, da je uspel dobiti pristna inštrumenta. V njih mora biti vgrajen meh, iz katerega piha na prave piščali, krmiliti pa jih mora mehanizem, ki drsi preko z žeblji (preko 4000 jih je) na lesenem bobnu zapisanih vodil oz. melodij. Ima dve: francosko in dunajsko, obe stari več kot 120 let, za vsako pa pravi, da je vredna kot en dober srednje velik avto.
Z lajno nastopa po vsej Sloveniji, za kar si je omislil po starih slikah posneto primerno obleko oziroma uniformo, ka-
dar pa igra na harmoniko, pa ima tudi narodno nošo. Z veseljem dodaja, da imajo v Niku tudi desetčlanski harmoni-karski orkester pri katerem tudi sodeluje. Najpogosteje ga vabijo na razne sejme in druge turistične prireditve. Lajna s slovenskimi tradicijami nima kaj posebno veliko opraviti, saj je najbolj poznana iz Francije, kjer so jih razdelili invalidom, da so se lahko preživljali, je pa kot simbol iz preteklosti s svojim milozvočjem povsod dobrodošla. Večina glasbe izvira iz stare Avstroogrske in znana je navezanost Slovencev prav na tradicije severnih sosedov.
Z igranjem na lajno, se danes kljub številnim vabilom ne bi mogel preživljati, meni Zdravko, pade pa sem ter tja tudi nekaj v žep. K vsemu naštetemu moramo omeniti še stare gramofone, ki jih prav tako zbira (eden od njih ima "trobento" s premerom več kot en meter), zato se včasih se celo na kakšno posebno prireditev poda kar s tremi "inštrumenti". Gre tudi na šole, kjer z veseljem predstavi kakšen inštrument, praviloma pa ogledovanje zbirke na domu, posebno za skupine ni zaželeno. Z radiom in televizijo ima bolj slabe izkušnje, saj je bilo nekajkrat očitno, da so ga hoteli le izkoristiti.
V zbirko je vložil kar nekaj več kot tisoč ur dela, saj se je za vse inštrumente potrudil, da jih je tudi popravil, že da se na vsem zbranem obriše prah, je kar nekaj opraviti. Ko ga vprašamo, kdaj vse to dela, je veselo vzkliknil: "Doslej mi v življenju niti za pet minut ni bilo dolgčas!"
lr* pol po ustanovitvi TV Železniki
fcč posnetkov v arhivu, kot na ekranih
lahko rekli, da se še močno išče. Brez podpore bo splahnel tudi entuziazem.
Pes
^i^..I1} drugačne TV postaje rastejo v zadnjih letih po Kwbw i 0i aooe P° dežju. Od čisto "zaresnih" projektov "Urnr^        postaj, ki s kvaliteto programa in profesio-
Ideja o ustanovitvi lokalne televizije izvira iz čistega en-tuziazma, sprva nad fotografiju^ Potopom skušajo že konkurirati tudi nacionalni jo, nato nad videom, ter željo, %gn\pa do večine občasnih takšnih, ali drugačnih da se ljudi v domačem kraju hteL, si9nalov predvsem v razne lokalne kabelske feri»f' ^Y Železniki ne bi mogli šteti k nobeni od teh » Ql cT^'      ?a saa' Posamezniko. navdušenca, ki mu
tudi prek tega medija poveže. Birokratska vojna je bila pred začetkom silovita. Še za večji
fySy-0^.2anuniin dogodki tako hitro in včasih neopazno problem pa se je pokazalo
Nit«   ^ Hudi, ter na drugi strani zelo pogojno rečeno kasneje, kako priti do pravih
ne šolske televizije.
krat« ko
pol mtneva od ,0r- ko si je učitelj telesne tp| Jože Reya na Osnovni {"Železniki pridobil vsa po-wjna soglasja za postavitev .QaJniških naprav za odda-r|e TV programa, svojo frek-|J° ter s pomočjo nekaterih E£to v Železnikih nekaj j J>ejših aparatur. Prostor lr]e Pridobil v enem od kletnih >biii0rov v šoli in počasi začel Rovati svoj studio. Nikdar litraia tega studia niso bila za lCv6ar "Prta, zlasti še za ke ne. ki so mu tudi najpo-
gostejši sodelavci. Oddajnik sorazmerno skromne moči so postavili na Češnjici, tako da signal seže od Dolenje vasi na spodnjem koncu doline, do pretežnega dela Železnikov. Vedeti je namreč potrebno, da je tu ozka dolina, tako da je morala TV Slovenija izgraditi kar štiri pretvornike, da je celo mesto s signalom pokrila, za celo občino Železniki pa je bilo potrebnih kar sedem. Po nekaterih ocenah imajo s takimi zmogljivostmi na 8. kanalu med 3 in 4 tisoč potencialnimi gledalci.
informacij, kako si zagotoviti vstop povsod tam, kjer se kaj pomembnega dogaja. Oddajajo vsak dan vsaj po eno oddajo, vrtijo tudi video strani, vendar so nekateri ne najbolj spodbudni odmevi začetno zagnanost že ohladili. Problem je tudi denar: pa ne da bi kdo pričakoval kakšne posebne nagrade. Preprosto ta zahtevna tehnika in materiali (npr. vi-deokasete) povzročajo kar precejšnje stroške, in zbrani denar od ekonomske propagande jih včasih niti ne pokriva. Delo Jože Reva opravlja izključno kot konjiček, s tem, da ima v Janiju Marenku edinega zvestega pomočnika, nekaj sode-
lavcev iz vrst srednješolcev, letos pa je uspel med osnovnošolci oblikovati 7 ekip, ki so se že usposobile, da posamezno idejo za oddajo izpeljejo tehnično od začetka do konca.
Med rednimi oddajami omenimo Antonov obzornik, ki je neke vrste stalna verska oddaja za mlade, sicer pa je v letu in pol je bilo posnetega že izredno veliko materiala. Jože Reya pravi, da bi lahko ljudem marsikaj pokazal, kar še niso videli, le če bo postalo bolj jasno, da jih to tudi zanima. Pričakuje tudi podporo občine, ki bi morala biti za informiranje v kraju bolj zainteresirana. Na vstopu v Železnike so že postavljene table, ki na lokalno televizijo opozarjajo, občinski svetniki so že vsaj skromno tudi v ta namen razvezah mošnjiček, na gledalcih pa sedaj je, da povedo, kaj si želijo, kaj in kako pričakujejo, če želijo imeti tudi svojo televizijo.
Kam m siascice iz najbouše moke -
(I* JE 02)(§te B ŠKOFJE LOKE.
^ VSAK PONEDELJEK
JrJ IZDELKI
CENEJŠI
LOŠKI HLEBEC, BELI >tf
130 SIT 126 SIT 126 SIT
LOŠKI HLEBEC, POLBEIi X KREM-KOCKA X KREM-KOCKA, pak. 265 SIT
Vsak ponedeljek od 1.2.1995 naprej v vaših trgovinah.
Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka
NIŽJE CENE STANOVANJSKE OPREME
28%
pri nakupu pohištva Alples in 25%
pri nakupu sedežnih garnitur Nova oprema z gotovino.
DO KONCA JUNIJA
Loka PC Alples v Železnikih,
Loka BC v Medvodah, Loka PC Alples v BTC, hala A, v Ljubljani
UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP
PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT:
GLADKA VRATA
- hrast, mahagoni,
- belo pleskana
VRATA "STIL" in "KLASIK"
- hrast
PODBOJI
- z naasvetlobo ali brez
- gladki ali stilni
- globine podbojev: 10,12,15, 22 in 28 cm -za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje
-vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo
-vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi
furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi
za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS
E JELOVICA
lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:634-261
ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/61-30, fax:632-761 KRANJ, Partizanska 26, tel. fax: 064/211-232
MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
ANNO 973
Torek, 6. junija19#
V Železnikih se pripravljajo na začetek dela Karitasovega vrtca
Cerkveni vrtec v pomoč in konkurenco
Prvega septembra naj bi v nekdanji kaplaniji v Železnikih, ki so jo temeljito preuredili, začel z delom cerkveni "Antonov vrtec". Pričakujejo, da bodo kmalu dobili za to dejavnost tudi občinsko koncesijo.
Ker se je prav v teh dneh občinski svet občine Železniki odločil za razpis koncesije na področju vzgoje in izobraževanja, smo župnika v Železnikih prosili za pogovor o tem, kako potekajo priprave na začetek dela njihovega vrtca. France Dular, ki je duhovnik od leta 1964, drugo leto pa župnik v Železnikih, nam je priprave na to kar precejšnjo novost prijazno razložil in razkazal objekt, kjer se končujejo preureditvena dela.
Plavžu, kjer gre za staro hišo potrebno temeljite obnove, tretja pa je bila naša stara kaplamja tu za cerkvijo. Po proučitvi vsem možnosti je izbira padla na kaplanijo, tudi zato, ker je ni potrebno odkupiti, saj jo jo Cerkev pripravljena nameniti za to." Kakšni so bili odzivi, ko ste začeli z resnimi pripravami?
"Ponekod je bilo čutiti neugodje in celo slišati očitke o tem, da pomeni naša ponudba nož v hrbet prizadevanjem za izgradnjo novega vrtca v Železnikih. Mi smo prepričani v nasprotno, saj menimo, da pomagamo reševati stisko, hkrati pa je to ustvarjanje nekakšne konkurence, ki bo lahko le pospešila urejevanje državnega vrtca. Hkrati se ustvarja tekmovanje za to, kako bo potekalo delo, vse to pa lahko prispeva kvečjemu k temu, da se dvigne raven kvalitete. Tretji pomembni moment pa je, da se poleg materialističnih temeljev, ki prevladujejo v državni šoli in vrtcih, ponudi tudi vzgojo na krščanskih moralnih vrednotah."
Kako daleč ste s pripravami?
"Po pozitivni odločitvi smo se lotili adaptacije objekta, ki
Od kdaj ideja za katoliški vrtec?
"Že po nekaj mesecih službovanja v Železnikih sem ugotovil, da je v kraju problem varstva otrok zaradi prenapolnjenega vrtca, in kmalu je beseda dala besedo, potrdila pa tudi razprava na župnijskem svetu o tem, da bi lahko pomagali kraju z odprtjem Karitasovega vrtca. Na našo vlogo so se na občini hitro odzvali in poslali strokovno komisijo, da proučijo možnosti. Po nasvetu domačinov smo videli tri možnosti: Talerjeva hiša, tu v neposredni bližini župnišČa, ki je naprodaj, druga je bila ena od hiš na
je na prvi pogled bil v tako slabem stanju, da je izgledalo skoraj brezupno. Stavba že dalj časa ni bila uporabljana, zato je ostala tudi nevzdrže-vana. Pri tem smo mi in zainteresirani starši pričakovali pomoč države in kraja, vendar temu ni bilo tako. Iz lastnih prihodkov cerkve, darili dobrotnikov in posojilom smo postopoma uspeli zagotoviti preureditev objekta, ki je v zaključni fazi. Prihodnji teden bomo nameščali pohištvo in montirali kuhinjo, pri čemer kaže poudariti, da bo to le razdelilna kuhinja, saj pričakujemo, da bomo hrano dobivali iz šole ali katere od tovarniških menz." Kdaj načrtujete začetek dela?
"Začetek dela z otroki načrtujemo s prvim septembrom. Pri tem kaže omeniti, da smo zbiranju potrebne dokumentacije za samo adaptacijo objekta, zbiranju vseh potrebnih dovoljenj, kakor tudi programskim, organizacijskim pripravam posvetili veliko pozornost. Lahko rečem, da je večji del te papirnate vojne za nami, sedaj je na vrsti urejevanje koncesije z občino. Prav v teh dneh pričakujemo še formalno potrditev našega programa na Zavodu za šolstvo, od koder so že sporočili, da so s predloženim zelo zadovoljni."
Za koliko otrok načrtujete vzgojo in varstvo v tem vrtcu, kako nameravate oblikovati skupine in kako razmišljate o potrebnem kadru?
MENJAVA IN CENTRIRANJE GUM NASTAVITEV IN POPRAVILO PODVOZJA
NOVO V PONUDBI!
POPRAVILO ZAVOR MENJAVA NOVA TESTIRNA NAPRAVA
IZREDNO UGODNE CENE AMORTIZERJEV
BNW316 PRVI VLOŽEK 5.364 GOLF 2 PRVI VLOŽEK 5.400 JUGO PRVI AMORTIZER 4.728 p. 126  PRVI AMORTIZER 4.728
5 MICHELIN za potniška vozila, motorje in tovorna vozila (nove in obnovljene)
Podjetje za proizvodnjo servis, trgovinojn tronsport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346
"Najprej naj zagotovim, da pri kaarih absolutno zahtevamo visoko izobrazbo za vse vzgojiteljice, ki bodo delale pri nas. Čeprav jih trenutno še ni mogoče zaposliti, pa smo se že uspeli okvirno dogovoriti za vsa delovna mesta, in vsem lahko zagotovim, da bodo to domači kadri. Ta vrtec bo zavod, ki mora imeti ravnatelja, in to mesto nameravam opravljati sam.
Vrtec je predviden za dve po starosti heterogeni skupini, v kateri naj bi vključili do 40 otrok, z njimi pa naj bi delale tri vzgojiteljice. Uradnega razpisa za vpis še ni bilo mogoče objaviti, imamo pa že evidentiranih interesentov že za več kot eno skupino, nameravamo izdati posebno zgibanko, v kateri bomo vrtec predstavili, v njej pa bo tudi prijavnica."
Slišati je pripombo o tem, da v tako majhnem kraju, kot so Železniki, dve vrsti vrtca pomenijo možnost že zelo zgodnjih delitev med otroci, kaj bi vi odgovorili na to?
"Najprej naj poudarim, da bo tudi v našem vrtcu potekal vzgojni in izobraževalni program, vključno s pripravo na šolo, kot v vseh drugih vrtcih. Napačno je mnenje, da se bo tu izvajal verski pouk, verouk, pač pa bo celotni program, kot sem že omenil, le na drugih temeljih in vrednotah.
Nikakor pa ne vidim razloga za to, da bi se otroci po tem, v kateri vrtec so vključeni, medsebojno ločevali. Dejstvo celo ostaja, da bo večina otrok ostala sploh v nevključena v katerikoli vrtec, pa zato ne bo ločevanja. Naj dodam še to: vsi otroci, ne glede na to, kje bodo v vrtcu, ter tisti, ki sploh ne bodo vključeni, bodo še naprej hodili skupaj k verouku. Ra-
zlik razen tega, da se bodo pač nekateri, ki so več skupaj, bolje poznali, res ne bi smelo biti."
kifBO-jTM SE HOK^E CESTE IMAH ~DfJBET| •••
SERVIS
DUŠAN JEBALA
VIRMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA , TEL.: 064 / 631 240
PRODAJA, MENJA V A, CENTRIRANJE, VULKANIZIRANJE IN REKLAMACIJE GUM> OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZIJ
O
O
^HANCCDK
IVI
MESO IZDELKI
KVALITETA DANES IN VEDNO NA VAŠI MIZI!
KDOR RAD DOBRO JE, NAJ IŠČE "GORENJSKE MESNE DOBROTE" - IN NE BO MU 2AL Gorenjska se res lahko pohvali z dobrimi, odličnimi izdelki iz mesa!
Gorenjske mesne dobrote iz Mesoizdelkov v Škofji Loki so nekaj posebnega. Morda je skrivnost v tem, imajo njihovi suhomesnati in drugi izdelki priokus tistega, čemur rečemo "domače". Zaseka s klobaso kaj drugega - to niti ni pomembno. Zato bodite pozorni na njihov znak, poskusite in preverite. V Skoi Loki pa vam bodo v posebnem mesnem butiku MESKO predstavili pravo izkaznico podjetja z dolgo|etn tradicijo. Tu je vse res prava paša za oči, in sline se vam bodo pocedile!
VABLJENI!
#5 taek,
6.i
junija 1995
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
F----
S^TRTEK, 8. JUNIJA
1
iS Atroški Program ^.Čarodejev klobuk, otroška
D^O-J•: Sanjam ali bedim ji Odkrivanje zemlje, ameriš-II V^aževalna serija B5 Po domače {J Poročila
I-«5 Oči kritike, ponovitev P'JJ Skrivnost Picasso, ponovila "rancoske dokumentarne od-
Slovenski utrinki, oddaja
VMt iy dnevnik
|2j Otroški program: Živ žav
E^J gegionalni studio Maribor
Štiri v vrsto, TV igrica EJ Risanka
iSJV dnevnik 2, Vreme
fen!. Komisar Rex, avstrijska Branka
dnevnik
&!? Šport ariše
Rte.
&tr I°slovna borza
6fl SanJač, ameriška nanizan-(a^or Morse, angleška nani-
B Košarka NBA: 1. tekma l*a končnice, posnetek 13.55 Tenis - Roland Garros, Rale (ž), prenos 15.15 Kinote-L.V'klus filmov Jacka Arnolda: C1 so iz vesolja, ameriški film ^ 16.35 V vrtincu 17.20 Sova gj°vitev 18.45 Že veste 19.20 ha*tok- kontaktna oddaja za lastnike 20.05 Moški, ženske tiiir5 Stoletnici filma naproti: ru.s filmov Andreja Tarkovske-Inn ndrei Rubljov, ruski film (čb) ff Tenis - Roland Garros: "lna|e (ž), posnetek iz Pariza
,0q ^koledar 7.55 Poročila 0.o5 *obr° jutro 10.00 Poročila WMŽ°l8ki Program 11.30 Pusto ?^nt 9ozdne družbe, risan-fci!;?° poročila 12.15 Uto? nz' nadaljevanka 13. C*'* ph'lo Vance, ameri:
00
nno vance, ameriški " 14.40 Risanka 14.45 o
i „P^gram 15.45Zgodba *55 Ha
a dar>es 17.00 Z jadri okoli
..">.55 Hanna Lovisa 16.05 j9^asbeni_ četrtek 16.30
Sta 20k"rnentarna serija 17.30 Pfo ,ar,Dara, ameriška nadalje-Nten , 15 Ko|o sreče 18.50 WSnL eta 19-30 Dnevnik 20.10 >kran k 0 na Hrvaškem 21.30 k^stav rez okvirja 22.30 TV Ko r? 22 40 Moč denarja
k°23d)fVnik 2310 Slika na ■*0 Sanje brez meja
lik? ^ koledar 15.35 Slika na XJ°- Ponovitev 16.05 NBA 17.30
|lBliniCe- dokumentarna serija 'lan Lovorova ulica, ameriška loaa,ievanka 19.15 Risanka
'teioL Ep v košarki (ž), prenos
IJjT8 med Hrvaško in Ukrajino ria*«w Lov°rova ulica, ameriška 8^al)evanka 22.55 Klic v sili. Fluj^ dokumentarna serija 23.15
'«06^°* tedna 10.15 Luč v'j^vanLP0novitev ameriške na-Rfl anke 11.05 Sedem veličast-
11
<s°noviw,BDarice session,
tel12;05 A sh°P 12-15 JJ.30 Adna 17.25 Spot tedna ™oyj,* s.h°P 17-*0 Unpato,
C0vitev i« 2c V'40, unpato, »err>e ion«*5 A shop 19.00 ,i6«obJ."°A 5'sanka 19.10 Luč >T30 pL20-00 Magnetoskop h1,00 ?I„-l p0roto 20-55 Vreme S 22 3e 'tan'e' ameriški barvni wn°. khL  . s- Ponovitev 23.35
rsr,o«,ava 1.05 Spot tedna 1.10
Atrija 1
K 9°S°VI ve 6.30 Otroški pro->9ht "rTh. ?r' je naP'sala 9.45 '^l5^er 13.00 Otroški pro-
l69cVESOl)ska ladJa Enter fc^OiS Knight Rider 17-1<
kfcksSi ?i dom 1805 Grad ob |Nh i9,e'eru 19.00 Pri Hujala 9'ed' od °t, 85 «X s,ikl 2000 Ui otoku oStrani 20-15 Bavarec 11-10 DPtoL.9en' nemška serija uetektivki iz Hamburga,
10 17.35
nemška serija 22.00 NYPD blue -Newyorški policisti 22.50 Umazana igra, britanski akcijeski film 0.45 Čas v sliki 0.50 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.15 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.05 Umazanci, ponovitev filma
AVSTRIJA 2
7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Avstrija II 11.35 Slika iz Avstrije 11.55 Vreme 12.15 Ro-
8arji organov, ponovitev 13.00 as v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Alpe - Donava -Jadran 14.25 Moč strasti 15.15 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dva na poti po Avstriji 21.10 Vera, talkshovv 22.00 čas v sliki 22.30 Šiling, oddaja o gospodarstvu 23.00 Mučeniki za sveto vojno 23.50 Tenis, Mednarodno prvenstvo Francije - polfinale (ž), iz Pariza 1.00 Pogledi od straniA/ideonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 SLOVENSKA KNJIGA PREDSTAVLJA DRUŽINSKO ENCIKLOPEDIJO 20.30 LEPA JE NAŠA DEŽELA 21.00 EPP blok - 3 21.10 POZDRAV BLEDU - 1. oddaja; Sodelujejo glasbene skupine in pevci: Čudežna polja, Zvezde, Be Radio, Miha Balažič, Sanja Mlinar in Edvin Fliser, Hajdi Korošec, The Drinkers, Ivo Radin in Jan Ples-tenjak, voditeljica Mirjam Strehar CATV IMPULZ KAMNIK 22.30 KOŠARKARSKA TEKMA - SLOVENIJA: BiH (posnetek VTV VELENJE) 24.00 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
M MTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.30 KOLO, ponovitev 2. dela 18.00 KAMERA NA POTEPU, dokumentarna serija, ponovitev 3. dela 18.30 SANJE IN RESNIČNOST, dokumenatrna serija 9. del/13, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ŠPORT MMTV 20.50 GLASBENI VIDEO SPOTI 21.00 KLEPET NA MMTV, > gost. dr. Janez Drnovšek; Gost majskega Klepeta na MMTV bo pre-sednik vlade, dr. Janez Drnovšek. Oddajo bo vodila Simona Vodopi-vec, z dr. Drnovškom pa se bo pogovarjala o preživljanju njegovega prostega časa, o Arturju in podobnem. 22.00 PLESI SVETA: Kmečki in rokodelski plesi, dokumentarni film. 1. del/5 22.30 NA KONCU POTI (The Final Come-down), film; igrajo: Billv Dee VVil-liams, D'urvllle Martin, Celia Kaye, Ravmond St. Jacques; režija: Oscar VVilliams; FIlm govori o boju črnske manjšino za enakopravnost, za pravido do dostojnega življenja, za svobodo, za srečo. 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Videoboom 40, glasbena oddaja 20.57 EPP blok 21.00 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.35 EPP blok 21.40 Izmenjava programa LTV... Videostrani
KINO
TV ŠIŠKA
18.00 Satelitski spored 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemar-ket, EPP 20.05 Program M 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za petek
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Se res zmanjšujejo pravice zdravstvenega varstva? - okrogla miza 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz.
Poleg obvestil ob 16.10, informacij ob 16.30, pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šalji-vic naj se pripravijo. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 14. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Mavrica (vodi: Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narodnoza-bavne ansamble 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz
5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit
Sreča ime		svojo številko!
		XV 090-7500 \ 17 UT/mm
CENTER amer. kom. NORI PROFESOR ob 18. in 20. uri STORŽIC amer. thrill. KRI NA SONCU ob 17. in 19. uri, prem. amer. lut. filma PREDBOŽIČNA MORA ob 21. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. ULIČNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri BLED amer. drama KAR SI ŽELIŠ ob 20.30 uri
PETEK, 9. JUNIJA
TVS 1
9.50 Pot v šolo, nizozemska nanizanka
10.15 Andres Valdes: Gospod Mimo in gospodična Ta-pa-ta 10.50 Roka ročka 11.40 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 12.35 Že veste 13.00 Poročila
14.05 Kam vodijo naše stezice 15.05 Film tedna: Jablane, ponovitev nemškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.30 Žarišče 22.50 Sova:
22.50 Brooklvnski most, ameriška nanizanka;
23.20 Inšpektor Morse, angleška nanizanka
0.15 Papirnata poroka,.angleško-poljski film
TVS 2
11.55 Pariz: Tenis - Roland Gar-oss, polfinale (m), prenos 13.30 Zgodbe medenih tednov: Peteršilj in zelena, nemška nanizanka 14.20 Omizje
16.25 Osmi dan 17.15 Sova, ponovitev; Večen sanjač, ameriška nanizanka; Inšpektor Morse, angleška nanizanka 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.00 VVestbach, angleška nadaljevanka 20.55 EPP -vinski sejem 21.00 Veliki dnevi 20. stoletja: 39 - 45, francoska dokumentarna serija 21.50 (ne)znani oder 22.50 6. evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev, posnetek iz Lausanne 0.35 Tenis - Roland Garros, polfinale (m), posnetek iz Pariza 3.00 Košarka NBA: 2. tekma finala končnice, prenos
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Gozdna druščina 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz 13.00 Ženin prihaja, ameriški film 14.50 Šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Spoznavajmo Hrvaško 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 TV dnevnik 20.10 Usode: Spet z domovino, dokumentarna oddaja 21.05 Dobri ljudje 22.35 Lepa naša, dokumentarna oddaja 23.05 Dnevnik 23.25 Slika na sliko 23.55 španski film
HTV 2
13.55 Košarka: Hrvaška - Španija (ž)
15.35 Slika na sliko, ponovitev 16.05 Turbo Limatch show 17.35 Triler, resna glasba 18.25 Laurel Avenue, serija 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Državljan Kane, ameriški film
KANALA
10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magnetoskop 11.30 A - shop 11.46 Špot tedna 17.00 A-shop 17.10 Zanikanje, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža - Križarjenje, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 Mrčes, ameriška srhljivka 23.15 Vodnik za zaljubljene, 3. del ameriške nanizanke 23.40 Učna leta, ameriška nanizanka 0.10 Pred prooto, ponovitev 0.35 Živeti danes, ponovitev 1.05 A shop, televizijska prodaja
AVSTRIJA 1
6.05 Naš glasni dom 6.30 Foofur 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerry 8.30 Fičifaji 9.00 Umor, je napisala 9.45 Knight Rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Jeklena maska, francosko-itali-janski film 13.00 Foofur 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am dam des 14.35 Ime mni je Drops 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enter-
prise 16.20 Knight Rider 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Naš glasni dom 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Tvegana igra, ameriška srhljivka 22.05 Stephen King - Zadnji boj, ameriška grozljivka 23.35 Čas v sliki 23.40 Petek, trinastega, ameriška grozljivka 1.05 Grozno prijazna družina 1.35 Schiejok vsak dan 2.35 Dobrodošča, Avstrija 4.30 Stephen King
AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Dva va Avstriji 10.55 Bavarec na Rugnu 12.00 Na prizorišču 12.30 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.20 Peter in Pavel, serija 22.05 čas v sliki 22.45 Križarji, nanizanka 23.40 Paternov nočni šiht 0.15 Tisoč mojstrovin 0.25 Židovske pesmi in kasidske pripovedke 1.25 Pogledi vstran
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 67. tedenska informativna oddaja 19.40 UTRIP KRANJA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 SPOZNAJMO SVOJO DUŠO IN TELO (v živo) 21.10 EPP blok - 3 21.15 DESETI BRAT - igra v 6. dejanjih 22.45 ROČK N' ROLANJE - I. del 23.15 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZUE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
MMTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 PLESI SVETA: Kmečki in rokodelski plesi, ponovitev 1. dela 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.25 POPOTNIK oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 21.10 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film, 1. del/ 13 21.40 PEKEL NA KOLESIH (Hell on VVheels), film; igrajo: Marty Robins, John Ashlen; režija: Will Zens; FIlm govori o dveh bartih, dirkaču in mehaniku ter o rivalstvu med njima. Poleg tega ju ni težko izrabiti za nepoštene posle. 23.10 ŠTAJERSKIH SEDEM, ponovitev 0.10 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
LOKA TV
Videostrani non-stop
TV ŠIŠKA
18.00 Satelitski spored 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, EPP 20.05 Koncert ob 10-obletnici ansambla 12. nasprotoje - 2. del 21.00 To so gadje, slov. film 21.30 Napoved sporeda za soboto
KINO
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kviz 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz.
Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, tudi z nekaterimi študentskimi vsebinami. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, SOU informacije ob 14.00, ob 14.30 bomo prisluhnili glasbnei temi, uro kasneje bomo posredovali dnevne informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, 16.15 oddaji Deutsche VVelle poroča, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Tudi recept tedna bomo izbirlai in sodelovali v kvizu radia Tržiš ki študent. Nenazadnej: glasovali bomo za Gorenjca meseca, ob 18.30.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 5.30 Vremensak napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 športni semafor (vodi Petra Fili-pič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 16.50 Športni utrinki 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.00 RGL ves dan v živo iz Izole 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.00 S Petrolom... 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Roc izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra (iskanje zaklada)
TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer 20.30 uri
akcij, film IZBRUH ob
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
PREPOVEDANO ZA ODRASLE
brati, berem
REKLI SO
TRALALA PLAC
Bodi tak, kot si
Torej bodi Spin. Skupino Spin zagotovo že dobro poznate, saj bo letos šest let, odkar le ta obstaja. No, roko na srce iz prve postave sta ostala le še brata Lebar, Slavko in Marjan, ostali člani so novi, nekateri malo bolj nekateri malo manj, vedno boljše pa je tudi tisto, zaradi česar so fantje skupaj, glasba namreč. Najnovejši je njihov pevec Roman Kenda, ki se predstavlja prav na njihovi zadnji kaseti "Bodi tak, kot si", ki je nedavno izšla pri kranjski založbi Panika Re-cords. Če so svoj cajt Spine radi primerjali s Pop Design, to za njihov zadnji izdelek ne velja, saj so fantje Slavko Lebar (kitara), Marjan Lebar (basi Matija Krajnik (klaviature), Tomaž Ferenc (bobni) in Roman Kenda (vokal), našli lasten stil glasbenega izražanja, zatorej zastavili smer, ki se ji reče spin. Med desetimi skladbicami, kolikor jih je na kaseti sta najbolj obetavni "Kjerkoli si" in "Spusti se", priredba starega znanega Komada skupine ABBA "Does Your Mother Know" oziroma "Ali tvoja mama ve", pa je tako ali tako že hit na mnogih radijskih postajah. "To smo mi" pravijo Spi-novci:" in to je glasba, ki jo čutimo in uživamo v njej."
Torej uživajte v njihovi glasbi tudi vi, namreč Spi-novci so dos't gut.
počiti
Moje sanjske tnice
Bliža se poletje in misli se že vrtijo okrog počitniških načrtov. Morje, hribi, potovanja? Okusi in želje so različni. Vsakdo pa si v sanjah predstavlja svoj raj na zemlji, svoje idealne počitnice. Tudi naši sogovorniki so se za hip prepustili domišljiji...
Andrej a K e r n iz Kranja: "Že vseskozi si želim obiskati Avstralijo. Najlepša tam se mi zdi pokrajina. Tja bi odšla za pol leta. Mesec ali dva bi počivala, nato pa bi si našla kako delo. Upam, da bodo sedaj, ko bom diplomirala, moje sanje postale resničnost.Vsekakor pa bi se vrnila domov v Slovenijo."
Andželko Lučič iz Tržiča: "Moj raj na zemlji bi izgledal takole: Čim več počivati, uživati na morju, imeti čim več prostega časa. Predvsem pa v njem ne bi smelo biti nobene šole. Sicer pa sem ravno sedaj uspešno končal šolo, tako da je en pogoj za uživanje že izpolnjen. Sanjske dežele pa so zame Florida, Španija, Grčija."
Nataša Ste-vanovič iz Bistrice: "Najbolj romantičen kraj na svetu se mi zdi Grčija. Še posebej krasno bi bilo, če bi me tja peljal moj fant. Najraje bi šla z motorjem. Ker bi bila tako zagotovljena dobra družba in romantična pokrajina, bi se zadovoljila kar s kampiranjem."
3 Dušan Mali iz Kamnika: "Če I bi lahko odšel danes, bi se od-'pravil v hribe. Če pa bi imel 'dovolj denarja, i bi obiskal druge države, na pri-Imer Avstrijo ali Nemčijo. Rad bi si ogledal, kakšno jc življenje drugod, kakšna je kultura in znamenitosti. S seboj bi vzel dobro družbo, privoščil pa bi si imeniten hotel." • U.P., foto: CŠinik
LITERARNA DELAVNICA
VAŠA POŠTA
Minuli teden ste nam pisali: Nika Jakšič, Urša Ažman, Tina Murn, Aljaž Zaje, Jan Čadež, Branka Tavčar, Sandra Miloševič, Saša Rakar, Matej Zgaga, Urša Ažman, Nace Pertovt, Luka Tomat, Neža Keše, Polona Jeseničnik in drugi petošolci in šestošolci OŠ Ivana Groharja, Enej Bertoncelj, Ines Lokar, Katja Šenk, Nina PernuŠ, Matevž šubelj, Jure Herlec, Polona Tomašič, Žiga Svete, Miha Kapus, Sabina Cof, Mateja Bogataj, Anja Fic, Andreja Hafner, Damjana Kirbus, Matic Bitenc, Vesna Porenta, Klemen Jazbič, Tjaša Škabar, Ida Tušar, Živa Cankar, Gašper Osredkar, Rok Logonder, Tina Valič, Rok Miklavc, Nina Jan, Urša Sekirnik, Jana Krašovec, Martina Barle, Andraž Sodja, Tomaž Bernik.
Pomlad me razganja
Vsako leto vsi zelo težko pričakujemo pomlad. To je lep letni čas, saj takrat rožice cvetijo, sonce dobi nekoliko več moči, mi pa odvržemo debelo zimsko obleko.
Dodatno moč pa dobim tudi jaz, saj mi mami vedno govori, da me razganja pomlad. Kar naenkrat mi zraste jezik, ki se mi stalno vrti v ustih in spušča grde besede, največkrat pa samo odgovarja in ugovarja vsemu, kar mi mami naroči. Težave imam tudi v šoli, saj ne slišim snovi, ki jo učiteljica razlaga, zato se drži za glavo in upa, da bo pomlad kmalu minila in se bomo vsi umirili.
• Špela Likozar, 3. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Bili smo v Kropi
Imeli smo naravoslovni dan. Z avtobusom smo se peljali proti Lescam in Radovljici. Prečkali smo reko Savo. Na Lancovem smo zavili proti Kropi.
V Kropi smo se ustavili. Ogledali smo si Kovaški muze] in kovašnico Vigenc. V Vigencu so nam pokazali, kako so nekdaj kovali železo. Izdelovali so žeblje. Kroparski kovači so bili znani po vsem svetu. Njihovo delo jebilo stežko, zato niso dočakali visoke starosti, le nekateri malo sprek petdeset let. Tudi otroci so že vri desetih letih kovali in si služili kruh.
V muzeju so razstavljene naprave v pomanjšani velikosti. Všeč mi je bilo, ker sem spoznal, kako te naprave delujejo. Posebno mi je bila všeč glasbena omara, ki je nekdaj razveseljevala obiskovalce bogatih gostiln.
Kropa je majhen, a prijeten in zanimiv kraj. O Kropi, o
kroparskih kovačih, o kropars-kih žebljih poje in pripoveduje veliko pesmi.
• Žigu Svete, 3. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled
V živalskem vrtu
V živalskem vrtu je bilo zelo dobro, po naše ful kul.
Videli smo opice.Veste, mama opica je bila zelo požrešna. Ko ji je Amra vrgla banano, je celo banano požrla sama. Malemu opičjemu mladičku je dala samo olupek.
V vivariju smo videli pitona, jaz sem imel okoli vratu kačo, neko nestrupeno in udomačeno. Bila je zelo mrzla in spolzka. Videli smo tudi: slona, kamelo, papige, rise in kozoroge, še bi lahko našteval, tako veliko jih je bilo.
• Matic Bitenc, 1. b r. OŠ Matije Čopa Kranj
Kako težko se je učiti
'jutri bomo pisali kontrolno!" To je mene zelo prizadelo, ker se bo treba učiti. Ko sem prišel domov, sem počel vse drugo, razen... no, razen, da bi se učil. Igral sem se, jedel, risal, spal, gledal televizijo in še in še... Le učil se nisem, sploh pa nisem vedel, kaj se učiti, slišal sem samo, da bomo pisali kontrolno.
Zjutraj sem vstal že ob šestih, da bi se učil, a sem samo ležal v postelji in ponavljal, kar sem znal. Toda tega ni veliko. Sploh pa ni bila jnatematika, pa ravno to smo pisali. V šoli sem se potil, da nisem vedel, če mi bo kaj vode ostalo. Prišla je ura matematike. Pomislite, za vsak račun sem potreboval več kot pet minut! Bilo jih je okoli dvajset. Potiho sem se jezil: "Pa kaj se nisem več učil!"
• Mohor Kej žar, 3. r. OŠ Sorica
MLADINSKA POROTA    MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Ta šola ni prava zame
Dragi porotniki, imam zelo velik problem. Hodim v prvi letnik srednje Sole, v katero sem se vpisal na željo staršev. Mene ne veseli, nerad se učim. Čeprav sta mi starša preskrbela inštruktorja, bom zagotovo padel. Pravzaprav mi je to tudi čisto vseeno. Šolo sovražim. Rad bi na poklicno šolo, na katero sem se hotel vpisati že lani, pa sta me starša prepričala. Prosim, svetujte mi, ali naj zdaj končno presedlam ali pa naj se še naprej valjam po šoli, ki je ne maram, kako naj dopovem staršema, ki hočeta učenega sina? • Bojan
Miha, 11 let: Čeprav starši skrbijo zate in odločajo o tvojih stvareh do 18. leta, bi ti lahko pustila vsaj prosto odločitev o vpisu v srednjo šolo. Če ni [omagal inštruktor, bo morda temeljit pogovor s starši. Poskusi ju prepričati, če pa ti ne bo uspelo, jima povej, da srednja šola, v katero hodiš, ni primerna zate in Če ti hočeta uničiti prihod-
nost, naj ti to vsaj prej sporočita. Morda si boš moral izmisliti nekaj izgovorov, ki bodo prepričali tvoje starše.
Sergeja, 12 let: Za zelo drag način sprepričevanja staršev o tem, da sta te prisilila v napačno šolo, si se odločil. Zapravil si eno leto mladosti, starša sta zapravila precej za tvoje inštruktorje, ob katerih si se dolgočasil - očitno te koli v spričevalu kar veselijo. Menda bodo doma zdaj vendarle ugotovili, da morajo ugoditi tvoji trmi. Skrbi pa me, da boš imel težave tudi v poklicni šoli, saj se motiš, če misliš, da je lažja.
Bojan, 15 let: Opažam, da si se dosledno odločil nepravo šolo obesiti na klin, kar verjetno vse bolj zgrožena ugotavljata tudi mami in oče. Glede poklicne šole nisi zapisal, kateri poklic naj bi te pritegnil. Upoštevaj, da si eno leto že zabušil in zato krepko razmisli o perspektivi tvojega izbranega poklica. Hiter razvoj je pač nekaj poklicev že skoraj zbrisal. Doma se boste vsekakor morali temeljito pogovoriti; za začetek boste ugotovili, da mečetc denar skozi
okno z najemanjem inštruktorjev. Zdi pa se mi, da prav velikega veselja tvojim staršem že kar nekaj časa ne delaš, kar za zdravo družinsko debato ni najboljši začetek.
Marjeta, 19 let: Če si stoodstotno prepričan, da sedanja šola ni zate, potem se čimprej prepiši na poklicno, kamor si hotel. Zakaj bi obžaloval svojo neodločnost čez nekaj let, ko pa imaš danes še možnost postati tisto, kar si želiš. S starši se mirno pogovori, naj vesta, da boš ti tisti, ki se bo izučil poklica in ga z veseljem opravljal, ne pa onadva.
Klemen, 22 let: Če si že tako trdno prepričan, da ne boš izdelal letnika, imaš "imenitno" priložnost, da se vpišeš na poklicno šolo in postaneš tisto, kar res želiš. Starša se bosta morala strinjati s tvojo izbiro. Mogoče bosta celo vesela, da sploh še hočeš nadaljevati šolanje. Ti pa jima s svojim uspehom na poklicni šoli dokazi, da si imel prav. Seveda se boš moral malo bolj potruditi kot si se zdaj.
NA VRTILJAKU Z ROMANO
Vsak torek ob petih na kranjskem radiu
Skrivnostna fotografija
Začenjamo zadnji krog
ugibanja imena šole
skrivnostni fotografiji pred poletnimi počitnicami-
Ste
spoznali tale "košček"? Če ste, napišite odgovor n dopisnico in jo pošljite na Gorenjski glas v Krajv Zoisova 1. če pa še dvomite, počakajte do naslednje' ga torka, ko bomo objavili drugi detajl iste šole.
Vrtiljak v živo
Na današnjem Vrtiljaku boste z Romano klepetali
vsem mogočem, med drugim tudi o.....Gost v stuđL
bo - nak, tega vam pa ne izdamo. Spoznati ga bos* morali sami. . (
Že zdaj pa Romana vse pr'jateljčke vabi na veliki zuI Vrtiljak v živo, ki bo 17. junija na terasi kranjskega t"10*?^ Creina. Na žuru bo kup nastopajočih, kup nagrad, ne pa vstopnine. Prihodnjič bomo o tem, kaj vse se bo f1 žuru dogajalo, razkrili kaj več.
Slikar
Kdo je slikar? Slikar je tisti, ki slika in riše ljudi, živali in hiše.
Reke, rože, zvezke in dunajske zrezke. Pa velike balone in sladke bonbone.
Jaz pa vsega tega ne znam,
zato pa raje njam, nja^ bonbone grizljam.
• Martina Barle, 3. a f* OŠ Matije Valjavca, Preddvor
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Mali milijonar (Richie Rich)
Meryl Streep je rudi v nevarnih prizorih filma Divja re^ igrala sama. Tokrat smo prejeli res ogromno dopisnic odgovori, izmed njih smo za nagrado, brezplačno ki vstopnico, izžrebali: Melito Skumavec z Jesenic, C. v Ro 19, Nado Balažič iz Kranja, Tuga Vidmarja 4, Marjeto Kok al J Selc, Šcvlje 34, in Renato Lavtar iz Nakla, Strahinj 109. DeW čestitamo.
V petek bodo v Kino podjetju Kranj začeli vrteti težko pričakovani film Mali milijonar (Richie Rich), v katerem igra simpatični Macaulav Culkin. Zgodba: Richie je sin bogatih staršev, nekoč bo podedoval 70 milijard dolar]ev. Ima vse, kar se da kupiti. Bogastvo pa prinaša v življenje Richevih rudi nevarnosti in tveganja. Spletkarski uslužbenec v družbi Rich Industries skuje načrt, da bi se polastil ogromnega premoženja Richevih. Toda vse le ne gre po njegovem. Čeprav se zakonca Ricn izgubita nekje sredi morja, ostane m kaj mora storiti. Ko odkrije umazane naklepe, P^jš vodenje očetovih poslov v svoje roke. V stiski mu p°m^Jj
da je pravo prijateljstvo neprecenljivo.
Nagradno vprašanje seveda zastavljamo v poveza^'1 glavnim igralcem Culkinom. Deček, ki je zdaj že pr.ivi^ 'j1.'^ jc
svojo kariero začel v filmu Bach babies. Morda veste, bil takrat star?
Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
l^Mjunija 1995 iščita potrošnikov
POKVARJEN DOPUST
Počiti*6P°novnopribližujejo lahko ob vztrajanju agencije bom Ce 'đm dopusti in se na pravilnosti svoje izpolnitve ea-i° °dločali za letovanja z dokaj težko ali celo neuspešni agencijami, bi vas no. Tudi gospod P. L. ni imel blttn°^oz?r^u na nekaj pro- nikakršnega dokaza o kate-kot °V' ^ so se ^am P°Jaydi goriji hotela, v katerem je posebej pereči in na katere bival, na samem hotelu kate-
"fi svetujemo, da ste letos še tosebej pozorni.
kotnik R L. nas je obvestil Ptabih izkušnjah, ki jih je WW ob potovanju v Pariz. Po Vegovih navedbah ie bil
oOrija ni bila označena in je bila tako le njegova ocena, da je kategorija nižja.
Če pa so storitve iz pogodbe o potovanju dejansko nepopolno in nekakovostno izpolnjene in imate o tem dokaze (vsaj navedbe ostalih potnikov), lahko zahtevate sorazmerno znižanje cene. /ev pruspeKiu, mrnvcK.  Pogoj pa je, da se reklamaci-blem fma zvezdicama. Pro- ja poda organizatorju poto-.' kl se pojavlja velikok-  vanja v osmih dneh po končanem potovanju. Rok je
0l?.lmi Potniki nameščen v
lahibl^enem hotelu> ki Pa se I nko ponaša ne s tremi
^ezdicami, kot je navajala
\ ^encj/a v prospektu, temveč
----pojavlj..
ar>. le v tem, da se potniku le p da je bil hotel nižje «te8orije od obljubljene, JSj Pa nobenega konkretne-°a dokazila o dejanski kate-5*9» hotela, kjer je bival, bi bito dokazovanje
kratek in kaj lahko se zgodi, da potnik po povratku ne reklamira pravočasno.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
'Je kandidati za predsednika gospodarske zbornice
£erar, Čuk ali Šuster?
^ndiri" ^a Predsednika Gospodarske zbornice Slovenije tnag ,°,r?Jo mag. Marjan Cerar, direktor ljubljanske Belinke, U,ap* :?02*o Cuk, podpredsednik gospodarske ~ * Uagmar Šuster, sedanji predsednik zborni
zbornice, in zbornice.
P Oglejmo nekaj podrobnosti o kandidatih! Mag. Marjan herar je star 52 let, po rodu Gorenjec, rojen v Nožicah pri f^niku, sicer pa živi v Ljubljani. V Belinki je zaposlen že 28 Ji ode 1987. leta dalje je glavni direktor podjetja. Ima
i^' uue. ^8/. leta aaije je giavm uuouu FwUJ^ f^^rij fakultete za naravoslovje in tehnologijo in ekomoske star i-fte P^vlada štiri svetovne jezike. Mag. Jožko Čuk je 5j0 . . 'et »n je po rodu Krašovec. Diplomi strojne fakultete je Posl ma8'sterij Pa tucn izpite za zunanjetrgovinsko Je »viVan^e' Za VO(^cnie projektov in investicij... Dva mandata qo 11 glavni direktor Saturnusa, zdaj pa je podpredsednik Sv ^Podarske zbornice Slovenije pa tudi predsednik vladnega Z(j a Za poklicno izobraževanje in predsednik slovenskega ^ enJa za kakovost. Mag. Dagmar Šuster je star 51 let, g0saja 12 Celja in jc magister prava. Ob tem, da je predsednik tei'jP°oarske zbornice, je tudi član državnega sveta. Predlaga-Pod ^e£ovc. kandidature med drugim navajajo, da je zbornica Ra 1 v^rov*m vodstvom povečala pomembnost gospodarske-lobija v slovenskem političnem prostoru. • CZ.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK Delničarji bank zborujejo
Dobiček za dividende ali za rezerve
Kranj - Ob tem, da je po prvih podatkih devet slovenskih bank lani poslovalo izgubo (sedem starih in dve novi) in daje lanska neto izguba bančnega sistema znašala okoli 700 milijonov tolarjev, si banke, ki so poslovale pozitivno, delijo dobiček ali ga namenjajo za rezerve.
Delničarji A banke, ki je lani ustvarila milijon mark dobička, so se na nedavnem zboru odločili, da bodo ves dobiček namenili za bančne rezerve. Pa ne le to! Kapital bodo povečali tudi z izdajo novih delnic ter s prodajo delnic, ki so bile pred njenim izstopom iz banke last avstrijske banke. V Slovenski investicijski banki so se na nedavnem zboru delničarjev odločili, da bodo od 64,9 milijona tolarjev lani ustvarjenega neto dobička 53,4 milijona tolarjev namenili za izplačilo dividend, ostalo pa bodo prenesli v rezervo banke. V Slovenski zadružni kmetijski banki so celotni lani ustvarjeni dobiček, ki po obdavčitvi znaša 122 milijonov tolarjev, namenili za rezerve, pripravljajo pa se tudi na izdajo novih obveznic v znesku šest milijonov mark (in z 10-odstotno letno obrestno mero). Kar zadeva gozdove v jeseniški občini, ki jih je pridobila kot hipoteko pri posojilu nadškofijskemu ordinar-latu za naložbo v tiskarno Novamedia, se še ni odločila, ali jih bo prodala ali bo z njimi gospodarila. • CZ.
Zakon o prevzemih
Zaščita malih delničarjev
Ljubljana - Državni zbor bo v kratkem prvič obravnaval predlog zakona o prevzemih. Prevzem družbe pomeni nakup takšnega števila deleža delnic določene družbe, da prevzemnik preko skupščine podjetja lahko preglasuje ostale delničarje, pomembno vpliva na odločitve (prevzame kontrolni delež) ter lahko družbo tudi pripoji svoji družbi. V svetu poznajo "prijateljske" in "sovražne" prevzeme družb. Pri nas takšnih prevzemov še ni, vendar pa je pričakovati, da se bo v procesu privatizacije zelo povečalo število družb s prenosljivimi delnicami, s tem pa tudi možnosti za prevzeme podjetij. Prenosljive delnice imajo vsa podjetja, ki so se v privatizaciji odločila za javno prodajo. Zakon o prevzemih naj bi zavaroval investitorje na trgu vrednostnih papirjev in zaščitil manjšinske delničarje. Glavna načela predlaganega zakona so enako obravnavanje vseh delničarjev, zaveza za prevzem, dolžnost razkritja podatkov in omejitev dejanj, ki bi preprečevale prevzem. • CZ.
29. STRAN • GORENJSKI GLAS
Mercator Preskrba, Tržič
trgovinsko podjetje, d.d. Jli tehnika GORENJE - plačilo v 5 obrokih BREZ OBRESTI
0-48 MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA
nformacije: salon TEGO, tel.: 53-017, blagovnica Tržič, tel.: 53-180
Med
pomožna zdravilna sredstva
ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam WM; program inkontinence
Bg^T"! i' 111 ■ 11 m mi ■—
*'dričevc| 47 a   64000 Kranj, tel.: 064/21 87 87
r
PRSNE PROTEZE strokovni nasveti (s potrdilom o ortopedskem pripomočku)
VELIKA IZBIRA NEDRČKOV IN KOPALK
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
Krka in Union kmalu v javni prodaji
Ljubljana - Ker je agencija za privatizacijo pred kratkim novomeški Krki in ljubljanski pivovarni Union odobrila program lastninskega preoblikovanja podjetij, je pričakovati, da bodo kmalu v javni prodaji tudi njune delnice. Union bo v javni prodaji ponudil 31 odstotkov oz. 1,35 milijarde tolarjev družbenega premoženja podjetja, Krka pa 70 odstotkov ali 300 milijonov mark premoženja. Pri Krki bodo državljani lahko s certifikati kupili le 30 odstotkov premoženja, 40 odstotkov pa le z gotovino.
Novi najmanjši zneski deviz
Ljubljana - Svet Banke Slovenije je določil nove najmanjše zneske deviz, ki jih
TRGOVINA KRIM VISOK0130 Tel.: 43-090,43-218
VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI BLUZE, KRILA, HLAČE IN KOSTIME
VSE IZ LASTNE PROIZVODNJE IN UVOŽENIH MATERIALOV
morajo odslej imeti banke. Gorenjska banka mora imeti za 69,8 milijona ekujev deviz, SKB banka za 135,7 milijona, Abanka za 93,6 milijona, UBK banka za 5 milijonov, Nova Ljubljanska banka za 300,1 milijona, Slovenska zadružna in kmetijska banka za 7,1 milijona, M Banka za 2,5 milijona, Slovenska investicijska banka za 8 milijonov ekujev deviz - in tako dalje. • CZ.
	N/UCUPNI/HtODAJNl	nkumaodnn	| NAKUTOVJKODAJNl
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	100 ITL
A BANKA (Jesenice, Kian|,Tržlč,) 81,00 81,75 11,31 11,63
AVALBled 81,30  81,60 11.50 11.61
AVAL Kranjska gora 81.20 81.60 11,49 11,61
CREDTTANSALT d.d. Lj 81,20  81,70 11,40 11,60
CORA, Kranj 81,35 81,70 1-.52 11,60
EROS(Starl Mayr), Kranj 81.45 81.70 11.51 11.65
GEOSS Medvode 81,40 81,70 11,52 11,58
GORENJSKA BANKA (vse enote) 80,00 81,95 11,15 11 65
HRAMLMCA ION, d.d.Krar,| 81,35 81,35 11,35
rlDA-tižnica Ljubljana 81.50 81,70 11,52 11,59
HRAM ROŽICE Mengei 81,45 81.60 11,56 11.60
IURIKAJ 81,10 81,75 11,35 11,60
INVEST Škofja Loka 81,35 81.65 11,52 11.59
LEMA, Kranj 81,30 81,50 11,50 11,55
MIKELStrafisce 81,40 81,70 11.52 11,60
PBSd.d. (na vseh poštah) 79,25  81,40 10.70 11,48
ROBSON Mengeš 81,30 81,60 11.50 11,58
SHP-Slov. hran. In pos. Kran| 81,40 81.70 11,54 11 58
9«(|fj»LRaoVwtjlca,Šk.Loka) 81,10 81,75 11,35 11^73
SLOGA Kranj NE POSLUJE VEČ
SIOVENUA7URIST Boh. Bistrica 80,00 - 11,15 -
SLOVENIJATURtST Jesenice 81,10 81,75 11,35 11,60
SUM Kranj 81.40 81.70 11.52 11.59
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 81,45 81,70 11,53 11,59
TALONZg. Bitnje 81,45 81,70 11,53 11,59
TENTOURS Domžale 81,30 81,70 11,45 11,60
TRORCAL Kamnlk-Bakovnlk 81,42 81,65 11,51 11,56
UBK d.d.Šk. Loka 80,80 81,75 11,36 11,65
V/LFAN Kran| 81,40 81,60 11,54 11.57
VlflLFAN Radovljica, Grajski dvor 81.40 81,60 11,53 11,56
W1LFAN Tržič 81.40 81.50 11.54 11,56
POVPREČNI TEČAJ 81.16 81,66 11,43 11,60
6,90 6,80 6,80 6,90 7,00 7,05 7,00 6.62 6,70 7,05 7,00 7,00 7,01 6,90 6,80 6,25 7.00 7,00 6,80
6,62 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00 7.08 6,85 7,03 7,05 7,00 6.91
7,32 7,30 7,30 7,20 7.10 7,15 7.15 7,35 6,99 7,15 7,10 7,30 7.19 7,00 7.15 7.18 7.10 7.20 7,20
7,30 7.15 7,19 7,19 7,30 7,17 7,30 7,15 7,15 7,10 7.19
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. HRANILNICA LQN ZARAČUNA 0,3% PROVIZIJO
TURISTIČNA AGENCUA
Glavni trg 24, 64000 Kranj, Slovenija tel./fax: 00 386 64 22 32 85
pzepusme se včto m pot£vu k
<^P' bogata ponudba apartmajev, hotelov in penzionov na slovenski obali - 7 dni že za 265 DEM
<?j^ Istra, Kvarner, Dalmacija ^SaC - 7 dni že za 248 DEM
<?x^ $kotska, Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Italija, Grčija, Turčija, Ciper   tjc^^^ m^Sk in luksuzna križarjenja ^^^^^ ^TaW z ladjo Azur - 7 dni že za 420 DEM
<^p- prodaja letalskih vozovnic,
izleti za zaključene skupine in strokovna potovanja
POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE, MLADOPOROČENCE IN ZA VSE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
>c................................................................................3-c
KUPON it. 1
OTVORITVENI POPUST:
5% PELIKANOVO POLETJE 95 3% ODDIH V TUJINI I SI KRIŽARJENJA
S KUPONOM SE OGLASITE V AGENCIJI PEUKAN od 9. do 18. ure, sobou od 9. do 12. ure
SIEMENS
SLUŠNI APARATI POVSOD IN VSAK TRENUTEK
AKCIJA SIEMENSOVIH
sluinih aparatov z daljinskim upravljalcem.
Nudimo tudi: vse vrste zaušesnih in v ušesih sluinih aparatov popravila in servis izdelavo vložkov po meri
Hiter servis in garancija zagotovljena
KRANJ ART OPTIKA
BLEIVVEISOVA 18
VSAK ČETRTEK
OD 16.30 DO 18.00 URE
UUBU AN A - VODNIKOVA 8
VSAK DAN OD 9. DO 16. URE (RAZEN SOBOTE)
Informacije: ~ l tel.: 061/159-54-22
AVTOTRADE KRANJ ŠUCEVA 17, TEL..242-300, 242-600 LADA - njvečji avto za vaš denar	
	
&^^B>JMMkj>j^||^                                             —......■%	SAMARA $amo 1Ž.230DM NIVA      samo UM00EM KARAVAN samo 11,680OEM
	
Ugodni krediti brez pologa, staro za novo	
^ov"' čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
76
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Torek, 6. junija
Gorenjski prispevek za novi mlečni pravilnik
Bodo beljakovine "ugnale" tolščo?
Po sedanjem pravilniku je izhodiščna cena mleka odvisna le od deleža tolšče, po gorenjskem predlogu za novi pravilnik pa naj bi beljakovine k ceni prispevale 60 odstotkov in tolšča 40 odstotkov.
Kranj - Nobena skrivnost ni več, da na republiški ravni že pripravljajo nov pravilnik za določanje odkupne cene kravjega mleka. V oblikovanje pravilnika so se vključile tudi domala vse gorenjske mlekarne in zadruge, kmetijska posestva in živinorejsko veterinarski zavod. Njihovi predstavniki so na nedavnem sestanku v Kranju že obravnavali predlog, ki ga je pripravila kranjska Mlekarna kot največja mlekarna na Gorenjskem. Predlog, ki ga zdaj podrobneje proučujejo v kmetijskih zadrugah in na posestvih, "v vednost" pa so ga poslali tudi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, je le eden od možnih predlogov za oblikovanje novega pravilnika.
Če za zdaj mlekarne izhodiščno ceno mleka izračunavajo na podlagi deleža tolšče, naj bi po kranjskem predlogu k tej ceni 60 odstotkov prispevale beljakovine, ki so za predelavo pomembnejše od tolšče, in le 40 odstotkov tolšča. Pri tem naj bi bilo izhodišče 3,8 odstotka tolšče v mleku in 3,2 odstotka beljakovin. Kar zadeva higiensko kakovost mleka, naj bi po tem predlogu v ekstra razred (E) sodilo le mleko z manj kot 30 tisoč mikroorganizmi v mililitru, v prvi razred mleko, ki bi vsebovalo od 30 do 100 tisoč mikroorganizmov, v drugi razred mleko s 100 do 400 tisoč mikroorganizmi, v tretji razred mleko, ki bi vsebovalo od 400 tisoč do enega milijona mikroorganizmov, in v četrti razred mleko z več kot enim milijonom mikroorganizmov v mililitru. Kolikšen naj bi bil dodatek za mleko ekstra kakovosti, v predlog pravilnika niso zapisali. Za prvi razred predvidevajo "ničlo" (brez dodatkov in odbitkov), za drugi razred 10-odstotni odbitek, za tretji razred 30-odstotni odbitek, za mleko četrtega razreda pa bi že veljala prepoved oddaje. Mleko bi razvrščali v razrede na podlagi geometričnega povprečja najmanj dveh analiziranih vzorcev. Mleko, ki bi v enem mililitru vsebovalo več kot 400 tisoč somatskih celic (upoštevali bi geometrično povprečje treh mesecev), ne bi uvrstili višje kot v drugi razred. • C. Z.
Posvetovanje o čebelarstvu
v
Čebelarji v letu varstva narave
Ljubljana - Slovenska matica v Ljubljani prireja danes, v torek, v dvorani matice na Kongresnem trgu v Ljubljani pogovor o čebelarstvu. Profesor biologije Janez Gregori bo predaval o slovenskih čebelarjih v evropskem letu narave, Malči Božnar o čebeljih pridelkih in njihovi uporabi in mag. Aleš Gregorc o pomenu bolezni v čebelarstvu.
Čebelarji ugotavljajo, da se zaradi človekovega poseganja v naravo in njegovih dejavnosti vztrajno zmanjšuje raznovrstnost različnih medonosnih rastlin -cvetja na travnikih, plevelov v žitih pa tudi grmišč in gozdov. Spremembe je v preteklih letih doživela tudi slovenska avtohtona pasma čebel, to je kranjska čebela. Čebelji pridelki pod vplivom različnih gibanj o zdravi prehrani ponovno pridobivajo na veljavi in pomenu. Med, matični mleček, cvetni prah in propolis so pridelki, ki sodijo v prehrano mlajših in starejših, zdravih in bolnih. To še posebej velja za izdelke vrhunske kakovosti in tudi za slovenski med, ki sodi med najboljše na svetu. Pri intenzivnem čebelarjenju je tudi vse več bolezni in potreb po zdravljenju. Poleg bolezni, ki so lahko tudi posledica vse večjega onesnaževanja okolja, pa na uspešnost čebelarjenja v zadnhjih letih vplivajo tudi znanje čebelarja in tehnologija pridelovanja medu. • CZ.
w
HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA
zaposli
1. ENEGA KUHARJA
2. ENO SOBARICO - ČISTILKO
Pogoji: Pod 1.
- IV ali V. stopnja izobrazbe gostinske smeri
- opravljen tečaj higienskega minimuma
Zaposlitev je za določen čas, za dobo 6 mesecev s trimesečnim poskusnim delom.
Pod 2.
- osnovna šola, poznavanje del SOBARICE - ČISTILKE
Zaposlitev je za določen čas, za dobo 3 mesecev z enomesečnim poskusnim delom.
Prošnjo z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: HOTEL GRAJSKI DVOR, RADOVLJICA, Kranjska ul. 2, 64240 RADOVLJICA, Kadrovska služba.
Na Visokem pri Poljanah odprli gozdno učno pot
Ko se bo divji petelin zares vrnil
•M
Na 2,1 kilometra dolgi poti je dvanajst zanimivih točk.
Visoko pri Poljanah -Kranjsko gozdarsko društvo in Zavod za gozdove Slovenije - območna enota Kranj sta v petek odprla gozdno učno pot Visoko in predstavila knjižico z naslovom Godna učna pot Visoko in s podnaslovom Pot po gozdnatem podeželju. Daje bil to očitno pomemben dogodek, dokazuje udeležba na slovesnosti: poleg gozdarjev so prišli tudi državni sekretar za gozdarstvo Franc Ferlin, škofjeloški župan Igor Draksler, predstavniki ministrstva za šolstvo in šport, gozdarske fakultete, inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo...
Franček Kolbl, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, je ob odprtju poti dejal, da so lokacijo poti izbrali pred sedmimi leti in da so že doslej, ko še ni bila uradno odprta, po njej "hodili" učenci iz okoliških osnovnih šol in spoznavali drevesne vrste. Gozdarji so pot obogatili in na njej določili dvanajst zanimivih postaj. Najzaslužnejši za ureditev poti je upokojeni dolgoletni revirni gozdar na tem območju Jože Uršič, ki je skupaj z Mojmirjcm Perda-nom iz kranjske enote zavo-
da za gozdove tudi avtor knjižice o gozdni učni poti. Pot je vključena v program šolskih izletov in je prispevek gozdarjev k letošnjemu evropskemu letu narave in k pravkar končanemu tednu gozdov. Znak poti je divji petelin, ki je zato, ker potrebuje spokojen, bogat, pester in ohranjen gozd, tudi simbol naravnega ravnotežja. Na Visokem so zadnje tri peteline ustrelili okoli 1950. leta, potlej se tja niso več naselili, ampak so se umaknili v hribe, v mir. In
Mojmir Perdan iz kranjske enote zavoda za gozdove -soavtor knjižice o učni poti.
V Sloveniji je 22 gozdnih učnih poti
Kot je povedal Tone Lesnik iz Zavoda za gozdove Slovenije, je v Sloveniji 22 gozdnih učnih poti, od tega sta po odprtju visoške dve na Gorenjskem. Po teh poteh gre vsako teto na stotine mladih in starejših, ki spoznavajo pomen in vlogo gozdov. Ker večina poti poteka po zasebnih gozdovih, bo v prihodnje treba v to dejavnosti vključiti tudi lastnike. Gozdna učna pot bi bila lahko tudi del ponudbe turistične kmetije.
Jože Uršič - najzaslužnejši za ureditev gozdne učne poti Visoko.
ko se bodo spet vrnili, ne samo kot znak poti, ampak dejansko, bodo s svojim petjem oznanjali, da je v naravi ponovno vzpostavljeno ravnovesje.
Od dvorca
do Krnišnikove žage
Pa se sprehodimo po učni poti! Začetek je pri Tavčarjevem dvorcu, ki s sosednjim gospodarskim poslopjem predstavlja višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18. stoletja in je zaradi izjemne arhitekture, zgodovinskega pomena, pričeval-nosti o nekdanjem načinu življenja in naravnih lepot razglašen za kulturni spomenik. Od dvorca krenemo v enodoben gozd. To je enovr-sten, umeten, reven in občutljiv, a gospodarsko mamljiv gozd, ki potrebuje gozdarjevo pomoč. Lastnik je nekdaj naraven hrastov gozd z belim gabrom skrčil za njivo in pred 85 leti na njej posadil majhne, nekaj
let stare smrečice. Iz eno-dobnega gozda zaidemo v raznodoben mešani gozd z več drevesnimi vrstami. Tu je največ bukev, vmes pa s0 tudi javor, graden (hrast), beli gaber, smreka, jelka rn celo rdeči bor. Četrta postaja na poti je ekološka niša. To je majhna vrtača, ki nudi ugodne življenjske pogoje gorskemu javorju. Njegovo deblo zbira hrano mahovom, lišajem in celo bršljanu ter sladki koreninici, po mahovih in razcapanem lubju hitijo pršice in žuželke, v krošnji se jeseni zadržuje tudi veverica... Na peti postaji obiskovalci spoznajo naravno pomlajanje gozda, na šesti drevesne vrste: bukev, beli gaber, gorski javor, domači kostanj in velikolist-no lipo, na sedmi varstvo gozdov in na osmi obcestno brežino, ki ponazarja prerez tal. Nato jih vodi pot k izviru pitne vode, ki so ga domačini poimenovali Zviršnik-Pod njim je zajetje za vodovod, ki napaja veliko doma; čij, celo tiste na drugi strani reke. Nad Zviršnikom je varovalni gozd. Njegova naloga je, da s koreninskim pletežem zadržuje tla in zdrobljeno kamnino ter preprečuje spiranje in zasipanje izvira in dolinice potoka. Postaja številka deset! To je razglednik, točka, odkoder je lep razgled proti Poljanski Sori, k cerkvici sv. Vol-benka, do plečate in gozdnate Gabrške gore... Z razglednika vodi pot do čebelnjaka in do žage Krnišnikove domačij, odtod pa nazaj do Tavčarjevega dvor; ca. Pa še tole: za ogled poti si jc potrebno vzeti vsaj dve uri časa. • C. Zaplotnik
Gorenjsko tekmovanje koscev, grabljic in plezalcev
Po košnji in grabljenju še malica
Poljane - Društvo podeželske mladine Škofja Loka je v nedeljo skupaj s kmetijsko svetovalno službo pripravilo gorenjsko tekmovanje v košnji, grabljenju, pripravi malice, šaljivi igri in plezanju na mlaj. Med šestimi ekipami je zmagala Sloga Kranj pred Škofjo Loko in Tržičcm.
drugi jc bil Tone Flister (Sloga) in tretji njegov tekmec iz ekipe Vinko Bajt. Ko so kosci končali, so prišle grabljice in hitele travo spravljati v kopice. Ker se jim je mudilo, vse kopice niso bile najlepše, pa vendarle: to je bila tekma, kjer je poleg drugega odločal tudi čas. Zmagala je Romana Rakovec iz ekipe Škofja I .oka pred Ireno Jerala iz Sloge in Andrejo Sebat /. Blejske Dobrave. Zanimivo je bilo tudi pri šaljivi igri. Komisija je v kopice skrila tri trdo kuhana jajca, grabljice so jih morale poiskati, kosci pa jih pojesti in potlej popiti "čez" še kaj osvežilnega. Najiz-najdljivejša in najhitrejša je bila ekipa Blejske Dobrave, drugi je bil Tržič in tretja Sloga. Ko pa so "gospodinje" na travnik prinesle malico (suhe krhlje,
žgance, obaro, štruklje, klobase, dotsM kruh, žganje...), so se cedile sline tud članom komisije, ki pa so morali f ocenjevati. In komisija, ki jc dala vejj poudarek izvirnosti, je ocenila takol ■ prvo mesto Naklo I, drugo mesto Nak» II in tretje mesto Sloga Kranj. Kdo pas bili najhitrejši v plezanju na mlaj'.' P^-je bil Mirko Rozman (Naklo), drug Franc Kcrt (Sloga) in tretji P»v!* Logonder (Škofja Loka). Ekipno K zmagala kranjska Sloga v postavi Vin t Bajt in Tone Flister (kosca), Andrej* Zavrl in Irena Jerala (grabljici) in Fra1? Kert (plezalec na mlaj), druga je bi Škofja Loka (Ivan in Rajko Bo/.nar-Marta Košir in Romana Rakovec te Pavle Logonder), tretja pa ekipa Tr/,c • CZ.
V košnji, kjer je komisija ocenjevala slog, Čistost in hitrost košnje ter zloŽC nost redov, je zmagal Vili Meglic (Tržič),
Na blejskem gozdnogospodarskem območju
Lastninske spremembe v gozdovih
Bled - Zakon o denacionalizaciji in drugi lastninski zakoni so povzročili in še povzročajo precejšnje lastninske spremembe tudi v gorenjskih gozdovih.
Na območju blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je (skupaj z rušjem) 61.588 hektarjev gOZdbV, med katerimi je okoli 40 tisoč hektarjev gospodarskih. Po zadnjih podatkih ima država o/, njen sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč
24.880 hektarjev gozdov, kmetje »" ostali zasebni lastniki 31.775 hektarjev, kmetijske zadruge 2.311 hektarjev, ostale organizacije 616 hektarjev, ljubljanska nadškofija 1.640 hektarjev ter vaške in agrarne skupnosti 3° hektarjev. Med zasebnimi lastniki j»n ima približno deset več kot *t0 hektarjev gozda, največji med njin11 j).t ima okoli 300 hektarjev gozda, o tega tudi precej varovalnega. • C
SCOTT
"to je to - dob'r kolo"
Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna •znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. " Popravilo koles, rezervni deli in oprema * posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji
VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750
UREJA: Vilma Stanovnik
AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In šola letenja
Sanka cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025
S Y $ T E M S d
o.o.
^a prvem delu letošnjega tekmovanja za VN Kranja so kolesarji vozili na kronometer in krožno dirko WHS141NJE
RAVBAR POBEGNIL OB PRAVEM TRENUTKU
EE
Jako želene zmage domačega kolesarja na dirki v Kranju nismo dočakali, vendar pa je bil astop in tretje mesto Aleša Pagona vendarle obliž na rane savske ekipe
Krai
nj, 4.
-• junija - S podelitvijo medalj, pokalov in praktičnih r0f i' (zmagovalec nedeljske dirke je dobil tudi kolo Scott iz $1 ?eKdanjega tekmovalca in zmagovalca VN Kranja leta 1969 Pro t a8aija) se Je v nedeljo popoldne na prireditvenem teb ru Pre« kranjsko gimnazijo končal prvi del letošnjega 'ud• f°yanJa za Veliko nagrado Kranja. Številni gledalci, ki so naib r sP°dbujali kolesarje ob vsej progi okoli Kranja, pa so stal navdušeno pozdravili domačina Aleša Pagona, ki je sicer Kavi?8 *re*J' stopnički. Čestitke za zmago je prejemal Bogdan ^ar v dresu Krke, drugo mesto na 167 kilometrov dolgi poti
Pa
Jc privozil njegov klubski prijatelj Boštjan Mervar.
,. Letošnje tekmovanje za Ve-vlko nagrado Kranja se je začelo soboto s posamičnim krono-?ftr°m, na štartni listi pa je oilo več kot 180 kolesarjev in fojesark iz 11 držav. Med njimi C bil° največ amaterjev, kar 74, *JSo vozili najdlje, saj so progo Jed Kranjem in Golnikom PrePeljali štirikrat. Na koncu )e slavil Italijan Marco di Re-Jj0. drugi je bil Robert Pinterič Lđvakratni zmagovalec VN t^ranja, leta 1990 in 1993), V^ji pa Pavel Šumanov v J^su Krke. Ker je dirka štela pudl za državno prvenstvo je lnterič postal tudi državni P^ak, drugo mesto je osvojil "rane Ugrenovič( KD Krka), ftretie pa Boris Premužič (KD Spi). Najboljši Savčan je bil na (12mestu Škofjeločan Igor Ber-loncelj.
Starejši mladinci in ženske so Pr°go med Kranjem in Golni-*0m prevozili dvakrat, najbolj-s.a med ženskami je bila Marija ^gonder, ki je slavila tako v mednarodni konkurenci kot v
V Milanu se je po 22. etapah v nedeljo končala letošnja dirka po Italiji. Zmagovalec slovitega Gira je postal Švicar Toni Rominger, ki je slavil pred lanskim zmagovalcem Rusom Jevgenijem Berzinom in Latvijcem Ugrumovom.
državnem prvenstvu. Pri starejših mladincih pa je zmagal Leon Bergant (KD Rog), pred domačinom Tadejem Valjavcem in Martinom Dergancem (KD Krka).
Najkrajšo progo, slabih deset kilometrov od Golnika do Kranja, so vozili mlajši mladinci. Nastopilo jih je 46, zmaga pa ostala doma, saj je bil najhitrejši Savčan Anton Meglic, ki je zmagal pred
Dejanom Podgornikom in Tomažom Volčičem iz ekipe Hita-a.
Drugi del sobotnega tekmo-
"iiuV ^' l'1 'l' nagra(lnega sklada kranjske dirke so si razdelili Pra|*j-xVa't' nedeljske krožne dirke. Poleg medalj, pokalov in p K,,*nih nagrad je Ravbar dobil 800 DEM, Mervar 600 DEM, kron*** Pa /a trvtic mcs,° 500 OEM. Zmagovalec sobotnega 4(X) j*'"11'™ med člani Italijan Di Renzo jc poleg kolesa dobil 2so .v j/*Wi zmagovalec med starejšimi mladinci Bergant je dobil utM, med mlajšimi mladinci pa 250 DEM.
J KOLESOM NA SLAJKO
^totavlje, 4. junija - Športno društvo Marmor Hotavlje je „  nJo nedeljo v maju organiziralo 1. juriš na Slajko z
na"h • k°'csi- Nastopilo je 46 tekmovalcev in tekmovalk, (Pr , reJ^a mod ženskami pa je bila Marija Logonder Bi * d Scott) v kategoriji dečkov do 14 let je zmagal j« Bergant (Škofja Loka), v kategoriji mladincev do 18 let I atcJ Konstantin (Škofja Loka), med člani do 30 let Robert
H»movfck (Proloco Scott), med člani do 40 let Roman j tl°rič (Sloga Idrija), v kategoriji veteranov nad 41 let pa °Jze Oblak (ŠD Marmor Hotavlje). • V.S.
J^K ZMAGOVALEC POKALA MRAK
Or CjCk'
ffpnizau
r8an ' 4' JuniJa • KK Jakob Štucin in trgovina Mrak sta bila Na teh/a^°r^a '1rvc v vrst' St'rm tekem /a slovenski pokal v MTB. k;nCr ,1n^n() Zahtevni progi od Medvod do Osolnika in Govejka, /rnai.Vk, ska "zlika je bila 1800 metrov, je z veliko prednostjo
Srdar ' Mar|an Jauk (1'RS Scott) s časom 1.38.52, pred Sandijem yrh\ V? (S,(,P Team) in
-adinci jc bil A Lojze Obl ■»or (Rog Franck), tea^; peternel Škofja Loka).
Bainci je A "
Halnei
Primožem Štancarjem (MBK Črni najhitrejši Jure Golčar (PRŠ Scott),
H J0^ll^;mi A Lojze Oblak (Marmor Hotavlje), med veterani
-am).
med rekreativn Jane/ Bogataj
med ženskami Spela Pere (Stop
Dvodnevna dirka za VN Kranja je tudi letos minila v odličnem vdušju in dobri organizaciji. Ker je prav gotovo najtežja v Sloveniji so tekmovalci na nedeljski krožni dirki dobili tudi dvojne točke za Pokal Slovenije.
vanja je motil dež in mokra cesta, v nedeljo pa so črni oblaki vendarle obšli Kranj. V zanimivi dirki, ki si jo je na vsej progi ogledalo okoli pet tisoč gledalcev, pa je z dobro taktično vozno po 18 krogih (dolgih 9,3 kilometre) dobil Bogdan Ravbar, ki je zasledovalcem "ušel" vil krogu. Kljub temu da so ga na koncu dirke poskušali ujeti, pa je imel dovolj moči in zmagal pred klubskim kolegom Boštjanom Mervarjem in najboljšim domačinom Alešem Pagonom, ki sicer vozi z dvojno licenco za Savo in avstrijski Bosch.
"Na včerajšnji dirki na kronometer nismo startali na kakšno visoko uvrstitev, na prva mesta. V ekipo sem uvrstil tudi dva tekmovalca, ki sta bila še teden dni nazaj poškodovana, Martina Hvastja in Boruta Rovščka,
goleg njiju pa je vozil še Igor ertoncelj. Kazalo je, da bi bil Rovšček lahko uvrščen okoli petega mesta za državno prvenstvo, vendar je na polovici proge padci in odstopil. Hvastja in Bertoncelj sta dirko končala solidno, okrog tridesetega mesta generalno in med destim in petnajstim mestom v slovenski konkurenci. Na današnji dirki pa smo načrtovali eno uvrstitev povsem na vrhu, vendar pa sem glede na razplet zadovoljen tudi s tretjim mestom Aleša Pagona. Iz kroga v krog nam je namreč "zmanjkovalo" tekmovalcev spredaj, tako da Pagnu niso mogli več "pomagati", kot so mu. Zmagovalcu jc pač v odločilnem trenutku uspelo pobegniti, izkoristi pa je odločilen trenutek na dirki, ko mu je uspelo pobegniti in na koncu z majhno prednostjo zmagati, "je po nedeljski krožni dirki v Kranju povedal trener kranjske Save Marko Polanc.
Savčane v naslednjih dneh čaka nekaj dni odmora, nato
pa se začenjajo novi nastopi: "Sedaj bomo naredili črto čez prvi del sezone, nato pa se začenjajo novi treningi. Konec meseca bo Krkina dirka, nove tekme v Nemčiji, državno prvenstvo..," pravi Marko Polanc.
Kljub temu da na najvišji stopnički VN Kranja ni stal Kranjčan, pa je bil Aleš Pagon zadovoljen s tretjim mestom: "Mislim, da je tretje mesto nekakšen "minimum", ki ga Savčani moramo doseči tukaj v Kranju, pred domačim občinstvom. Upam, da sem se s tretjim mestom oddolžil vsaj nekako osemdesetodstotno. Lahko pa rečem, da je bilo na dirki ogromno taktiziranja, tako da je na koncu Rog ostal praznih rok, Krka je odnesla prvi dve mesti, mi pa pač tretje. Sedaj odhajam spet na dirke v Avstrijo, vendar pa na tekmi Po Avstriji ne bom nastopil."
Rezultati posamičnega kro-nometra: - Amaterji - 1. Marco di Renzo, Italija, 51.05. 1, 2. Robert Pinterič, KD Rog, 51.19.4, 3. Pavel Šumanov (KD Krka) 51.43.5. - Ženske- 1. Marija Logonder, Proloco SCott 29.48.4, 2. Brigitte Krebs, Wiesbauer Scott Avstrija 30:11.6, 3. Vida Uršič, Stop Team Ljubljana, 30.28. - Starejši mladinci - L Leon Bergant, KD Rog, 26.59.2, 2. Tadej Valjavec, Sava, 27.24.2, 3. Martin Der-ganc, KD Krka 27.48.8. - Mlajši mladinci - 1. Anton Meglic, Sava, 14.51.1, 2. Dejan Podgor-nik HIT, 15.18.7, 3. Tomaž Volčič, HIT 15.19.9. Rezultati krožne dirke: 1. Boštjan Ravbar, KD Krka, 4:01:08, 2. Boštjan Mervar KD Krka, 3. Aleš Pagon, KK Sava Kranj.
Drugi del VN Kranja bo na sporedu 12. avgusta, ko bo nočni kriterij ter dirka za mladince in dečke. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik
,r>ed dečki pa Som Makarovič (MBK Črni vrh).  • V.S.
GORENJCI NA MARATONU TREH SRC
Jubilejnega, 15. maratona treh src, ki jc bil prejšnji konec tedna v Radencih, se je udeležilo 3.280 tekačev iz različnih držav, ki so lahko izbirali različne dolžine prog: 10, 21 in 42 km.
Pogoji za tek so bili težki, saj je bila tempeatura čez 28 stopinj C, start teka pa je bil ob 15. uri. Asfalt, vročina, slaba pripravljenost nekaterih in pretiravanje so zahtevali smrtno žrtev.
Kot vsako leto, se je maratona udeležilo tudi veliko Gorenjcev, ki so dosegli lepe uspehe. Na 42 km je Olga Grm - Klub trmastih, dosegla v kategoriji nad 35 let zmago. Ker je bilo na tej dolžini tudi državno prvenstvo, je bila v tej kategoriji absolutno druga, v skupni uvrstitvi pa 4. Na isti dolžini je Jeseničan Volaš v kategoriji veteranov od 40 - 50 let dosegel 3. mesto. Na 21 km dolgi progi je Erika Brojan iz Mojstrane v kategoriji članic od 19 do 25 let dosegla 2. mesto. Umek (Donit) je bil v kategoriji veteranov od 41 do 50 let tretji, v kategoriji veteranov nad 50 let je bil Janez Sitar prvi, Gregorič pa drugi. • M. Logar
COP PREMAGAL ŠVICARJA MULLERJA
Bled, 6. junija - Konec tedna je bila v belgijskem veslaškem centru v Hazenwinklu prva letošnja regata za svetovni pokal. Na dosedaj najmočnejši letošnji tekmi se je ponovno izkazal naš najboljši veslač Iztok Čop, ki je v skifu zasedel odlično drugo mesto za Estoncem Janso-nom, premagal pa je slovitega Švicarja, lanskega svetovnega podprvaka in zmagovalca svetovenga pokala, Xena Mullerja.
Za slovensko ekipo sta nastopila še dvojca, dvojni, v katerem sta veslala Jani Klemenčič - Erik Tul in dvojec brez krmarja v postavi Sadik Mujkič - Milan Janša. Med lahkimi veslači je nastopil še Ljubljančan Robert Blu-mauer. Vendar pa tem posadkam ni šlo po načrtih, saj se je le blejsko - izolski navezi uspelo uvrstiti v sobotni finale, kjer sta osvojila šesto mesto.
Ta konec tedna, 10. in 11. junija, bo na Blejskem jezeru 40. mednarodna veslaška regata, po večletnih prizadevanjih pa je organizatorjem uspelo ponovno pridobiti večje število kvalitetnih tekmovalcev. Kakšen pa bo razpored tekmovanja in kdo so kandidati za jubilejne zmage, pa bo znano po današnji tiskovni konferenci, ki jo ob 12. uri pripravljajo v veslaškem centru v Zaki. Več o tem v petkovi Stotinki. • V.S.
mmmmnm
RVANJE
TRETJE MESTO ZA SLOVENIJO
Kranj, 5. junija - Slovenka plavalna reprezentanca, ki je konec tedna nastopila na tradicionalnem plavalnem osmeroboju narodov v Plznu je zasedla tretje mesto za Poljsko in ekipo Češke.
V soboto sta na zmagovalnih stopnicah stali Metka Šparovec, ki je zmagala na 50 metrov prosto in Tanja Drezgič, ki ie bila najboljša na 800 metrov prosto. Marko Milenkovič je bil drugi na 200 metrov mešano, Nace Majcen pa na 400 metrov prosto. Tretji je bil Igor Majcen na 1500 metrov prosto, prav tako tretje mesto pa je osvojila tudi štafeta 4 x 100 metrov mešano v postavi: Milenkovič, Slapernik, Masten, Jurak.
V nedeljo je najbolje od naših plavala Šparovčeva, ki je z novim državnim rekordom zmagala na 100 metrov prosto. Ženska štafeta 4 x 100 metrov je z novim državnim rekordom osvojila 3 mesto, plavale pa so: Nataša Kejžar, Drezgičeva, Šparovčeva in Valclova. Moška štafeta na 4 x 200 metrov prosto je osvojila 2. mesto. Poleg teh so naši tekmovalci dosegli še precej uvrstitev med deseterico in skupno tretje mesto. • V. S.
MET
GREGA KEŠE P0JDE V TURČIJO
Škofja Loka, 4. junija • V petek popoldan je selektor mlade slovenske reprezentance v rokometu dr. Marko Šibil a na zadnjih skupnih pripravah v Ormožu objavil imena 16 igralcev, ki bodo zastopali Slovenijo na bližnjih kvalifikacijah za nastope na letošnjem svetovnem prvenstvu, avgusta v Argentini.
Med izbranci, ki bodo igrali od petka, 9. junija, do nedelje, 11. junija, v Izmirju v Turčiji v konkurenci Avstrije, Španije, Slovenije in domače Turčije pa je tudi Škofjeločan, vratar drugoligaša Šeširja, Grega Keše.
Ob veselju, da se je uvrstil v izbrano vrsto (kot edini predstavnik drugoligaških ekip) Grega pravi: "Priprave so bile tokrat res naporne. Zbrali smo se že v prvi polovici aprila in dvakrat tedensko skupaj trenirali v Ljubljani. V teh začetnih dneh je bilo nekaj problemov z udeležbo zaradi nastopov reprezentantov v svojih ekipah, kjer so nekateri že nosilci iger. V zadnjih dveh tednih pa smo bili ves čas skupaj. Najprej te dni v Ljubljani, nato pa še zadnji tedne v Ormožu. V četrtek potujemo v Izmir, kjer bomo prvo tekmo odigrali proti domačinom v petek popoldne. Po mojem mnenju pa so najnevarnejši Španci, s katerimi igramo v soboto, kot kadeti pa so na Evropskem prvenstvu osvojili celo bronasto odličje. Upam pa, da bom nastopil po svojih najboljših močeh ter s tem opravičil poziv selektorja ter dostojno zastopal tudi svoj klub in državo."
• Dare Rupar
^ifiMdffSKi skoki aB&SKmnin
SKAKALCI V SEBENJAH
Sebcnje, 4. junija - Člani posebnega organizacijskega odbora, ki pri Smučarskem klubu Tržič skrbi za pripravo in izvedbo tekmovanja v smučarskih skokih in nordijskih kombinaciji za VI. POKAL TRŽIČA delajo z vso paro ter pripravljajo vse potrebno, da bi se tudi ta prireditev, na kateri pričakujejo nastop vseh naših najboljših skakalcev in kombinatorjev, iztekla tako, kot se jc vseh dosedanjih pet, torej uspešno in v zadovoljstvo tako nastopajočih kot številnih gledalcev.
VI. pokal Tržiča bo leto potekal v skakalnem centru v Sebcnjah v času od petka, 9. junija, od nedelje, 11. junija, skupaj pa bo na sporedu šest tekem. Nastopili bodo tekmovalci v vseh starostnih skupinah, glavna tekma pa bo na sporedu v nedeljo, 11. 6., ob 15. uri. Istega dne bo po končani tekmi v skokih še preizkušnja članov, ki bodo tekmovali v nordijski kombinaciji v teku na 5000 metrov, najboljši smučarji skakalci pa se bodo v posebni tekmi pomerili še za posebno nagrado gostiteljev za najdaljši skok na 53-metrski skakalnici. • J. Kikel
OMET
Gorenjska nogometna liga
V ČETRTEK FINALE POKALA
Kranj, 5. junija -Minulo soboto so nogometaši v gorenjski ligi odigrali 21. kolo. Rezultati: Jelovica LTH - Bitnje 0:0, Šenčur -Alpina 0:0, Sava - Trboje 0:0, Visoko - Zarica 2:1, Vritof - Lesce Bled Stiks 0:3, Železniki - Polet 2:1. Na lestvici vodi Visoko z 39 točkami.
Ta četrtek, 8. junija, bo finalna tekma za pokal Gorenjske. Ob 17.30 uri se bosta na stadionu v Kranju pomerili ekipi Visokega in Save. • V.S.
E$UHflN1E<
TRAČAM SLAVILI TUDI V G0STEH
Škofja Loka, 4. junija - Konec tedna so balinarji v super ligi odigrali 7. krog. Ekipa Trate Mini Casinoja je tokrat gostovala pri Avtostroju v Šiški in zmagala z rezultatom 9:13. Tračani ostajajo na prvem mestu z 18 točkami, kolikor jih ima tudi ekipa Skale Titanica.
V 1. ligi je Virtus premagal Huje z rezultatom 12:4, Feroles in Planine sta se razšla neodločeno 8:8, Jeseničani so izgubili proti Jadran Pati 10:6, ekipa Primskovega pa je premagala Prestranek z rezultatom 12:4. Na lestvici vodi Sovič pred Virtusom.
V 2.1igi - vzhod je keipa Tržiča izgubila s Plešivico 4:12, Tele TV Rogovila in Bistrica pa sta se razšli neodločeno 8:8. Na lestvici vodi ekipa Svobode. • V.S.
SVETOVNI REKORD BOJANA NOVAKA
Kranj, 4. junija - Kranjčan Bojan Novak je novi svetovni rekorder v hitrostnem izbijanju. Bojan, ki sicer igra v ekipi zagrebškega Zrinjevca, je v dvoboju 4. kola prve hrvaške lige v 48 poskusih zbral neverjetnih 46 točk in tako za točko popravil prejšnji rekord, 45 zadetkov. • V.S.
V Železnikih so pripravili pjvo letošnjo tekmo v triatlonu
TRIATLON SE NI POZABLJEN
Železniki in okolica so bili konec tedna prizorišče prve letošnje tekme v triatlonu, na kateri je slavil Igor Kogoj - V soboto v Kamnik!
Železniki, 4. junija - Kljub znanim nesoglasjem v Triatlonski zvezi Slovenije je delov-nim organizatorjem v Železnikih vendarle uspelo izpeljati prvo letošnjo triatlonsko tekmo v Sloveniji in na Gorenjskem. Udeležba nad sto tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi je bilo tudi večino naših najboljših, pa je nov dokaz, da je triatlon v Sloveniji popularen, in da si tekmovalci, tako reprezentantje kot rekrea-tivci, želijo nastopiti tudi na domačih preizkušnjah.
Triatlonci so se najprej pomerili v plavalnem bazenu, kjer so morali opraviti s 750-kilo-metrsko progo. Pod deset minut je uspelo plavati štirim tekmovalcem, najhitrejši pa je bil s časom 9.42 Gorazd Ster iz Kranja, ki je sicer na koncu zasedel 55. mesto. Nato je tekmovalce čakalo 20 kilometrov kolesarjenja do Podrošta in nazaj, s progo pa je najhitreje opravil Gregor Janežič, (TK Triglav) ki je za pot porabil
dobre pol ure - 30:25. Gregor je bil na koncu v absolutni konkurenci 18. V zadnji disciplini, teku na 5 kilometrov, pa je bil najhitrejši skupni zmagovalec Igor Kogoj (KD Sloga), ki je za tek do Rudna in nazaj porabil 21:09 minute.
"Na triatlon je prišlo več kot sto tekmovalcev, kar je za nas organizatorje pohvalno, saj smo se na tekmo pripravljali več kot dva meseca. Nismo imeli izkušenj in najbrž bi bila organizacija lahko še boljša, vendar pa je bilo večina nastopajočih na koncu vendarle zadovoljnih. Pri organizaciji je pomagalo okoli 90 ljudi, od tega 70 redarjev. Imeli smo tudi vrsto sponzorjev, ki se jim za sodelovanje želim še posebno zahvaliti, prav tako pa gre vsa zahvala za nemoten potek tekmovanja vsem sodelavcem in prijateljem. Rad pa bi se opravičil za morebitne manše napake ali nesporazume, pri čemer je tekmovalce zlasti motila ozka cesta in pa promet, saj proge nismo zaprli. So
Konec tedna triatlon v Kamniku - V soboto, 10. junija, bo v Kamniku sprint triatlon. Start bo v plavalnem bazenu, cilj Pa neposredno ob njem. Tudi to tekmovanje bo štelo za državno prvenstvo in slovenski pokal, zanj pa se je moč prijaviti najkasneje do petka, 9. junija, (tel.061 - 811 - 885). Že konec drugega tedna bo še triatlon v Celju, julija pa bo državno prvenstvo v Kočevju. Sezona se bo končala s triatlonom v Sevnici.
pa bili tekmovalci na to opozorjeni. Če bo le mogoče pa se bomo že drugo leto skušali dogovoriti o zapori ceste," je po nedeljskem triatlonu v Železnikih povedal Bojan Leben, ki je bil glavni organizator tekmovanja.
Tekmovalci so priznanja in pokala prejeli iz rok Brigite Bukovec, Dušana Mravljeta, Roman Kejžarja in Martina Strela, najboljši trije pa so si rezdelili tudi lepe denarne nagrade. Za zmago je Igor Kogoj prejel 25 tisoč tolarjev, dru-gouvrščeni Janez Avsec (TK Ljubljana) 16 tisoč tolarjev, tretjeuvrščeni Mitja Mori (Pre-valje) pa 10 tisoč tolarjev.
"Sprint triatlon tukaj v Železnikih je bil za nas tekmovalce prva letošnja domač* preizkušnja, zato smo si vsi se bolj želeli nastopa. Ker organizatorji v večjih krajih ne organizirajo več triatlonskijj tekmovanj, smo se pač prese''
Redni zbor članov ALC
UMNIKOVA CEZ SEST METROV
Kranj • V petek je bil v Ljubljani medklubski pregledni miting, na katerem je nastopilo tudi 16 atletinj in atletov kranjskega Triglava. Trener Dobrivoje Vučkovič je bil z njihovim nastopom zadovoljen. Še zlasti je bil vesel, da je Marcela Umnik že v svojem prvem letošnjem nastopu (prej so jo pestile poškodbe) skočila v daljino 6,04 metra, kar je dva decimetra slabše od njenega osebnega rekorda in 11 centimetrov manj od norme za evropsko mladinsko prvenstvo. Umnikova je s tem rezultatom tudi zmagala.
Poglejmo še pomembnejše uvrstitve in rezultate ostalih! Teja Batagelj je zmagala v teku na 100 metrov (13,12), Suzana Jenko pa v metu diska (33,64).
Tina Čannan je bila druga v troskoku (11,81) in tretja v skoku v daljino (5,60). Drugo mesto sta osvojila še Tomaž Janežič v metu diska (48,68) in Matjaž Pangerc v metu kopja (62,14), tretje mesto pa Brigita Postolova v pionirskem teku na 80 metrov z ovirami (13,31) in Matjaž Polak v metu kopja (56,56). Čarmanova (v skoku v daljino), Jenkova, Batageljeva, Postolova in Janežič so pri tem dosegli tudi osebne rekorde.
Ob koncu tedna je bilo v italijanskem Bressanoneju tekmovanje šestnajstih pokrajinskih ekip mlajših mladincev in mladink. V slovenski reprezentanci sta bila tudi Triglavana Mojca Golob in Rožle Prezelj. Oba sta osvojila drugo mesto, prva v metu kopja (42,02) in drugi v skoku v višino (197). • C.Z.
wotrpou> mmmmnmum
VODILNI EKIPI ZMAGALI
Včeraj se je s tekmami tretjega dela končal prvi del ligaškega tekmovanja štirih klubov, ki poskušajo dobiti najboljšo pozicijo na lestvici, kajti prav ta bo po 14. juniju odločala, kateri klub bo imel več tekem kot domačin.
Vodilna ekipa ne lestvici, kranjski Triglav, je tokrat gostovala v Mariboru pri Probanki Leasing Maribor in zmagala z 13:5. Žal so obvestilo, da se igra na letnem kopališču prejeli tik pred odhodom in je le malo manjkalo, da bi v Maribor odšli brez kopalnih plaščev.
Drugo moštvo na lestvici je gostilo drugo kranjsko ekipo Kranj 90. Koprčani so se trudili, da bi se tekma odigrala v morju v bazenu v Žustcrni, vendar je bila narava neusmiljena in morja ni segrela na temperaturo, ki jo določa tekmovalni pravilnik. Tako so morali tekmo odigrati v zimskem bazenu v Trstu in so kar z lahkoto premagali drugo kranjsko moštvo visoko z 21:4.
Po tem krogu pa je prišlo tudi do spremembe na lestvici strelcev. Vodstvo je z 42 goli prevzel Triglavan Primož Troppan. Naslednje kolo se bo igralo že to sredo, ko se ob 19. uri na letnem kopališču TAM v Mariboru srečata Probanka Leasing Maribor in Micom Koper, ob 21. uri pa v Kranju Kranj 90 in Triglav.
Pozna se, da se tekmovanje približuje koncu. Napetosti pri nekaterih prihajajo na površje vsak dan. Tako se je predsedstvo odločilo, seveda na predloge Koprčanov in Mariborčanov, kako naj sodniška organizacija opravlja delegiranje. Kam to vodi, se ve. Ni dobro, da se nekateri vtikajo v politiko sodniške organizacije, ki je strokovna organizacija, ne pa organizacija, s katero bi lahko delal vsak, celo tak, ki nima niti sodniškega izpita.
PROBANKA LEASING MARIBOR : TRIGLAV 5:13 (1:4, 1:4, 2:2, 1:3)
TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak 2, Cimžar, Oberstra, Nastrna, Rebolj 1, Stružnik 2, Galič, Ramvoš, Klančar 1, Peranovič 1, Štroomajer l, Troppan 5
MICOM KOPER : KRANJ 90 21:4 (5:0, 5:1, 6:1, 5:2) Strelec za Kranj 90 : Margeta 4. • Jože Marinček
MED ZMAJARJI NAJMOČNEJŠI LET
Tržič, junija - Po šestih letalnih dneh so motorni zmajarji prejšnjo nedeljo zaključili letošnje državno prvenstvo. Med 23 tekmovalci je zmagal Ivan Brač (Posočje), drugi je bil Bojan Marčič (Maribor), tretji pa Peter Kejžar iz Žirovnice (Let Škofja Loka). Ekipno je zmagala ekipa Leta, pred Delto i/ Ljubljane in ekipo Novega mesta. • V.S.
V ALC PONOVNO USTANOVILI AEROKLUB
Lesce, 5. junija - V soboto je bil v Lescah redni zbor članov ALC, na katerem so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju, pripravili vse potrebno za ustanovitev javnega gospodarskega zavoda ALC in podelili plakete najzaslužnejšim. Odločili so se tudi ponovno ustanoviti aeroklub. Poročali smo že, da jc bila ena pomembnejših zadreg Alpskega letalskega centra Lesce Bled, kako se lotiti lastninjenja, saj je bila doslej ta organizacija registrirana kot delovna organizacija. Sklep članov ALC iz lanskega novembra, da naj ALC postane javni gospodarski zavod, katerega ustanovitelj naj bo občina Radovljica, je bil s sprejetjem odloka o njegovi ustanovitvi že delno uresničen, na tokratnem zboru pa so članom predstavili celotni postopek, predlog statuta in izvolili svoj del članov novih organov upravljanja. Da bi prekinili po svoje nesmiselno stanja, ko so bili člani ALC člani delovne organizacije, pa so se tudi odločili, da ponovno ustanove aeroklub, ki bo povezovalec članstva in novega javnega gospodarskega zavoda. Zbrane je na zboru pozdravil tudi predstavnik ustanovitelja in novega lastnika župan občine Radovljica Vladimir Černe.
Ker je zbor članov ALC soupadal tudi z zaključkom mandatnega obdobja 1991 - 1995 je dosedanji direktor Pavel Burja predstavil dosežene uspehe in razvoj, najzaslužnejšim pa so podelili tudi plakete ALC. Plakete je dobila celotna padalska reprezentanca, ki je v tem času osvojila kar 9 naslovov svetovnih prvakov, njen trener Drago Bunčič, Marjan Mencinger za modelarske dosežke in Janko Trpin za dolgoletno vodenje modelarske sekcije. • Š. Ž.
lili
v manjše kraje, kjer pa je praV tako prijetno. Mislim, da so f Železnikih tekmo organizira11 zelo dobro, motila je le ožja cesta, za kar pač organizator]' niso krivi. Bdo pa je neka) napak pri tekmovalacih, saj s° nekateri vozili v zavetrju," Je povedal Robi Rozman xl Maribora, ki se zadnja lefjj udeležuje večine triatlonski«1 tekmovanj. • V. Stanovnik
4. TURNIR EVALDU ULETU
Kranj, 4. junija - Naklanski šahovski delavci pod vodstvo!? Živka Kladnika in Lada Grobelška so izvedli tudi zadnji, četrt1-turnir v spomladanskem delu serije za Nagrado Kranja. Tokrat Je na turnirju med 53 igralci in igralkami zmagal mojstrski kandidat Evald Ule iz Medvod s 7.5 točkami. Enako število točk je zbral tudi velemojster Dražen Sermek, vendar je igral z nekoliko slabšimi nasprotniki. Tretji je bil Zdravko Vošpernik, član ŠD dr-Milan Vidmar iz Ljubljane s 7 točkami.
Najboljši igralec z ratingom do 2000 točk je bil veteran Mila11 Kavšek (6, ŠD dr. Milan Vidmar Lj.), ki mu gorenjski zrak očitno izredno ustreza. Od igralcev do 1800 točk pa je bil najboljši mlad1 Kranjčan Žiga Žvan (5, ŠS Tomo Zupan Kranj).
V skupni razvrstitvi je vodstvo prevzel Draien Sermek z 280 točkami pred Leonom Mazijem 214 in Vojkom Mencingerjem 174.
V jesenskem delu bodo na sporedu štirje predtekmvoaln' turnirji in finale najboljših iz skupne razvrstitve. Organizator se zahvaljuje tudi gorenjskim umentikom, ki prispevajo svoja dela v nagradni sklad. • Aleš Drinovec
RROVAT NAJBITREJŠI OUTSIDER
Trstenik, 5. junija - Prejšnjo nedeljo je ŠD Podgorje organiziralo
5. tek outsiderjev na 10-kilometrski progi od Kranja do Trstcnika-Med moškimi je bil najhitreješi Boštjan Hrovat (35:33), med ženskami Andreja Erznožnik (50:18), med dečki Drejc Kozje* (44.39) in med deklicami Irena Teran (58:44). • V.S.
'liIIH IS €Gi.j;A3j3;X^GXiA^tl.I..II .1 i jekli SO PO DO VŽANOVI SOTESKI
ELAN TRIGLAV ZDAJ DRUGI
Tenisači v prvi teniški ligi so odigrali še dva kroga. Kranjčani so bili tokrat v obeh nastopih uspešni in so z novimi štirimi točkami že drugi.
V soboto so gostovali v Velenju in zanesljivo zmagali. Že po igri posameznikov je bil rezultat 5:1, dve zmagi pa so dosegli še v igri dvojic.
V nedeljo so v Kranju gostli ljubljansko Sočo, ki je eno od boljših moštev lige. Tokrat smo v Kranju spremjali vrhunski tenis in izenačene boje, čeprav je Triglav na koncu slavil glasko zmago. Najlepši tenis sta prikazala prvopostavljena igralca Marko Por in Čeh Musil, ki je 121 na ATP lestvici. Prav malo so za njima zaostajali tudi ostali, saj so se samo v igrah posameznikov kar štiri igre od petih končale šele po treh odigranih setih. Zaradi vodstva Kranjčanov 5:1 po igrah posameznikov igre dvojic niso odločale o zmagovalcu, vseeno pa so bile zanimive. Tako zdaj ob Aristonu Slovanu in Elanu Triglavu v prvi ligi igra še eno zelo kvalitetno moštvo. TO pa laže na napredek slovenskega tenisa. Še končna rezultata: ŠTK VELENJE : ELAN TRIGLAV 2:7, ELAN TRIGLAV : SOČA (U) 7:2. • Martin Dolanc
i (i 11L L l. L L L L.!
NAJBOLJŠA EKIPA KARANTANIJE
Tržič, 4. junija - V PAK BARU na drsališču za Virjem v Tržiču so na betonski plošči, kjer je sicer pozimi urejeno drsališče postavili košarkarske koše in pripravili prvega od več turnirjev trojk (street bali) v košarki Udeležba je bila zadovoljiva, ekipe so se pomerile vsaka z vsako, v polfinale pa so se uvrstile ekipe: Kamele, Karantanija, Talule in Avtsajdersi. Za vstop v finale je najprej Karantanija ugnala Talule za točko, z enako razliko pa so bile Kamele boljše od Avtsajdersov. V boju za tretje mesto so Avtsajdersi premagali Talule, v velikem finalu pa so igralci ekipe Karantanija (Aleš Bcšter, Aleš Perko, Miroslav Bajič in Peter Miklič) po napetem boju premagali Kamele.
Podobne turnirje bodo v teh poletnih mesecih pripravili še večkrat, vrh pa bodo dosegli v odprtem prvenstvu Tržiča v ulični košarki oz. igri trojk v začetku meseca julija. • J. Kikel
Jelendol - Dolina, 4. junija - Prizadevni člani športnega društva Jelendol - Dolina na čelu s predsednikom Poldetom Šlajnerjeni so uspešno spravili pod streho že 5. tradicionalni tek po DovžanoV soteski. Na Startu se jc zbralo 32 tekačev in tekačic, najboljši pa s° bili: Moški - do 35 let: 1. Franc Teraž (Acroni) 47,23; 3. Boštjan Hrovat (Begunje) 48,10; 3. Klemen Dolenc (Stop team) 49,00; »d 35 - 50 let: 1. Vojko Djuričič (Kobarid) 49,20; 2. Tomaž Kalan (Šmarnogorska naveza) 49,30; 3. Jože Bohinj (Peko Tržič) 50,21» Nad 50 let: 1. Franc Kocijančič (Kočevje) 56,34; 2. Vinko Fortunjj (Kranj) 58,58; 3. Janez Ambrož (Tržič) 1:01,41; Ženske - nad 35 let: 1. Olga Grm (Klub Trmastih) 24,30; 2. Marinka HriberniK (Radovljica) 32,00; 3. Nada Konečnik (Dravograd) 32,50; do 35 let: 1. Melita Rajgelj (Triatlon klub Triglav) 26,42. • J. Kikel
U Acroni
ACRONI SPONZOR TERAŽU - Železarna Jesenice, njen Pra/.f* naslednik ACRONI, je vedno podpiral športnike jeseniške občifl glede na svoje materialne sposobnosti. Poleg podpore drufi"^ športnikom in športnim dejavnostim, je ACRONI Jesenice Pre nedavnim podpisal tudi pogodbo o sponzoriranju Mojstrani'"1 * Francija Teraža, vrhunskega športnika, državnega prvaka gorskih tekih in pionir/a gorskih tekov v Sloveniji. Pogodbo ■> , podpisala direktor Acronija gospod Anton Steblaj in gorski teku Hrami Teraž, ki je tudi zaposlen v omenjeni delovni organizmi' Ker so gorski teki garaška atletska diseiplina, se ta šport simbolu " povezuje z železarstvom.
Besedilo in loto: Lojze Kerštu"
UREJA; Vilma Stanovnik
regor Fučka, 215 centimetrov visok Kranjčan, igra v italijanski košarkarski reprezentanci
GLEDALCI PRIDEJO LE, ČE ZMAGUJEMO
št
^dvajsetletni Kranjčan Gregor Fučka je gotovo eden največjih Gorenjcev, ki pa že pet le P°uii italijanske koše - Igra v ekipi Stefanel Milano, trenutno pa se z reprezentanco Italij Popravlja na nastop na evropskem prvenstvu
Jeh-i 4" JuniJ'a * Gregor Fučka os* ze v n,žjih razredih 222e šo,e največji med d^l!«ki in tako tudi ni čudno,
I hrvSe je odločil za košarko. |(jmeJ^Pehe je dosegel s kranjs-v,. !"pIavom, leto dni je igral Jjubljani pri Smelt Olimpiji, je * P« je odšel v Trst, kjer se
[£Jr"w«žil tamkajšnji ekipi .   anela in potem postal tudi
t i»ra *nski držav|jan. Tako sedaj Sm J? ita,Uansko repre-Siim0"     'ma na vo'J° Prost
"■H  al; j ---
MmJu    dva' Pa se najraje
K,Jte d°mov'v Kranj' na
Drii t °*etu, mami, bratu in y"te|je«n. Tako je bil doma
ttidj »
prj,' PreJsnji teden in ob tej tajnosti smo ga prosili za
J*k pogovor. *aii Petimi leti, pri osem-tist   ' Je bila od'očitev za
'°n°vo okolje gotovo težka?
dve 1 ni sta mu predvsem Se . stvari. Najprej dejstvo, da Je moj oče rodil v Trstu, da
"nam
tam stare starše, strica,
v y ,Vn nisem nikogar poznal, je        podporo. Druga stvar
tren
da me je tja povabil
njener ^°gdan Tanjevič in brez ^govega zavzemanja zame bi n odločitev zelo težka. Potem So tu še denarna sredstva,
bila Pa
(^lužek. Prav gotovo pa se 2aKo mlad ne bi mogel odločiti n ,n°heno drugo mesto in ob n drug klub- če ne bi bilo •. meni sorodnikov in trenerja, Sem mu zaupal."
'ton
napornimi treningi in
nJem ie časa za šolo goto-0'zmanjkovalo?
l po osnovni šoli sem začel ^iti na gimnazijo v Kranju, \nv sem nadaljeval v Ljubljani l. Kopru, vendar pa je res, da je J'° časa za študij vedno manj. ^Vakrat na dan trening, tekme, ^stavno vse skupaj ni več
fyiri leta si bil v Trstu, doma,
rtu. Kako je prišlo do
•     •«•••*     M      UH      V      I l Mil,
jTjJ/f leto si še dlje od doma, Milanu. Kako je prišlo do f/yve kluba?
I vC^Spodar Stcfancla Je kIub .   ec kot polovico igralcev
odpeljal v Milano, kjer smo se združili s tamkajšnjim klubom Milanom in se sedaj imenujemo Stefanel Milano. Takrat je bilo zelo veliko polemik v zvezi z našim odhodom iz Trsta, saj smo imeli veliko navijačev, ki so bili navezani na nas, na klub in na igralce. Zato je bila združitev Stefanela z Milanom za večino pravi šok, ki ga še do zdaj niso preboleli. Vendar pa se je gospodar kluba za ta korak odločil, ker je hotel, da gremo iz Trsta v veliko mesto, v Milano, kjer bo moč večje promocije, kjer bo večje zanimanje velikih sponzorjev."
Ti je hudo za Trstom, sorodniki?
"V teh letih, ko sem bil v Trstu, sem že toliko "zrasel", da mi menjava okolja ni bila problem. Selitev s klubom pač vzamem kot del posla. Posel igralca je pač tak... danes si tu, jutri si tam. To je čisto normalna stvar. Pomembno je, da dobro igraš. Je pa res, da jc v Trstu mesto nekako bolj živelo s klubom. Ko smo se preselili v Milano in nato letos prišli tja igrat z novo tržaško ekipa, nas je precej nekdanjih navijačev zelo slabo sprejelo. Trgali so naše majice, nam žvižgali, se obračali s hrbti proti nam. Za nas igralce je bilo to kar malo težko, saj smo bili navezani na
HO PlEMNJE«£33ra3D pLEZALNI VIKEND V PIVKI
prv l'etc'c'i konec tedna se je v Pivki nadaljevalo državno ^nstvo v športnem plezanju.
Pom« ° so sc na umcnt' steni ob osnovni šoli v Pivki najprej dek'eta v članf>ki oziroma mladinski konkurenci. Kot enai 1° nckaJ casa vajeni, sta nastopili le dve pravi članici, ostalih V P'ezalk Pa jc prišlo iz mlajših kategorij. Presenečenj ni bilo. tek« ^ nnale so se uvrstile skoraj vse najboljše iz zadnjih p0n ni- Zvečer, pred številno publiko, jc največjo zbranost IPkrai1*! Pokazala Martina Čufar iz Mojstrane, druga jc bila $trtInf Kranjčiinka, ki pleza za PK Škofja Loka, Katarina
Vji/j-/301'11 je polfinalno smer do vrha preplezal le Trboveljčan ^'UČek. Presenečenje je bil izpad lanskoletnega zmagovalca t uv a' •  ^e Prckinil plezanje zaradi napaki ftVrstitev mladega Tržičana Mateja Sove. Kat ;Zultati: članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2.
[r« . W9^|1WV^1IJW   J L.   IMI    I/j'.11.1   UUIHVK llll-£,rt   /.11111 £ K/v al Vrt
Pa uv a''   Jc Pfekinil plezanje zaradi napake (stopil je na klin) in
Yvrstitcv mladega T vat-, ^"Itati: članice: i
l>bovin\ Stremfelj (PK Škofja Loka), 3. Metka Lukančič (AO Kaf".Je);A mladinke: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2.
Škofja Loka), 3. Urša Sehga (Šaleški jovšek (Šaleški AO), 2. Vili Guček (AO an (AO Lj. Matica), 4. Matej Sova (ŠPO
Nit.   •    ' * ———in»»j i.
AOVS Stremfelj (PK iVžiM JC)" 3 Stanko Zidan t.
(An vladinci: l- Matej Sova (ŠPO Tržič); 2. David Stepanjan v Kranj), 3. Peter Brač*
moval
19.
č (Šaleški AO). 4. junija, pa so se na isti steni pomerili še najmlajši
c' in tekmovalke. Pri cicibankah je prepričljivo zmagala
Polona Šantelj, druga je bila Kadovljičanka Eva tretja pa Škofjeločanka Natalija Gros. V kategoriji je bila najboljša Nastja Guzi iz Tržiča, sledila ji je
Slajših dekic
\^yt p a « Radovljice, tretja pa je bila Lučka Franko iz Škofje
pustij' Pri cicibanih se tokrat Nejc Česen (PK Škofja Loka) ni
def^j Presenetiti in je ponovil uspeh iz prve tekme. Med mlajšimi Pror>,.!e moral Rlaz Kant ponovno šele v superfinalu dokazati pred Tomažem Valjavcem iz Iriiča, tretje mesto pa je v Radovliiri nrinaHlM Anžetu Štreinflju (PK Škofja
trna Šantelj (PC Pivka); 2. Eva
-ak« kto'
'•oka)"10 V Rad»vljici pripadle ft**«ltatl: clclbanke:
»a Ramovš (AO Kranj); cicibani: 1. Nejc Ceieil (PK Škofja Ciliv ,V' 7k ll(Kt Andrej, 3. U&?PP Radovljica);
Miha Škof (oba AO Lj. Matica). S. Ales .ljica); mlajši dečki: 1. Blaž Rant (PK Skofla
Tomaž Valjavec (SPO Tržič), 3. Anže stremfelj (PK
S Česen (PK
Ikofii'i   Torr»až Valjavec (ŠTO Tržič), 3. Anže Št »kofU i   ka)' 4 Klemen Hečan (ŠPO Tržič), 5, Ale? I,a Loka). • A. Šlremfelj
Trst in nismo bili krivi za združitev z Milanom."
Milano je živahno športno mesto. Največ pristašev ima gotovo nogomet. Kaj pa košarka in ostali?
"Gotovo je prvi šport v Italiji nogomet, vse se vrti okrog njega, prva stvar je nogomet. Zato "trpijo" drugi športi, tudi košarka, ki je sicer po priljubljenosti na drugem mestu. Tako mora biti zelo pomembna tekma, da je naša dvorana polna. "
Imate na tekmah veliko gledalcev?
"Zelo je odvisno, kako igramo, katere tekme so. Imamo dvorano za 12 tisoč ljudi, vendar pa je obisk največ odvisen od igre ekipe. Tam nekaj šteje le zmaga in le, če zmagujemo, je dvorana polna. Sicer pa je navadno na tekmah okoli 5 tisoč ljudi. Sedaj, ko smo igrali polfinale, pa jih je bilo tudi precej več."
Ste bili z rezultati vaše ekipe v letošnji sezoni zadovoljni?
"Igrali smo v finalu Korače-vega pokal in izgubili, izgubili smo v polfinalu državnega prvenstva in tako vodstvo kluba prav gotovo ni bilo zadovoljno z rezultati. V ekipi bo najbrž sedaj prišlo do sprememb. Kakšnih še ne vem, mislim pa, da bom jaz v ekipi ostal. "
Sedaj si tudi italijanski re-prezentant. Kakšna se ti zdi Kvaliteta vaše ekipe?
"Italijanska reprezentanca v zadnjih desetih letih ni pokazala nobenih vidnješih uspehov. Glede na močno italijansko ligo ter dobre klube in posamez-
V nedeljo so se v Pordeno-nu v prijateljskem srečanju pomerili košarkarji naše reprezentance in reprezentance Italije. Naši so nepričakovano visoko zmagali z rezultatom 92:67. V slovenski ekipi je blestel odlični Jure Zdovc, pri Italiji pa sta bila najboljša Conti in Fučka.
nike, bi morala biti italijanska reprezentanca v vrhu Evrope. Z nekaterimi spremembami, novimi mladimi igralci, bi to morda lahko kmalu uspelo."
Ali kdaj premišljujeiš, kako bi bilo, če bi igral za slovensko reprezentanco?
"Odločil sem se pač za italijansko državljanstvo in mislim, da sem se dobro odločil. Gotovo kdaj pomislim in primerjam, kaj bi bilo, če bi igral za Slovenijo, vendar to pač nima smisla."
Ali kaj spremljaš nastope svojih bivših ekip, Triglava in Smelt Olimpije?
"Olimpijo sem spremljal, ko je igrala pokale tekme. Mislim, da bi lahko igrala celo bolje, vendar sem slišal, da so imeli težave, zamenjali so trenerja. Za oglede tekem Triglava pa letos žal nisem imel časa, saj je vedno težje priti domov. Milano je pač dlje od Trsta, obveznosti pa je veliko."
Imel si nekaj težav z zdravjem. Kako je sedaj?
"Imel sem težave s hrbtom in pri tem mi je bil v veliko pomoč Joža Blažič, ki je gotovo eden najboljših evropskih športnih maserjev. Tudi trener Pino Grdovič mi je veliko pomagal, veliko je z menoj delal individualno, z njegovo pomočjo sem se "izvlekel" iz vseh zdravstvenih težav, zaradi katerih sem izgubil skoraj celo leto. Trenutno pa se dobro počutim."
Igrati v NBA je želja večine dobrih košarkarjev. Je tudi tvoja?
"Iz nekaterih klubov so me že klicali v poletne kampe, vendar pa za letos NBA gotovo še ne pride v poštev. Mislim, da se moram najprej dokazati v Evropi, tam osvojiti kakšno pomembno lovoriko. Gotovo je NBA sen vsakega igralca, vendar pa je treba vedeti, da je to zelo naporno igranje, da tam pač igrajo najboljši."
V. Stanovnik, slika: G.Šinik
Novo pri Planinski založbi
STORŽIČ IN KOŠUTA, TRENTA, TNP
Slovenskim planincem je Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije pred kratkim poslala na trg tri nove izdaje zemljevidov. V jeseni načrtujejo še dva: Od Nanosa in Snežnika ter Brkini in Kras. Zemljevide pripravljata Geodetski zavod Slovenije in Inštitut za geodezijo in fotogeometrijo.
Storžič in Košuta (merilo 1: 25.000, naklada 3.000 izvodov, cena 840 SIT) je v bistvu dopolnitev žc obstoječe karte. Hrbtna stran je posvečena kočam in splošnim za planince koristnim informacijam.
ludi Trento (merilo 1:25.000, naklada 3.000, cena 840 SIT) so natisnili v istem konceptu, le doplonili topografsko in tematsko vsebino in jo zaradi velikega povpraševanja v čim krajšem času poslali na trg. Kot so povedali izvajalci, je največ povpraševanja po informacijah o cestnih zaporah na tem področju, ki pa jih je zaradi ves čas spreminjajočih se razmer težko zbrati.
Karta Triglavskega narodnega parka (merilo 1: 50.000, naklada 7.000. cena 945 SIT) obsega del področja, ki ga sicer že pokriva karta vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp, vendar
[>a nova izdaja pomeni aktua-em prostorski in naravovarstveni prikaz s poudarkom na naravnih in turističnih točkah področja.
Kot so povedali založniki, se seveda zavedajo, da tudi najnovejši zemljevidi niso brez napak, saj so podatki relativno težko pridobljivi in še vedno slonijo na podlagi dobere volje sodelavcev, zato bodo veseli vsake
Cripombe, ki bo pripomogla k oljši kvaliteti izdelkov. Sicer pa je v programu Planinske založbe še ena zanimivost. Prav tako pred kratkim jc ponovno izšel Plezalni vodnik Kamniške in Savinjske Alpe - Kamniška Bistrica, avtorjev Toneta Golnarja in Bojana Pollaka. Prva izdaja knjige je prišla na trg leta 1987 in je bila v treh letih razprodana, zato so pripravili novo, dopolnjeno. M.A.
Naši nekdanji športniki
Angelca Gole:
ZARADI SNEGA SKORAJ OB OLIMPIADO
Rečica pri Bledu, 4. junija - Prvakinja Slovenije Angela Kordež! Kordeževa prevozila progo v rekordnem času! Pomembna zmaga Kordeževe! Kordeževa prva v teku! Vse to so naslovi časopisnih člankov izpred več kot petinštirideset let, ki jih ima danes 68-Ietna Angela Gole iz Rečice pri Bledu skrbno shranjene. Okrog leta 1950 je v teku na smučeh dosegala rezultate, ki jih do danes ni ponovila še nobena slovenska tekačica na smučeh.
Angela Gole izhaja iz znane smučarsko-tekaške družine Kordežev z Jamnika nad Kropo. Odlične rezultate v moškem teku je dosegal njen brat Matevž, v klasični kombinaciji pa brat Gašper. Tako sta oba brata navdušila tudi sestro, da se je včlanila v društvo Partizan v Kropi. "Teči sem začela pozno, ko sem imela že enaindvajset let. V društvu so mi dali opremo, ki pa je bila v tistih časih zelo skromna. Prve smuči mi je izdelal Rudi Finžgar. Kasneje sem tekmovala na Elanovih lesenih jesenovih smučeh. Tega para smuči do konca kariere nisem zamenjala. Imam pa jih še danes shranjene." Tudi druga oprema je bila skromna - pumparice in doma spleten volnen pulover. Kljub temu pa je bil v letih po vojni tekaški šport pri nas veliko bolj razvit kot danes. Angela Gole se spominja, da nikoli ni tekmovalo manj kot dvajset deklet. In kakšne so bile takrat priprave? Najve so trenirali na Pokljuki in v Planici. V letu 1949 so imela dekleta v Planici smučarski tečaj v tekih pod vodstvom trenerja Stoparja in zdravnika dr. šefa. Poleg rednega dnevnega treninga so morala poslušati tudi teoretična predavanja o tehniki teka, o mažah, o pravilih... Kakor so bila dekleta marljiva pri treningu, tako so se odlikovale po vzorni discipliniranosti, ki je v takih tečajih nujna, če naj tečaj doseže želeni cilj - tako piše fizkulturni tednik Polet leta 1949.
Angela Kordež je bila v letu 1949 prvič slovenska prvakinja v teku na smučeh, nato pa še vsa naslednja leta. Državnega (takrat jugoslovanskega naslova) pa ji ni nikoh uspelo osvojiti, še danes se spominja neverjetne smole, ki jo je vedno spremljala. "Vedno je bilo kaj narobe - če drugega ne, sem imela zamazane smuči. Dosegala pa je tudi mednarodne uspehe. Na FIS tekmi v Trbižu je zmagala, zato je tudi dobila vstopnico za zimsko olimpiado v Oslu leta 1952. Ravno tiste dni je zapadlo dva metra snega. Morala sem peš, z vso opremo, z Jamnika do Ljubljane. Tam sem omedlela od izmučenosti. Zaradi snega tri dni ni peljal noben vlak, tako da so prišli v Oslo šele večer pred tekmo. Kljub izmučenosti pa je pretekla desetkilometrsko progo in osvojila šestnajsto mesto. Sama pravi, da je bila preve utrujena od naporne poti, da bi zmogla doseči boljši rezultat. Kljub temu pa je to do danes najboljša slovenska ženska uvrstitev v solo teku.
Leta 1954 pa je Angela Kordež postala Angela Gole in s poroko se je končala njena športna pot.        U. Peternel
7. TOUR3- 11.06.1995 TEK GORSKA KOLESA - 20 KM
ORGANIZACIJA IN IZVEDBA: skupni org. komite iz Trbiža,
Podkloštra, Rateč in Kranjske Gore POKROVITELJSTVO: TD Rateče in TD Kranjska Gora START: skupinski start tekačev in voznikov koles ob 10. uri pri gostilni MOJMIR v Ratečah PROGA: poteka iz Rateč preko ozemlja Italije s ciljem
v Podkloštru v Avstriji ČASOVNA OMEJITEV: 4 (ŠTIRI) ure, pravico nastopa imajo moški in ženkse nad 18 let
ŠTARTNINA: 1.500 SIT
PRUAVE IN INFORMACIJE: osebno ali z nakazilom štartnine po poštni nakaznici s točnim naslovom in letnico rojstva na naslov TD Kranjska Gora do 9. 6. 1995 - tel. 881-768 ŠTARTNI MATERIAL: izdaja se na dan tekmovanja od 8. ure dalje RAZGLASITEV REZULTATOV: od 14. ure na cilju v Podkloštru
VSI UDELEŽENCI TEKMUJEJO NA LASTNO ODGOVORNOST. IMETI MORAJO VELJAVNI POTNI LIST.
DOLINA SOČE
Avantura In šport
sprostitev v svežini narave.
ORAFTING, KAJAK, KANU,
HYDERSPEED, KOLESARJENJE, TENIS, LETENJE S PADALI, IZLETI... O HOTEU, APARTMAJI, KAMPI, DOMAČA GOSTIŠČA
Informacije in rezervacije:
Agencija SOČA RAFTING Nova Gorica TEL.: 065/32-221/32-039 športni center SOČA RAFTING v hotelu ALP BOVEC TEL: 065/86 040
SOČA RAFTING
Izjemna doživetja v svežini narave !
SOČA RAFTING
KOMENTAR
Začasnost gozdov/nih lastnikov/
Janez Foštrafc, publicist
Razprodaja
Jože Novahz, publicist
Šumijo gozdovi domači..., takšnih in podobnih idil je čedalje manj, še posebej, če se tematika gozdov preseli v parlament. Ko po sprejetju zakona o denacionalizaciji skuša isti parlament izvedbo selektivno onemogočiti. Ko gre za Cerkev oz. njene ali "njene" gozdove. Predlogu zakona o začasnem zadržanju vračanja premoženja Cerkvi (razen sakralnih objektov in podobnega) se je uprla opozicija - pa ne le iz navade - in, seveda vladna stranka, SKD. Celo upravičeno, z obstrukcijo. Jelinčič - Dobraj-čin predlog so izrazito podprli le pri ZLSD; ker se vendar, kot se je opravičeval Potrč, nekako sklada z njihovimi pogledi o denacionalizaciji nasploh, pa tudi sredinska in ideološko neopredeljena SD, ki ima pripombe, tudi upravičene, glede lastništva in pridobitve teh gozdov. In gre, seveda, pri vsem skupaj še na čakanje zakona o cerkvenih skupnostih, ki bo opredeljeval tudi njihovo "pridobitno" dejavnost.
Problem vračanja gozdov Cerkvi je, torej, že krasno spolitiziran in tudi ne gre več le za vračanje gozdov. Nadškofijski ordinariat je presenetljivo hitro odreagiral in protestno opozoril na "očiten poskus diskriminacije katoliške Cerkve v procesu denacionalizacije in onemogočanja dejavnosti katoliške
Cerkve, ki so po naši ustavi svobodne" (podčrtal pisec). Kaj ustava dovoljuje oz. razume pod svobodo dejavnosti, bi naj opredelila zakonodaja, ki je še ni in se jo odlaga, a bo vsekakor spet dvigala temperaturo do, za naše razmere toliko bolj značilnega, vrelišča zgolj političnih obračunavanj. Se naj Cerkev posveti le diišnemu pastirstvu in bo to vračanje na staro, kot se reče nedavnemu sistemu, ki je Cerkev "evangeliziral v njenem uboštvu" ali se bodo poudarjala pravila in zakoni Cerkvenega prava, ki natančno določa namen in porabo cerkvene lastnine? (Kljub natančnim določilom pa se posameznosti vendar lahko različno razumejo.) Pa ne gre za to. Gre za družbeni pomen tako gozdov kot za družbeni pomen Cerkve, in prvenstveno, za zamegljevanje (politikantskih prijemov) te problematike. In za degradacijo lastne zakonodaje in za kršenje enakosti pred zakonom, pa čeprav bi naj šlo za začasnost. Legalizirana začasnost (?!), čudovit izmislek naših "zakonodajalcev"!
Sam sem pred leti, kakšnimi tremi in na tem mestu, navdušeno pozdravljal pripravljenost nadškofijskega ordinariata, da se odpove vračanju gozdov - a ne lastnini, ki ji je bila po vojni odvzeta z odločbo - če bi skupaj z državo našli ustrez-
no rešitev financiranja njenih dejavnosti. Država (vlada, parlament) ni reagirala. Del "javnosti" je predlagal cerkveni davek, (tedaj še) socialisti pa so predlagali referenudum. Cilj obojih je bil vendar, da se gozdovi ne vračajo, in da se lastninska pravica Cerkve ne upošteva. In tukaj je srž- Z zakonom o denacionalizaciji ni treba, da se človek strinja (javnost, stranke), a dokler je veljaven, se mora izvajati, zlasti, ko se že, ko je večina gozdov Že spet v zasebnih rokah (tudi, če še z njimi upravlja sklad) in to tudi tisti, ki presegajo 100 ha, kar bi naj bila nekakšna meja med posestjo in veleposestjo. Za ugotavljanje lastnine so predvideni posebni postopki. In Cerkev je že dobila vrnjene jeseniške gozdove ter jih "zapravila" (petkov Gorenjski glas, torkovo Delo), ko ji je zapadla hipoteka pri Zadružni kmetijski banki.
Država ima navsezadnje več možnosti, da obdrži večje komplekse gozdov tako cerkvenih kot drugih vele/ posestnikov: agrarno reformo (z odškodnino ali brez nje), ponovno nacionalizaicjo itd, če bi tako zahteval javni in državni interes in bi bila takšna volja poslancev v državnem zboru. Do tedaj pa ima tudi Cerkev pravico do deleža, ki ji po zakonu pripada. Pa čeprav le začas-
Kot smo napovedali, se začenja raz-* prava o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Seveda bodo v razpravi odprta vsa vprašanja, od ureditve odnosov z Italijo, spremembe 68. člena ustave, do zakona o pravicah tujcev do nepremičnin v Sloveniji. Mogoče se komu zdi vse skupaj zelo suhoparno in dolgočasno, ker je zavito v pravniški jezik, toda gre za bistvena vprašanja naše prihodnosti.
Predsednik vlade dr. Drnovška je stvar poenostavil v enostavno formulo: ali vstop v Evropsko unijo, ali pa bomo ostali na Balkanu. Vendar pa problem vseeno ni tako enostaven. Predsednik vlade bi moral jasno povedati, kaj pridobimo sedaj s pridruženim članstvom v Evropski uniji in še posebej, kakšno ceno bomo za to sedaj in v prihodnje morali plačati. Skratka, naloga vlade je, da jasno pove argumente "za" in "proti". Vlada se je tej razpravi izognila, ker Liberalna demokracija skuša na silo uveljaviti svojo voljo in enostavno obiti celotno razpravo. Pri tem Drnovšek
verjetno računa na to, da bosta ostali stranki koalicije, Združena lista, kot tudi krščanski demokrati kmalu pristali na referendum o pridruženem članstvu. Toda takšno predvidevanje se lahko izkaže kot zelo kratkovidno. Drnovšek je označil pogovore pooblaščencev vlad Slovenije in Italije, kot neobvezne, obenem pa je povedal, da bo parlament obveščen o rezultatih pogovorov. Po pogovorih bo že takoj znan prvi obrok, ki ga bomo morali plačati za vstop v pridruženo članstvo Evropske unije. Takrat se lahko LDS znajde v neprijetni situaciji, ki bo podobna tisti, v kateri so se znašli Peterle in krščanski demokrati po Ogleju. Takrat bodo mogoče drugi obtoževali LDS, da je izdala nacionalne interese. Italijani so si v pogajanjih s Slovenijo namreč zagotovili odločilno prednost. Lani so od Drnovška dobili obljubo, da bo slovenska vlada predlagala spremembo ustave in sicer 68. člena, ki preprečuje, da bi tujci v Sloveniji lahko kupovali nepremičnine. Drnovšek verjetno takrat ni vedel, da za pridruženo članstvo ni potrebna sprememba ustave,
ker imajo lahko države
do
polnopravnega članstva zelo restriktivne, omejitvene zakone, ki tujcem praktično onemogočajo nakup nepremičnin. Šele, ko država postane polnopravna članica Evropske unije mora v roku petih let sprejeti takšne zakone, ki vsem državljanom Evropske unije omogočajo nakup nepremičnin pod enakimi pogoji. Poleg tega p" smo šele pred kratkim zvedeli, da v Trstu poteka proces proti vodilnim možem Saftifi to je finančne korporacije Slovencev v Italiji. V Saftiju je po nekaterih informacijah kapital iz Slovenije, kar pomeni, da imajo Italijani dovolj možnosti, da izsiljuje]0 slovenske pogajalce.
Zato je sedaj težko napovedovati razplet. Združena lista se je sedaj tudi uprja solistični akciji Liberalne demokracije, toda po začetnem godrnjanju bo kmalu popuS' tila, kajti v Saftiju je predvsem njen kapital. Zato bo odločilnega pomena ravnanje krščanskih demokratov, če bodo podprli popuščanje
Italiji in s tem razprodajo Slovenije, potem bodo dokazal da so pripravljeni za vsako ceno kolaborirati.
Ii
PREJELI SMO
Matjaž Gregorič -dober voznik
V Gorenjskem glasu sem 26. maja prebrala razgovor z g. Gregoričem. Ne morem si kaj, da ne bi malo pokomen-tirala njegovih izjav.
Pravi, da je bolj pomembno - koliko je prevozil in ne -koliko časa že ima izpit. Se strinjam. Vendar pa se ne strinjam z naslednjim, citiram: "Kljub temu da vozim hitro, si upam trditi, da sem dober voznik." Na podlagi česa on tako sodi? Glede na prevožene kilometre, hitro vožnjo? Mislim, da mora dober voznik znati tudi dobro parkirati, česar pa, g. Gregorič očitno ne obvlada dobro. Njegovo umetnost parkiranja sem že imela priložnost večkrat videti. Ponavadi parkira avto na cesti ob
PODLISTEK - 2
"GOTT MIT UNS" (Bog z nami)
V PEKLU
zgradbi Gorenjskega tiska, bočno med dva avtomobila. Prednjega zgreši za las, avto za njim pa s svojim "premakne". (Izstopi iz avta in gre svojo pot. Niti pogleda ne, če je morda povzročil škodo.) Če pa mu uspe zgrešiti druge avtomobile, ima avto parkiran tako, da ovira pešce in avtomobiliste - malo na cesti, malo na zelenici (vmes pa pločnik).
Ga je to učil inštruktor? Je to REALNO parkiranje?
G. Gregorič nas tudi s svojim razmišljanjem napeljuje k nespoštovanju prometnih predpisov, saj med drugim ugotavlja, da se mu je HUDA prometna nesreča zgodila ravno zaradi tega, ker se je peljal po predpisih. Dalje citiram: "... Drugače, se nesreča morda ne bi zgodila, ali pa bi se končalo samo z
zveriženo pločevino." Ta ugotovitev g. GREGORIČA je čudna, saj je dokazano, da so posledice prometnih nesreč pri velikih hitrostih precej hujše, kot pri nižjih. (Seveda so tudi izjeme in morda bi bila ta nesreča ena od njih.)
Imam pa tudi pripombo na izjavo o sodobnih in hitrih avtomobilih, ki jih Slovenci kupujemo, a se nanje še nismo navadili. Res je treba znati voziti hiter avto, vendar pa je tudi res, da je lažje biti "dober" voznik v dobrem avtu, kot "dober" voznik v slabem avtu.
Lep pozdrav!
Zdravka Islinič
Dejstva in dokazi
če Jožeta Dežmana le omeniš, se takoj oglasi s celim pismom in z njim seveda potrdi, tisto, kar sem
trdil, da je člane LDS namreč strah soočenja z dejstvi in dokazi- In ne le to, za LDS je značilna hinavščina. Medtem ko me javno obtožujejo, da sem sodelavec SDSS, in da pišem laži, mi je Gregor Golobic, tajnik LDS pred kratkim poslal pismo, v katerem zahteva, da naj plačam članarino za LDS. Zakaj so gospodje v LDS tako nesramni? Zakaj javno pišejo eno, privatno pa počnejo nekaj drugega? Medtem ko javno govorijo, da v LDS ni čistk, so vodstvo LDS v Kranju očistili in izrinili nekdanje demokrate.
Pred časom sem ministru Jelku Kacinu zastavil javno vprašanje: Kateri poslanec LDS je posredoval, da ste me postavili na cesto? Seveda si Jelko Kacin ni upal odgovoriti, ker imam fotokopijo pisma poslanca LDS Janeza Kopača Jelku Kacinu. Kopač je k pismu priložil tudi moj komentar iz Gorenjskega glasa, v katerem sem opisoval, kako si je Kopač pridobil dve hiši in dve stanovanji. Kasneje je celo Kopač sam potrdil večino dejstev iz mojega komentarja. Očitno pa je, da me je ravno zaradi omenjenega komentarja Kacin postavil na cesto.
Na koncu za dobro vago pošiljam Jožetu Dežmanu fotokopiji obeh pisem in mu svetujem, naj si ju prebere.
Jože Novak, Kranj
Mobilizirana
izpolnjujejo
zaobljubo
Svet se spominja časov pred petdesetimi leti, ko so zvonili zvonovi miru in je prenehalo svetovno klanje. Vsi so težko pričakovali ta čas, mnogi so se tudi veselili, saj je bilo premagano zlo, ki je tlačilo Evropo in svet ter povzročilo smrt 2 milijonov ljudi. Mnoge pa je popadla negotovost, kaj bo z njimi, in kdaj bo tudi za njih nastopila prava svoboda in prostost. Med slednjimi so prav gotovo tudi desettisoči slovenskih mož in fantov, ki so bili v ujetniških taboriščih in ranjenci v ujetniških bolnišnicah.
Poznano je, da so Nemci širom po Evropi na zasedenih ozemljih mobilizirali mlade fante v svojo vojsko in jih kot topovsko hrano pošiljali na fronto širom Evrope in čez. Tudi Gorenjcem, Korošcem in Štaj ercem ni bilo prizaneseno.
Na Štajerskem so Nemci mobilizirali letnike 1908 do
1928 , na Koroškem J Kranjskem pa letnike 19*° do 1926 oz. celo 1927. Vet ali manj okrog 80.000 je bilo vpoklicanih, okrog 16.000 se jih je vrnilo invalidov, več al} manj okrog 15.000 pa je izgubilo življenje. Za kar nekaj tisoč usoda ni poznana, so pa tudi primeri, ko so fantje po prestanem ujetništvU ostali v zdomstvu in so si tam ustvarili družine. Točno šteW lo teh ali onih ni poznano, sa] nekdanja Jugoslavija ali Sl°' venija iz določenih razlogi ni želela objaviti številk. & na tak način so lahko krojih Zgodovino po svoje.
Nadškof in slovenski me' tropolit dr. Alojzij Šuštar ]e šele toliko let po vojni lah*0 19. 10. 1991 daroval m<*° zadušnico in opravil simbol' ni pogreb padlih Slovence* mobdizirancev. Slovesnost ]e bila v cerkvi Vseh svetih lj* potem na ljubljanskih Žalan-. Padli in izginuli slovens*1 možje in fantje, nasilno mobilizirani v nemško vojsko sO tako dobili domicil v svobod' ni domovini, ne glede, kje P°. svetu počivajo njiho*1 posmrtni ostanki.
Danes na Brezjah izpolnjf*' jemo zaobljubo večine moo1'
Nadaljevanje na 35. strani'
Nihče od mobiliziranih ni od doma odšel iz prepričanja in kot prostovoljec. Bili smo in ostali smo zavedni Slovenci ter prepričani, da nemška armada iz te vojne ne bo prišla kot zmagovalka. Šli smo, da smo zaščitili svojce, slehernik s svojimi, lastnimi občutenji in bolečinami, namenili smo se, da bomo ob prvi priložnosti prebegnili čez frontno črto, kjerkoli že bo. Na vzhodu ali na zahodu. Kasneje se je izkazalo, da je priložnosti in možnosti za tako dejanje zelo malo, in da je prebeg težko in tvegano dejanje. Veliko jih je bilo ob tem ustreljenih, tako od lastne kot tudi od nasprotne strani.
Veliko prebežnikov in ujetih Slovencev, tudi primorskih, ki so morali služiti v italijanski armadi, pa kasneje najdemo v jugoslovanskih brigadah NOV in v prekomorskih brigadah. Pa tudi v vrstah odpora na Poljskem, v Franciji in v Ukrajini. Nekateri pa smo imeli to srečo, da smo dobili dopust in prebegnili v partizanske enote v domovini.
O naših poteh, odločitvah, nevarnostih v katerih smo bili naj govori to pričevanje. Pišem o skupini enainštiridese-tih, ki smo dobršen del tisega časa prebili skupaj, kasneje na vzhodni nemško-ruski fronti pa v isti diviziji, vendar pa v različnih enotah.
Naj bo to pisanje posvečeno spominu na vse dobre slovenske fante in može, na tovariše v dobrem in slabem. Predvsem pa tisočim, ki jim ni bilo dano preživeti težkih dni. Pokopani so ostali daleč od domovine in tom so bile za vselej utišane vse njihove vroče želje, ljubezni in nade...
Estonska + Finski zaliv -Narva (Pekel pri Narvi)
Še pred nočjo je vlak prevzel postajo POLOCK. Prvič so se skozi to mesto vozili Že pred tedni na tovornjakih. Ranega jutra naslednji dan so prebrali napis na postaji DAUGAPILS - DWINSK, potem pa RIGA v Letoniji. Tu so fantje pogruntali, da vlak vozi proti severu. Ko so prebrali napis Valga, so bili že na Estonskem, šlo je izredno
hitro in kazno je bilo, da imajo vlaki z Greif divizijo odprto progo, in da vse drugo stoji in čaka. Devetega marca so vojake iztovorili v DOR-PAT-u, blizu čudskega jezera. Nemci so jezero imenovali PE1PUSSEE, DORPAT pa je bilo ime za estonski TAR-TU. Edini vtis na tej postaji je bil visok žitni silos, kakršnega velika večina vojakov dotlej še ni videla.
Janez hrani izrezek iz vojaškega časopisa tistih dni, velik 7 x 16 cm. Ta tiskan zemljevidek v velikem merilu predstavlja ozemlje od izliva Donave v Čmo morje na jugu do finskega zaliva na severu in od Brest Litovskega na zahodu do Moskve na vzhodu. In na tem piše DORPAT in PEIPUSSEE.
Zanimiv apa je tudi hrbtna stran, tiskana v gotici, kjer
med drugim piše:"Veljava oziroma vrednost pobude, tam, kjer je v naših rokah, ali pa njena ponovna pridobitev, kjer je izgubljena, je prevladujoč dejavnik. Poleg tega pa sta važni še dve prevladujoči stališči: obdržati svoje in škodovati sovražnikove bojni moči, ker le to more prispevati k izravnavi moči in kar je pogoj za končno veljavno zmago.
Prepričani smo, da obeh zastavljenih ciljev ni mogoče vselej združiti. Tu ali tam smo prisiljeni prvi ali drugi vidik podrediti nasprotnemu".
To je značilno poročanje ali komentar izgubljanja vojne in umika pred Rdečo armado.
Raztovarjanje vlakov na široki ranžirni postaji je trajalo celo noč, verjetno pa še dalj, vendar pa so aktivne dele čet že zjutraj 10. marca nalo-
Janez Lončar
Žili na tovornjake in dopeljrf proti severu. Ostalo, to r prateži in težka oborožil pa se je potem sproti, kot raztovarjali in praznili vlaM pomikalo za četami.
Rusi so nemške diviz1!.. izpred Leningrada pregnj*' in potiskali proti jugo . zon0' du. V zgornjem toku
Najnižje od izliva iz čudskeg jezera, so prekoračili reko j* utrdili mostišče. V spodnje" toku pa so čez reko, ki L izliva v Finski zaliv, zam dolg klin južno od mest" Narva (Rusko Narova)
i"
'a Al '
zasedli široko obmčje vzu<f>.
zaliva, z izjemo ozkega oba ^
nega pasu severno od ^e'e^ *l
niške proge (proti) Narvi
pas in mesto, pa tudi vzhoan zaledje, so se držali Nenici>l pa globokemu žepu in tam kajšnjim enotam grozila P. t polna obkolitev. Se nadaljuJ
F*, 6. junija 1995
PISMA, ODMEVI
35. STRAN • GORENJSKI GLAS
Irancev, zaobljubo, ki smo <*<Ai ob odhodu v tujino in °!ejn še tolikokrat na fronti 1 bolnišnici. V tistih strašnih ni*tkih smo prisegali: če se
vse prav končalo, se ,v«no zahvalimo Kraljici Vencev na Brezjah m ]o prosimo: "Nikdar več °]ne". Tudi naši očetje iz tl°tne Slovenije so izpolnili ^zaobljube. Leta 1924 so KDra/i pri Mariji Pomagaj [Brezjah in vzidali spo-T^ko znamenje. Mobilizir-w Slovenci v nemško vojsko
sedaj svojo ploščo vgradili "*u one, ki so jo postavili
r
očetje. Dne 10. junija 1995. ob 11. uri, jo bo med slovesno sv. mašo blagoslovil nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Res, da rane vojne še niso zaceljene in gotovo tudi še nekaj časa ne bodo, toda krvava preteklost postaja vedno bolj naše skupno zgodovinsko bogastvo. Kraljica, miru naj nam izprosi, da ne bi bilo potrebno še kdaj postavljati takih spominskih plošč na kakšno vojno.
Organizatorji spominsko zahvalne slovesnosti vabijo k slovesnosti preživele in sor-
odnike padlih ali v tem pol stoletju umrlih. Za parkiranje, zdravstveno pomoč in ostalo je poskrbljeno. Na trgu pred baziliko bo moč nabaviti tudi knjigo: POD MARIJINIM VARSTVOM - SPOMINI SLOVENCA, NEMŠKEGA VOJAKA NA DRUGO SVETOVNO VOJNO 1941 - 45". To je močno predelani in s fotografijami dopolnjeni izvod knjige, ki je izšla leta 1991 in je te dolgo ni več v prodaji.
Knjigi na pot je napisal spodbudne besede poleg prof. Dežmana ljubljanski
Azurom pred Ažurno obalo
Polnočni prigrizek
kk,axave so bile vedno m°Ja Ma strast. Glasba, ples,
nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. V knjigi je odtisnjena tudi slika novo blagoslovljene spominske plošče na Brezjah.
Vidimo se na Brezjah, da poprosimo Boga naj pomaga slovenskemu narodu in njegovo Mater, naj nas sprejme v svoje varstvo, da ne bi nikdar več doživljali vojne, nasilja, uničevanja življenj in premoŽenja. Da ne bo več treba reči z Balantičem: "Reci mi mati besedo - besedo v slovo, vidiš me zadnjikrat, mene več k tebi ne bo." Ali pa mama nemškega mobiliziranca Toneta Logarja, preprosta ženica iz Poljanske doline, ko je
rekla sinu ob mobilizaciji: Tukaj v našem skromnem "Zdaj pa srečno sin moj domu, al' pa }«™™?rh ljubi  do veseVga svidenja,   zvezda"! • Alojzij Zibert
Z A
OVO
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH!
ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037. HVALA.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
lalo
1 ^orju
Pijače, hrana. Super. Ja
toioaJlna krovu Azura, ki im p blskal s kranjskogorsko fmona Globtourom je
»m se^eda res vse naJ- ° E Z Slcer nekaiže Pisal-
Kov«- povem> da po noči
Lli  skoraJ nihče več ni
kjjijj  Popolnoma stabilno
<fclav-P- pa Je bil sPloh isdvje ln zabava vase Poz_
K2,e seveda zadevala svoj hod'i m°č je P0Pu§čala,
tčer    Pa so klJuo obilni ——----
j. P°!eg tekočine zahteva- lačna duša lahko zaželi. Vse
Ira  *aJ bolj konkretnega, lepo lično zloženo na velikih
n° seveda. mizah, ob katerih so se rahlo
P0£  • utrujene premikale gospe s
feit,a]    sm° se z družbo svojimi spremljevalci. Krožni-
»zlomir i°x iedlInice in 8,eJ ki so bili seveda premajhni za
tm Vj, j J svojem življenju Vse, kar smo si lačne duše
Ne tirt,   preceJ razl'čne izbrale, pa vendar tudi dvak-
I Še n , i    na encm mestu rat"' obhod miz ni bil pretiran
tirih vrCt     C' tcstcnine vsaJ napor. Začeli smo s špageti v
"°ko5i   papeccni Pujski, pa bolonjski omaki, poskusili ne-
loljice VZa'ci' ribc raki' kakšno solato iz rakov in rib,
afetl   ^rompir tak, pa dru- moj sosed se je mučil s pizzo,
Uhe ' z^lenJava, omake, pri- soseda odpirala ostrigo. Sve-
• vse, prav vse, kar si že pečenih poujsov in gosi ter
o
ti
e m o na GLOBTOU«
T n » v m L    » o « M C v
Kranjska Gora.Borovika 90
tel. 064/881-055, fax. 064/881-979
ostale mesne perjadi se nismo niti dotaknili, pač pa smo vso svojo lakoto usmerili na mizo s sladkarijami. Torte vseh vrst, pa piškoti, drobno pecivo, krofi, kreme, smetana, obilo sadja... Pod težo izbire so tudi naši želodci omagali, zopet smo se odkotalili nadstropje višje. Plesišče se je spet skoraj v hipu napolnilo, pijača je stekla, zabava pa se je v ranih jutranjih urah počasi iztekla. Gospodje so kravate že imeli v žepih, srajce so bile globoko odpete, spremljevalke so vse brez izjeme nosile svoje čevlje v rokah, njihov makc-up je bil razmazan, pričeske neprepoznavne. Stopnice so samevale, uboga ladijska dvigala pa so imela obilo dela preden so vse veseljake spravila v ladijski trebuh k mirnemu počitku. Po osvežilni kopeli ob rahlem ladijskem zibanju res ni bil problem zaspati.
U. Špehar
Karikature Iztoka Sitarja, poletje, Gorenjski glas
Na majicah za vroče dni
Ko smo pred kratkim v predpoletni anketi iskali izvirne predloge, kaj še vključiti v Gorenjski glas, nam je srednješolka Andreja rekla: "V Glasu imate prima karikature. Zakaj se ne zmenite, da bi karikaturist svoje fore začel risati na majice? Saj ni treba, da so na njih le pop zvezde, frisi iz filmov ali kakšne reklame!" Glede dobrih idej smo vselej "ZA " in ponujamo Vam prvo serijo poletnih majic, potiskanih s karikaturami Iztoka Sitarja. Majic je na razpolago le 500, naročite pa jih lahko po telefonu 064/ 223 - 111 (Gorenjski glas) ali z izpolnjeno naročilnico. Naročila bomo seveda sprejemali le toliko časa, dokler zaloga ne poide; ponatisa ne bo, morda bo Iztok izdelal nove fore", če se bo izkazalo, da so Vam majice z njegovimi risbami všeč. Takoj po prejemu naročila Vam bomo majico skupaj z računom poslali po pošti na Vaš naslov. Cena za eno majico: 690.- tolarjev (davek in poštnina sta že v ceni).
X X 3-eT X
NAROČAM velikost:
3-C
kom majic z risbami Iztoka Sitarja Iz motivom M^šrednja)    L (velika)   XL (zelo velika)
ABC/;
Moj naslov:
Prvi od štirih poletnih Glasovih izletov po avstrijskem Koroškem minulo soboto
Bilo je imenitno
di Celovca) je bilo nekaj minutk časa za nakupe po celoških trgovinah, ki so vsako prvo soboto odprte do 17. ure.
Vse je bilo imenitno; tudi vreme, in po dva udobna turistična avtobusa iz jeseniškega in tržiškega INTEGRALA; jutranja dobrodošlica podjetja ŽIVILA Kranj na Jezerskem; imenitna popotnica z maxi sendviči Mercatorja MESO IZDELKI Škofja Loka - ter za osvežitev najboljše avstrijsko pivo GOŠ-SER, ki ga je za letošnje Glasove izlete v Celovec namenilo podjetje Sterier-brau Slovenija, d.o.o.
Glasovi celodnevni izleti (z avtobusi * ladjo) bodo letošnje poletje le še trikrat -vsak poletni mesec natanko
na prvo soboto. Število udeležencev je vsakič največ 200 (štirje Glasovi avtobusi) - za naslednji izlet 1. julija sprejmemo le še 17 prijav, ostali razpoložljivi sedeži so že zasedeni. Za Glasova izleta po avstrijskem Koroškem 5. avgusta + 2. septembra je prostora še dovolj, vendar priporočamo pravočasno rezervacijo po telefonu 0647 223 - 444 ali 223 - 111, lahko pa tudi v turističnih društvih Cerklje, Dovje - Mojstrana, Kranjska Gora, Škofja Loka in Radovljica.
LOVEC
Vrbskjga jezera
mm
« « * »'"al
•        .    «1 IfL
« k * v * .?«!!: g s » * » %t***li
ff »f SI*"5*
Si <* ~: ~- — ...
(Josier
Minimundus je vsako leto bogatejši za nekaj maket v merilu 1. 25 in zdaj jih je skupaj že več kot 160, zato je tudi^ katalog (naprodaj tudi v slovenskem jeziku!) vsakič obsežnejši. Z letošnjim poletjem je svoje mesto dobila tudi Slovenija s Plečnikovo mojstrovino, stavbo Narodne in univerztitetne knjižice. S postavitvijo makete NUK-a je v Mimmundusu za vihrala tudi slovenska zastava.
KSS? "ustni svetnik za turizem dr. Dieter Jandl je v imenu hni;Ja Glasovih izletov, mesta Celovec, izročil priložnostni %r ""Mlajšemu udeležencu ' ^o^e   to   Je vzdržal celodi
in;.      Urin..*..i ..-tu___~  _f
- Mmuc^onču' (star Je šele
. > '<.«•<.•.. celodnevno Glasova rajžo, s katere je CJLtQreii!neJ.  vel'kega plišastega zmajčka Lindwurma) in 16'7o kljuh       "ki ANIPFRDAN <stara J* »*W M* 82 let, a ttl^klon •/ temu od udelfženk najstarejša, mesto Celovec pa ji vŠkif,J    mini IAndwurma, enega od 99 ekskluzivnih spominkov, ki so umetniško delo, izdelano iz grafita).
suzno potniško ladjo "Kla-genfurt" po Vrbskem jezeru, si ogledali zibelko slovenske-
fa krščanstva na Marija Oto-u... Kljub natrpanemu programu izleta (bili smo tudi na viteškem turnirju sre-
WQj0 linijsko soboto smo pir2;£' Upet) rajžali na fa/0ISK° Koroško. Na pov-
i^kaimefta Celovec smo i?fošk ,slavno "testo dežele r'li»,'e' v*' sprehodili skozi ^dics, zapluli
luk-
V Minimundusu smo se Glasovci zrinili podzemeljski globus m Lea Jeras, ki je na izletu skrbela za fotografiranje je napravila eno "gasilsko" skupinsko sliko. Za vse m bilo prostora, nekateri pa so že prej porazgubili po Minimundusu, predenje reklo "škljoc".
POKROVITELJ IZLETOV
GLASA V CELOVEC
tmmm
KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS DD LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA LJUBELJ
Tel.: 53-211, 53-550
• HOTEL in GOSTINSTVO MEJNI TURISTIČNI SERVIS • DUTY FREE • ŽIČNICE ZELENICA
Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111
Izleti
AVTO ŠOLA B in B	NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 12. junija, ob 9. uri dopoldne in ob 18, uri popoldne.
	
TEL.: 22-55-22	ŠT. 1 pri učenju vožnje z motornimi kolesi (A - kategorija). Avto šola B in B
	
NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND	PALMANOVA, 13.6.; GARDALAND; MADŽARSKA - LENTI; 8.6. Rozman, tel.: 064/715-249
	
REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO
SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG
USPOSABUANJE ZA RA ČUN O VODJE
POLETNA ŠOLA NEMŠČINE
Posebna ponudba v mesecu juniju:
Hi-Fi stoip SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusta BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTI od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi različnih moči, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekor-derjem, fotoaparate...
ORGANIZIRA Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265
za učence in dijake. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998
Podlubnik 253, Škofja Loka
JEREB, d o. o. RIM 15.-18.6. = 7.600 SIT + 150 DEM, letovanje v ŠPANIJI 30.6.-8.7.
TeL: 621-773, 682-562   = 540 DEM,   KALABRIJA - SICILIJA 10.-18.7. = 640 DEM,
GARDALAND 1.7. = 4.500 SIT, SKANDINAVIJA 19.7.-3.8.
Trgovina "CVETKA" C. Staneta Žagarja Kranj, tel: 225-162
MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7
OPREMA PRALNIC APRO - BLED tel./fax: 064/741-610
AVTO ŠOLA
"VIC" - MLADI VOZNIK
Nudimo vam TRENIRKE, SPODNJE DELE TRENIRK, ženske BLUZE in HLAČE ter druga oblačila za otroke in odrasle. Cene so proizvodne! Se priporočamo! Del. čas: pon. - pet. 9.-12., 15.-19., sob. 9.-12.
ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); vsako soboto v Gardaland (60 DEM); vsako zadnjo soboto v Benetke. Letni oddihi v Grčiji, Španiji, Italiji, na hrvaškem Primorju ter slovenski obali. Vrsta drugih programov. Skupinski izleti doma in tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax. 223-870; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169
Lastniki pralnih, počitniških objektov, penzionov, hotelov... Pozor! Kompletna oprema pralnic. Profesionalni pralni stroji in sušilci od 5 do 60 kg, likalniki, druga oprema pralnic. Oprema vrhunske kvalitete, proizvajalec IPSO Belgija. Servis in rezervni deli so zagotovljeni. Ugodne cene! Možnost nakupa na kredit ali leasing po zelo ugodnih pogojih.
šola poklicnih voznikov (B) C-D-E kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60
ZADNIKAR, d. o.o. Organiziramo DOPUSTE V ČEŠKIH TOPLICAH od 23.6. - 30. 6. Še Naklo, tel.: 064/47-244 nekaj prostih mest. 6-dnevni paket samo 300 DEM.
2 x LEDO PIZZA S PETIMI OKUSI
GARDALAND POČITNICE V ŠPANIJI
DRINO VEC Tel.: 064/731-050
GORENJE MALOPRODAJA ASCOM, d. o. o., Kranj Planina 1, tel.: 064/325-257
Romantica, Kranjska, Pikantna, Morska, Kraška. Popolnoma pečena v petih minut^rjoma. Dobite jih v trgovinah z živili po Gorenjski.
Svet zabave 4.7.; 1 dan, 60 DEM; ŠPANIJA: 8.7., 28.7., 18.8., 4.9., 18.9., 3.10., 13.10., 8 dni, polni penzion, že od 300 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kranj, tel.: 064/213-160
Portoguaro - Palmonova 7.6., Madžarska - Lenti 8. 6., Gardaland 10.6.
ŠTEDILNIKE 510
PRALNI STROJ PS 608 X
SUŠILEC PERILA SP 600-700
BTV 51:55:63:71 cm 15 % GOT. POPUST
29.537,00 57.546,00 34.392,00
VSAK PETEK SOBOTO IN NEDELJO!
!n!ce> Tortoroz - 'Jkrtetke Vcnczia -Torlorost
tel : 066 73 1 60. 73 167. 061 310 320. 302 08C
foto bobnar] GLASOV KAŽIPOT »
ALPETOUR BANDAG, p.o. Kidričeva 8 64220 Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA NA TERENU
Pogoji:
- V. stopnja tehniške ali komericalne smeri
- izkušnje na tem področju
- izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljtie v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Na Šmarno goro Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira kolesarski izlet na Šmarno goro, ki bo v torek, 13. junija, z odhodom ob 8. uri izpred stavbe DU Kranj, Tomšičeva 4.
V Matkov kot
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 10. junija, na planinski izlet v Matkov kot z ogledom naravne znamenitosti "skaf" ter prikazom hoje z derezami ob vrvni ograji. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel 225-184 še danes, v torek.
Na štajersko
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet na Štajersko, ki bo v torek, 20. junija, na relaciji Kranj - Brestanica - Kozje -Virštajn - Podčetrtek - Atomske Toplice - Šempeter - Kranj. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure.
Razstave M
Razstava o taboriščih
Tržič - Ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve taborišč je Tržiški muzej pripravil v prostorih A banke v Tržiču razstavo pod naslovom "Za številkami smo bili tudi ljudje", ki jo bodo odprli jutri, 7. 6.1995, ob 17. uri. Kot ugotavlja kustos Janez Šter, ne gre le za suhoparen prikaz dokumentov in slik, ampak za pričevanja o grenkih spominih na leta taborišč in ječ. Za vsakim od njih so ljudje.
Otvoritev v Mali galeriji Kranj - V Mali galeriji Likovnega društva Kranj bodo v četrtek, 8. junija, ob 19. uri odprli samostojno razstavo likovnih del italijanskega slikarja Maria d'Anne.
Na Tatre
Kranj - Izletniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vas vabi na 7-dnevni izlet na Tatre v Slovaški. Odhod bo v soboto, 8. julija, z odhodom avtobusa ob 22. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Koncerti
Mozartov Requiem
y ubijana - V cerkvi sv. Frančiška v Šiški bodo danes, v torek, ob 20.30 Slovenski madrigalisti, Con-sortium musicum in madžarski Komorni orkester Franz Liszt s solisti Ano Pusar-Jerič, Judith Nemeth, Ingus Petersons in San-dor Solym-Nagy pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta izvedli Mozartov Requiem. Prireditev je posvečena 45-letnici umetniškega delovanja prof. Janeza Boleta.
»ItlrltJtltltltltltltltlt
Dobrodelni koncert
Humanitarno društvo M & V Novina prireja dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA pod geslom
"Samo življenje za druge je vredno življenja". Koncert bo v soboto, 10. junija, ob 20. uri v dvorani Kina Sora v Železnikih. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom.
radio triglav
96 MHz
064/22-11
Osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj Šolska ulica 3 64000 Kranj
razpisuje za določen čas prosta delovna mesta
- UČITELJA BIOLOGIJE, P ali PU
za šolsko leto 1995/96
- UČITEUA MATEMATIKE, P ali PU
(nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Nastop dela 1. 9. 1995.
- UČITEUA RAZREDNEGA POUKA ZA OPBt P ali RU
za šolsko leto 1995/96
- UČITEUA RAZREDNEGA POUKA ZA OPBt P ali RU
od 1. 9. do 31. 12. 1995
- UČITEUA RAČUNALNIŠTVA
za šolsko leto 1995/96 s polovičnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanj pogojev v 15 dneh po objavi razpia. O izbiri boo obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka-Stara Loka 31, objavlja prosta delovna mesta:
1. ORGANIZATORJA ZDRAVSTVA IN VZGOJE
2. FIZIOTERAPEVTA IN DELOVNEGA TERAPEVTA
3. TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA - FAKTURISTA
4. KV MIZARJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakono^' izpolnjevati še naslednje:
P°d 1- 0f
- visoka strokovna izobrazba zdravstvene smeri (profes° zdravstvene nege)
- strokovni izpit
- 2 leti delovnih izkušenj
- dopolnilna znanja iz tiflopedagogike
pod 2.
- višja strokovna izobrazba zdravstvene smeri (fizioterapevt)
- strokovni izpit
- 2 leti delovnih izkušenj
- dopolnilna znanja iz gerontologije
pod 3. j
- srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komericalne sme
- 2 leti delovnih izkušenj
- znanje osnov računalništva
pod 4.
- lesar širokega profila (IV. stopnja strokovne izobrazbe)
- 9 mesecev delovnih izkušenj
Poskusno delo v skladu s kolektivno pogodbo zavoda. $ Delovno razmerje pod 1. in 2. sklenemo za nedoločen caS a polnim delovnim časom. Delovno razmerje pod 3. sklenemo m določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanj delavke med porodniškim dopustom. Lahko je tudi pnpravn'a Delovno razmerje pod 4. pa sklenemo z invalidno osebo, nedoločen čas s polnim delovnim časom. . {j
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandida prinesejo osebno v splošni sektor v 8 dneh po objavi oglasa-rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri-
iii■ i i i i ii i ■ i i ii iU
Prireditve
Muzejski večer
Kranj - V modri dvorani gradu
Kiselstein bo v četrtek, 8. junija,
ob 19. uri prof. Ferdinand Šerbelj
predaval o Realizmu v slovenskem
slikarstvu.
Potopisno predavanje
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob19.30 uri Jože Mihelič predaval ob dispozitivih o Potovanju po Peruju.
foto bobnar
Foto bobnar. Nama Šk. Loka
SUPER CENE DALJNOGLEDOV
8 X 31,8 X 40 cena 8500 SIT
foto bobnar
KODAK ekspres Ljubljanska 1. (za hotelom JelenjKj^ji
i i i i i i i i in iimrU
-etrtek 8.6 ob 23 uri
A OBLETNICA DISKOTEKE! GOSTJE:
sem m
j^-*wxTI STROJI
hi^SONic TELEFAXI, telefoni, Ik. 'P betonske centrale, servis l^^n_aparatov. »632-595ii446
'^'Prodam HLADILNO SKRIN-
^^•055_13TSS
^TRAKTOR UNIVERZAL 445, 'tiin« ' 1100 del ur> s priklopni-Kicin ilcem- Cena P° dogovoru. Kg Zapuže 2a, Begunje 13791
stensko URO novo 400 Kompresor jrucjbenik 300
4506, 550 ur in brejo ^<^[gdam. »695-129 13002
& VILIČAR 3,2 t, ^L^aniu. ©695-070
zelo
13811
to*a]L?OV pRALNI STROJ Gor-f Movično ceno. »217-973
V^f" sprednje steklo od kabine EL^5, bočno klinasto KOSILNI-|?.Stayer 18 KM in OBRACAL-k^Motv Rotax «47-554 1382?
KSjj 40 kanalno CB POSTAJO ^^Dzanteno. 047-554i3B28
'84 c rri'valni str°i nov' Prodam
S^^5 13832
fe.ILNl STROJ Duomatik 80 S Im?0'. z motorjem, štiri barve, \y n° prodam »861-221 ali 725-
&--- 13838
iKoi9"1 50 1 zamrzovalno omaro.
frl^gM ,3881
Ita^ PEČ na drva 35x60 cm. <^224_ 1388?
iteLICNO
PREŠO 160 ton in I cif 40 ton s Podajalno napravo Nartn,dr8 23 dvig grebena pri F**1, prodam. O 061/666 396
Rfe molzni STROJ VITREX ^sJj^JpA. »422-296 13899
^MATERIAL
hrS^ '• kvalitete, širine 7 cm. I^l^odam. » 422-193 13766
k^?"1 "zbijena OKNA raznih dim., 1    s|mbolična. »242-433 13«"
Prodam suhe smrekove PLOHE in colarice. Zg. Besnica 16 13960
IZOBRAŽEVANJE
Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. »311-471 12768
KEKEC SP profesionalne instrukcije iz matematike, angleščine, kemije, nemščine, slovenščine, za vse OS in SŠ. Intenzivne priprave za popravne izpite. »064/710-099 13909
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2
Odkupujemo vso starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske storitve. »53-401 «295
Kupim mizarsko kontaktno brusilko, širina 90-110 cm. «623-081 13799
Kupim vrtno KLOP parkovno, okrogle železne noge. «725-213 13803
LOKALI
Prodam kompletno opremo za prodajalno s tekstilom, vključno z blagajno, zelo ugodno. «312-045, zvečer 13701
LOKALE PRODAMO IN ODDAMO: KRANJ z okolico - slaščičarno in restavracijo oddamo, pizzeriio prodamo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 13722
TRENČA,
TRGOVINA GOSTINSTVO SAVSKA C. 34, 64000 KRANJ TELEFON: 064/22 40 30 064/21 1029 TEL/ FAX.: 064/22 55 35
PISARNE OGREVANE, 100 ml, PRODAMO ALI ODDAMO POCENI DEM 10./m2.
V centru Jesenic oddam v najem 65 m2 pisarniških prostorov. «81-372
13835
Na lokaciji Češniica-Železniki, najamem lokal za neživilsko trgovino od 25 do 50 m2. O 064/631-854, zvečer 13845
Poceni oddam prostor za mirno obrt. «632-622 13854
Poceni oddam prostor za mirno bort. «632-622 13857
V Prešernovem gaju oddamo poslovni PROSTOR 100 m2, cena 10 DEM/m2. KOŠNIK, S.P.. »332-061
13878
LETALIŠČE BRNIK - izjemna priložnost za trgovce - lokal 45 m2. » 061/133-31-04 13891
Radovljica, poslovni prostor 400 m2 v najem 3000 DEM mesečno. AGI-LIA, d.o.o., 266-564 1391B
Cerklje poslovni prostor 80 m2 v najem 700 DEM mesečno. AGI-LIA.d.o.o., 266-564 13917
Kranj, Planina III, oddamo dobro vpeljano trgovino (živilsko) 30m2+10 m2 skladišča oz. pisarna, z obveznim odkupom inventarja 600 DEM mesečno. AGILIA.266-564 13923
POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE ODDAMO: Kranj center - oddamo več lokalov različnih površin, zamenjamo lokal 25 m2 v pritličju, s skladiščem v kleti, za drugo nepremičnino ali avto. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106
13932
Prostor za mehanično delavnico ali avtoelektnko v Kranju ob glavni cesti oddam v najem. »59-087\ po 19. uri
d.o.o. Otote 5a. 94244 Podnart SLOVENIJA
T »p nc I0A4I 70 131 T.i.f«. (084) 70*66 Tata«       37508 ISINO
f?4__
'NSTRUMENTI   član skupine Iskra
ra^DjVn' odDor podjetja Iskra Instrumetni Otoče, d.o.o., Misuje delovno mesto
PlFtEKTORJA PODJETJA
ha^i limora Poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati
' daUrn|e p°9°ie: • da ff* 2aimanj VI. stopnjo izobrazbe \ d{* akt        ustreznih delovnih izkušenj Manrjgj '^no obvlada najmanj en svetovni jezik lri kon^t tektor'a tra'a do lastninskega preoblikovanja podjetja 9°srjnH lu!ranJa organov upravljanja, skladno ^sr^.^n družbah.
'*Po|n)g r'lave 2 oznako "za razpis direktorja" in dokazili u *ra lrwn'U P°9°iev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: ,r,strumetni Otoče, d.o.o., Splošno kadrovski sektor,
z Zakonom o
S*dat« ^224 P°dnart-^klii.A"    Domo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po Učenem razpisu.
MALI OGLASI, OBVESTILA
37. STRAN • GORENJSKI GLAS
DAJEMO V NAJEM: Radovljici pisarniške prostore, v Kranju pisarniške prostore v mestu, v Kranju 40 m2 trgovski lokal. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 13955
PRODAMO: prodamo živisko trgovino z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj.d.o.o, 221-353 13956
V KRANJU in v ŠENČURJU oddamo večje reprezentačne prostore za storitveno dejavnost ali TRGOVINO in v RAdovljici LOKAL 20 m2 in v Kranju vpeljano živilsko trgovino. APRON, 331-292_13987
NAJAMEMO GOSTINSKE IN TRGOVSKE LOKALE, LAHKO NEOPREMLJENE V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVLJICI, BLEDU. Provizijo plača najemnik. APRON, 331-292, 331-366
13969
KOLESA
DIRKALNO KOLO fantovsko na*10 prestav, prodam. »332-464 13834
Prodam gorsko KOLO 18 prestav, cena 7000 SIT. »800-356 13853
Prodam MOTOR 14 M, APN 6 S, AVTOMAT1K. »733-494 13858
Prodam MOTORNO KOLO B.T.50, obnovljeno letnik 1988, cena po dogovoru. »730-214 13863
Prodam novo gorsko KOLO SCHI-MANO za 19000 SIT. »874-261
13870
OTR. OPREMA
Prodam kom. otr. VOZIČEK. »327-
040 13943
Ugodno prodam CHICCO otroški kombiniran VOZIČEK, dobro ohranjen, cena 100 DEM. »332-601 13944
OSTALO
Lespromet ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo. » 621 -779, po 15. uri 12637
Najmočnejši OBRAMBNI SPRAY pred vsiljivci, ugodno prodam.
»401-249 13735
ČEBELNJAK za 3-6 panjev, poceni prodam. »403-236 13833
EPSON H.P. FUITSU, nudimo vam kompletni program trakov, črnil in pisarniški material, Sony, BASF diskete. AGILIA.d.o.o., 266-564 13928
Prodam 2 betonska podstavka za senčnik po 1300 SIT/kos. »41-675
BRAZDA
Poljšica pri Podnartu 6, TEL. ŠT. 064/731-615
ODKUPUJEMO
SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES.
PRIDELKI
Prodam SADIKE za ZELJE. »633-
215 13624
Poceni prodam BEGONJICE (srčke) za grobove. »45-532 13847
POSESTI
Oddam vikend sredi vrta tik ob morju oddam septembra na otoku Cres oz. Lošinj. »061/263-733 13565
HIŠE PRODAMO: visokopritlično HIŠO 9x9 m na parceli cca 1000 m2 za 165000 DEM v okolici Kranja; lepo hišo v III gr. fazi na parceli 600 m2 za 165.000 DEM. starejšo hišo z dvoriščem v starem delu Kranja in več dvostanovanjskih hiš v okolici Kranja. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, »211-106 13719
HIŠE KUPIMO: starejše hiše potrebne obnove v Kranju in okolici. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, »211-106 13720
Prodam TRAVNIK 2. razreda, 2400 m2, ob cesti Kam.gorica-Kropa, cena 5 DEM/m2. »733-735 13790
Kranj Šenčur, prodamo novo takoj vseljivo atrijsko hišo 200 m2 tloris. DADI NEPREMIČNINE, Kotnikova 5, Ljubljana, »061/133-60-08, 061/ 132-93-83, od 10. do 15. ure umi
7 km iz Kranja prodamo hišo. Sončna lega 586 m2 zemljišča, CK, telefon. KOŠNIK, S.P. 332-061 13879
Kranj, Planina 1 oddamo pol hiše za stanovanje oz. pisarniško dejavnost, 800 DEM mesečno. AGILIA, d.o.o., 266-564 13915
HIŠE PRODAMO: KRANJ, TRŽIČ, PODBREZJE, RIBNO, BAŠELJ, VOGLJE, ŠENČUR... SUHA, BRIT-OF itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 13933
HIŠE PRODAMO: starejšo hišo v mestnem jedru Kranja. K3 Kern, Kram, 221-353 13951
VAS PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU ^
120 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT
VIKENDE MENJAMO: hišo v Sroml-jah pri Čatežu na parceli 16000 m2 menjamo za stanovanje v Ljubljani ali Kranju, hišo v Krški vasi na parceli 1000 m2 menjamo za manjše stanovanje v Kranju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106
V Radovljici prodamo 1200 m2 zazidljive parcele. AGILIA,d.o.o., 266-564 13918
V Leskovici prodamo 157000m2 parcele (pašnik, travnik, gozd) za turistične namene 2 DEM/m2. AGI-UA.d.o.o., 266-564 13919
V Naklu prodamo hišo 240 m2 stanovanjske površine ter 120 m2 poslovnega prostora, cena 420000 DEM. AGILIA, d.o.o.. 266-564 13920
V Cerkljah prodamo VIKEND hišo 140 m2 stan. površine, cena 155000 DEM. AGILIA,d.do.o„ 266-564 13921
V Cerkljah prodamo VIKEND hišo 120 m2 stanovanjske površine na parceli 2000 m2, cena 160.000 DEM. AGILIA,d.o.o., 266-564 13922
V Begunjah prodamo zidan VIKEND na parceli 3500 m2, cena 145000 DEM. AGILIA,d.o.o., 266-564 13924
Iščemo nepremičnine za tujega partnerja AGILIA, 266-564 13925
KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO... STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, GOSTINSKE LOKALE, VIKENDE. Delovni čas: vsak delovnik od 8.do 18. ure DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 13929
VIKENDE PRODAMO: v Bašlju brunarico in nedograjen vikend, v Sromljah pri Čatežu obnovljeno hišo na 16000 m2. KRŠKA VAS pri Čatežu starejšo hišo in dvojni kozolec na 1000 m2, visokopritlično nedograjeno hišo na parceli 900 m2 v ATOMSKIH TOPUCLAH, vikend v UMAGU, garsonjero v MAREDI itd. DOM NEPREMIČINE, 211-106, Koroška c. 16. Krani 13930
SATELITSKE ANTENE
SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM
AVTOMATSKI VRTLJIV! SISTEMI z montažo 890 DEM
MOŽNOST PLAČILA 0020012 ČEKOV
Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108
SflT TRflDE, d.o.o.,
Poženik 10, CERKLJE
HIŠE PRODAMO: polovico hiše v Zg. Bitnjah, polovico hiše v Britofu, nedokončano polovico hiše v Pre-dosljah pri Kranju. K 3 KERN Kranj,d.o.o., 221-353 13952
HIŠE PRODAMO: v Tupaličah prodamo 20 let staro hišo, v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepo hišo z vrtom, v mirnem predelu. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 13953
HIŠE PRODAMO: v Priničah eno-nadstropno hišo, Zg. Besnici hišo in 1100 m2 sveta, v Šutni novejšo hišo in 600 m2 sveta. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 13954
PARCELO PRODAMO: prodamo zazidljivo parcelo 615 m2 in 686 m2 v Prebačevem, v Mavčičah 760 m2, v Tržiču 976 m2, 1400 m2 v šutni skupaj z nezazidljivo 676 m2. K3 KERN Kranj.d.o.o. 221-353 13957
PARCELO PRODAMO: v Kokri 1000 m2 zazidljive parcele, primerne za vikend. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-
353 13958
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: prodamo kmetijsko zemljišče 4500 m2 na Kokrici in 8500 m2 v Vogl|ah. K 3 KERN KRANJ, d.o.o., 221-353 13959
STANOVANJA IN HIŠE NAJAMEMO V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, TRŽIČU. KRANJSKI GORI. Provizijo plača najemnik. APRON 331-292, 331-366 13968
Zazidljivo parcelo prodamo pri Škofji Loki (z dokumentacijo) 630 m2, nad Jesenicami, v Križah 560 m2, vikend parcelo in staro hišo nad Cerkljami, vikend pod Starim vrhom, novo hišo v Gozd Martuljku, starejšo na Jesenicah 1500 m2 ter drugo. APRON 331-292,331-366 13970
GONI GOMLCI
regulacijska oprema, montaža, meritve, servis
BJEH
Kranj d.o.o
43 408 331 482
STAN. OPREMA
Prodam rumeno kuhinjo s hladilnikom in štedilnikom. Možnost plačila na obroke »51-44 7 13393
Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS; št. 19/94), Občina Železniki objavlja
JAVNI RAZPIS
za podelitev koncesije za opravljanje zasebne dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja
Na osnovi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (Ur. list RS 12/ 91) objavljamo razpis za podelitev koncesije za opravljanje zasebne dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja na območju občine Železniki.
Kandidati morajo predložiti: - dokazila o izpolnjevanju pogojev iz Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Pisne prijave z dokazili o predpisanih pogojih pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Občina Železniki, Trnje 20, 64228 Železniki.
Predsednik občinskega sveta: Miha PREVC
Sreča ima svojo številko!			
			® 090-75 00 Tj it&puuU, U                    117 SIT/min
TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ
Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/213-261, 218-586, FAX: 0641211-790
NAJUGODNEJŠI KATALOG
•APARTMAJI, BUNGALOVI, HOTELI NA i SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI, KRIŽARJENJE... 7 POIPENZIONOV ŽE ZA 279 DEJ
GRČIJA, ŠPANIJA, TURČIJA, SICILIJA, PORTUGALSKA. TUNIZIJA. MALTA
7 P0LPENZI0N0V ♦ LETALO OD 690 DEM ——-»NEPOZABNO DOŽIVETJE: -
JORDANIJA - BANGK0K - PATTAYA
odhodi: M.6., 28.6., 15.7., 19.8.95
m	111 DNI	SAMO 1 399 DEM
	15 DNI	SAMO 1 599 DEM
■■	PRODAJA LET	&LSKfim||P»KIH VOZOVNIC 1
GARDALAND IN BOBYC*NTER BRNO- največje zabaviščno središče v EvropifSdhodi vsako drugo soboto!
Naša ponudba tudi v letu 1995 MALI OGLASI DO 10 BESED
BREZPLAČNO
V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju.
Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, ali če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje!
Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!)
Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
VELIKA ZABAVNOGLASBENA PRIREDITEV 30 LET RADIA TRIGLAV
DVORANA PODMEŽAKLA JESENICE PETEK, 9. 6., ob 20. uri
Prodaja vstopnic: Radio Triglav, Čufarjev trg 4, Jesenice; tel.: 861-012
Sodelujoči:
- Privid
- Miran Zadnik
- Monroe
- Aleksander Mežek
- 12. nasprotje
- Čuki
- Adi Smolar
- Zoran Predin in Ambasadorji užitka
- Orlek
- Moped show
-Vita
- Alfi in njegovi muzikanti
- Gorenjski muzikantje
- Iča in Matevž
- Štajerskih 7
- Slovenski muzikantje
- Zoran Zorko
- Alpski kvintet
- Harmonikarce Zupan klub Mengeš
- Slapovi
- Gašperji
- M4M
Pokliči Čvekafon!
Samo tebe še čakamo
ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi
W NAJSTNIKI
090 90 90
S OSTALI
090 91 92
1 MIN. 23.4 SIT PO SLOVENIJI
IN/I
Mercator Preskrba, Tržič
trgovinsko podjetje, d.d.
-48 MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA
pri nakupu pohištva na kredit vam priznamo tudi tovarniške gotovinske popuste
Informacije: salon pohištva, tel.: 50-898
POSLOVNI STIKI
Vodim poslovne knjige, računalniško, natančno in ugodno. 8 223-764
13881
Prosodim do 2000 DEM, garancija čeki. «217-409, zvečer 13894
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOVI
TRGOVCI-ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH!
PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064'21 1-256
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
TEL: 063/731-336
V MESECU MAJU NUDIMO UGODNE
POČITNICE IN ZDRAVSTVENE PROGRAME.
DNEVNA MENJAVA TERMALNE VODE V BAZENU - VEČJI ZDRAVILNI UČINEK.
POPUSTI ZA UPOKOJENCE IN DRUŽINE!
!
ŠPORT
Otroške kotalke za starost 3-8 let, prodam. 084-535 13831
RAFTING
SAVA BOHINJKA
SAVA DOLINKA
SAVA + PIKNIK
Popust za večje skupine.
Informacije in prijave ALTER
SPORT CLUB.
Telefon: 064/730-522
Popravilo motorjev in motornih žag v Tržiču. Mežnar, Ravne 29, «55-291
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. S331-199 13864
VODOVODNE INSTALALCIJE hitro, kvalitetno. Priključek samo 25 DEM. Košnik, S.P. «332-061 1387?
KOMBI PREVOZI tovora. ©215-211 ali mobitel 0609/631-776 13883
Previtje elektromotorjev, rotorjev, popravila razne hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov. Pivka 20, Naklo, «47-490 13887
SERVIS ELEKTRIČNEGA ORODJA Iskra, AEG, Bosch. Hilti, B&D. Maki-ta. Naklo, Pivka 20, «47-490 13888
Najugodnejši krediti do 5 let, obresti od 10,5% letno dalje. Tel. strošek 156 SIT/min. 090-42-14 13928
FIZIOTERAPIJA • BEU MEDVED, o o o
Zg. otok 8 - relacija Podvin - Begunje
SAMOPLAČNIŠKA AMBULANTA OBISKI NA DOMU. Informacije po tel.: 064/738-951, po 19. uri.
POZNANSTVA
Naša bralka srednjih let želi spoznati prijatelja od 45-50 let. Sem materialno in socialno preskrbljena, ljubiteljica vsega lepega predvsem pa narave m planin. Šifra: GORENJKA
13466__
Vabim starejšo žensko, ki ima rada naravo in ima veselje do gojenja cvetja, naj semi v jeseni življenja pridruži, šifra: JUNIJ 13936
Ste osamljeni? Samo agencija AMOS vam nudi več 1000 moških, žensk za ženitev, prijateljevanje! «061/755-906, 065/23-652, 25-156(do 16. ure) NON STOP! 13946
VARSTVO
POKLIČI ME!!! 005-99-2558
Naredim vse kar želiš
mednarodni tarifi
Potrebujem varstvo v Škofji Loki za 3 leta staro punčko, 3xtedensko od 14. do 17. ure. «622-868 13855
STANOVANJA
Iščemo v najem garsonjero v Kranju, pol opremljeno ali prazno. «328-311 dopoldan ali po 20. uri 13711
STANOVANJA NAJAMEMO: Kranj -garsonjero ali enosobno stanovanje za poslovneža z ženo. STANOVANJA KUPIMO: KRANJA Zlato polje, Vodovodni stolp ali šorlijevo naselje garsonjero in 2 ss. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c 16, Kranj, «211-
106 13721
SATELITSKI
sistemi "Amstrad"
199 KANALOV
GRAFIKA NA KKRANU O 1 JK/.IKOV)
2S TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODLRJ1. KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VAR TUIV1 SISTEMI
UGODNE CENE, OBROKI
SAT - VRHOVNIK
, ŠK.IjOK A, GODRŠIC 1 25 TRI.. 064/<S^V42*
RAZNO PRODAM
Prodam dva moška in dva ženska GORSKA KOLESA ter spalnico. Lahko na čeke. «632-110 issei
Prodam diatonično HARMONIKO 1000 DEM, dele za LADO 2101.
«312-101 13796
Prodam BUKOVA DRVA. Podblica
12 13801
Prodam drva in butare. ©632-714
13804
Ugodno prodam PONY EKSPRESS Puch in motorno žago. «55-291
13806
Prodam 4 kom PLATIŠČA za R 5, 3 kom keramičnih umivalnikov. «242-
433 13866
Poceni prodam suha kostanjeva DRVA, plohe in deske. »633-693
STORITVE
SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, Odprto 9-17 ure. Informacije na «329-886, Smledniš-ka 80 ali na «331-301 9988
Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE, prodamo tudi OPEČNI ZDROB. »326-426 12893
Strokovno, hitro in poceni uredimo vaš vrt. » 310-744 13307
Rolete, žaluzije, lemelne plise zavese! Naročila na »213-218     i <v«h
VODOVODNE STORITVE opravimo v 24 urah po naročilu. Izvajamo tudi kompletne adaptacije in novogradnje ter seveda manjša popravila. «218-427 NON STOP! 13598
Sprejmem vsa zidarska dela, fasade, omete, takoj. O 225-362 13783
V Škofji Loki ODDAM V NAJEM stanovanje. Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo pod šifra: BREZA
13818_
Kranj-šorlijevo naselje, oddamo delno opremljeno 2sobno stanovanje 58 2m. Cena 500 DEM + predplačilo. DADI NEPREMIČNINE, Kotnikova 5. Ljubljana, »061/133-60-08 ali 061/132-93-83 od 10. do 15. ure 13839
KRANJ Planina 3, UGODNO porda-mo 1,5 sobno stanovanje 53 m2, staro 6 let. DATI TVS, Kotnikova 5, Ljubljana, «061/133-60-08, 061/ 132-93-83, od 10. do 25. ure 13840
V Kranju (Vodovodni stolp) prodam manjše enosobno centralno ogrevano opremljeno STANOVANJE v izmeri 30 m2. Cena 50.000 DEM. «066/282-322, po 17. uri 13874
Prodamo GARSONJERO v Kranju, cena ugodna. Košnik, S.P., «332-
061 13876
STANOVANJA PRODAMO: v Gorenji vasi enosobno stanovanje s CK v bloku. K 3 KERN Kranj.221-353 13949
STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 garsonjero 24 m2, 1 sobno 34 m2, 1.5 sobno 54 m2, 2 sobno 52, 63 m2, 65m2 in 68m2, 2,5 sobno 67 m2, 2,5 sobno 74 m2, 2s+2k sobno 89 m2 in 98 m2. K3 KERN Kranj.d.o.o., Ko-menskega 7, 221-353 13950
PRI RADOVLJICI prodamo novejše 3 ss 76 m2 z veliko teraso, v KRANJU 1 ss 41m2, 38 m2 in 2,5 ss 54 m2, v Škofji Loki 2 ss APRON 331-292 13965
Najamem enosobno STANOVANJE v okolici Radovljice. O 733-568 13784
VOZILA DELI
CITROEN rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov Citroen. «692-194 12357
Nov odbijač, novo zajlo za Fiat 127, ugodno prodam. «78-659 13814
AVTOPREVLEKE zelo ugodno. RUBIN Kokrica, «225-151 13900
Prodam GOLF 1,3, letnik «66-865, po 18. uri___
GOLF VR 6, letnik 93, nekararn^ an, klima, ABS, alarm in v^n.11 dodatna oprema, ugodno pf^pi račun vzamem cenejši avto. m 624-734____
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1*p0| reg. do konca maja 1996 z" ^ir* DEM. «736-794_____^ A
Prodam GOLF diesel, '^gov^
VOZILA
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. «325-981, 325-659, po 20. uri 9526
KOMBI FURGON MAZDA E 2200, 4 x 4, letnik 1993, zelo ugodno predam. «723-302 13353
Prodam ZASTAVO 128. letnik 1987. «310-333, po 16. uri 13538
R 4, letnik 1995, AVDI 100 CD, letnik 1982, GOLF, letnik 1982, pod ugodnimi pogoji prodam. B 58-174 13765
Prodam YUGO 45 E, letnik 1986, 70.000 km. 0 329-366 13786
Prodam GOLF, letnik 1986, cena 7800. »861-249 13789
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. »325-667 13794
Prodam LADO SAMARO, letnik 1990. »67-167 13795
zelo ohranjen, cena po »41-298, po 14. uri
Prodam YUGO GVX, I^JJ YUGO 45, letnik 1990 z 0°^ opremo. O 801-434
Prodam obnovljenega ^B°1J, 1200, letnik 1975. »46-098 ^
Prodam GOLF 1,6, letnik 87/8»- ^Pr barve. »861-249
FORD SIERRO 2,3 DGL, le' reg. 96/5. »714-432 _
Prodam MERCEDES 200 -1981, šibedah, servo vo]^iA.^%\ stekla ter avtoprikolico. «' rffht od 8-13. ure od 15-18.ure___
i ^ JI' .
Prodam JUGO 45, letnik 1983- ^ po dogovoru. »880-041 {j,
mobitel
BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936
PE KRANJ, Koroška c. 27
Tel.: 064/222-616
POOBLAŠČENI PRODAJALE0
ZA VOZILA
j
Prodaja po sistemu staf° L za novo. Nakup vozil na * kredit ali leasing. ,. j* AVTOMEHANIKA Rar! 0 Kavčič, Milje 45, Visoko J pri Kranju tel: 064/43^J j ____-^l
Ugodno prodamo ŠKODO letnik 1988, LADA ŠAMARA «k< letnik 1993, MOSKVIČ ALEKO.' pi 5 1992, ZASTAVA 128, letnik W°f$ l PLUS, letnik 1992, TRAFIC j, GON, letnik 1987. RENAUP y<. SA, »422-520
Prodam R4, letnika 1990, barve. » 620-078__~-*fjX
JUGO 55, letnik 1988. reg. ^PpgMX temno moder, 75000 km. 320U _t «632-083
Prodam GOLF JGLD, letnik reg. do 4/96. »422-648 ____S
FORD FURGON, letnik damo. RUBIN Kokrica, »22»-
FIAT TIPO 1.7 D, 92/93, registriran celo leto, prodam. »622-165 13798
Prodam BMW 325, letnik 1991 oktober, bordo rdeč, z nekaj dodatne opreme. »325-855 13809
Prodam GARAŽO Jesenice, Boka-lova. »861-957 13810
Prodam JUGO 45, letnik 1985. »45-794 13812
Prodam SPAČKA in JUGOTA 45. »802-080 13817
Prodam GOLF JXD. letnik 1990. »621-139 13819
Prodam odlično ohranjeno HONDO CIVIC SEDAN, letnik 1988. »57-831, zvečer i38?o
PASSAT KARAVAN, letnik prodamo. RUBIN KOKRICA. » fl 151_
AUDI 80, letnik 1991, Pr°đ^ RUBIN Kokrica, «225-151
0*5;
GOLF D, letnik 1991, Pr Rubin Kokrica, «225-151^
R 5, letnik 1990, prodamo-Kokrica, «225-151
GOLF 1.3, letnik 1981, reg. d° £| garažiran, ugodno prodam M 170_______1
Prodam Z 1.1 GX, dobro letnik 1987, prodam. »46-Ttj^
Prodam GOLF 1.3 bencin J*- d dod. opreme, AL platišča, alarn (j do sept /95. «332-594 .
MONTANA
LETNIK
UNO 1.0 LE. FIRE3V 1994
UNO 1.01.E. START 3V 1994
UNO 1.01.E. START 5V 1994
UNO 1.7 D ECO 1992
TEP0 1.4 SX 5 V 1994
TEMPRA SW 2.0 4X4, MAX. OPR. 1992
LANCIA Y 10 1.1 IE JUNIOR 1994 ALFA ROMEO 3.0 V6 Q 200 kM, KLIMA, USNJE,
ABS, AKT. PODVOZJE, MAX. OPREMA 1992
13* H*
13*
SEAT TOLEDO1,8 GLX MAKSIMALNA OPREMA 24.990 PLAČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB PP' MOŽNOST PRODAJE NA KREDIT
MONTANA d.o.Q., Celovška 135 . 061-159-30-30,0609-615-648,O6O9-630-101
Panasonic
AKCIJSKE CENE! KOLIČINE OMEJENE
TELEFAX • TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ
KX-F230 BX/S
66.800 SIT
+ p.d.
ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU
Avtorizirani zastopnik Matsushite in znamke Panasonic
Ti
d. o. o.
telefon trade
Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel /fax: 064 / 222-150
SLS
r^OKlVOIM PRODAJA
W PIONEER
<; SRENJE 51 TTX
1
KAt jama KEF
3V"J dS?.*"*111** sony
JKSEJKt* ^ PREIZKUŠANJE -^NlKOV IN HI - Fl KOMPONENT
K^ROUND
—VA 5, KRANJ i£Ll?64/222 - 055
P&T^1*30 55 A- 'etnik 1987. -<!2lj2^a212-744 i39n
ESiSKJ-1979' re9- do 30.3.96, *i4~ uu DEM, prodam. ©332-027
nakuP avtomobilov že za ^fe? G0LF JX dieset. letnik 1987.
^>«^LP' PO 17. Uri_13937
:C-CmNPA' P0NY GLS SEDAN, vsa 9ara>j?' ,etnik 1990, prvi lastnik,
DEM,
prodam.
13961
^POSLITVE
%4^° dekle za strežbo v pizzeriji. —1^6 11865
*ar^I?P'acana honorarna ali redna 2 v^sutev. ©064/51-812
!>4enf'irTi BRUSILCA za okroglo 3^38       Brušenje", Naklo, Glavna
$ v---,______13829
BfCo0^ metalurga. ©Brušenje",
t te'^0 str°inika na rovokopaču s t %QrJ? ^2niškim izpitom C in E Jj^aonje.a 58-094 od 20-22 ure
j«* ■
adarska in fasaderska dela ( "I^rn drostora ). © 224-252, Mujag :^ W ^mski dom 2, Zlato polje 2,
i-' ^lki£°DAJLKA išče delo v neži-|   - Tr9ovini v Kranju. ©41-246
Zaposlimo dve prodajalki z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami v živilski trgovini z mešanim blagom. Pisne ponudbe na naslov: Trgovina Zapravljivček, Delavska c. 19, Kranj
NATAKARICO ali natakarja, gospodinjsko pomočnico, šoferja za razvoz hrane zaposlimo. Slovensko državljanstvo OBVEZNO! ©221-051 13095
Iščemo PRODAJALKO za delo v živilski trgovini. © 312-274 13457
Zaposlimo simpatično dekle za delo v kava banj. ©45-360 13503
Podjetje v Kranju zaposli kvalificirane in nekvalificirane delavce. ©272-654 13B13
Za prodajo nogavic Iščemo akviziterje.
Delo je dobro plačano.
Tel.: 064/47-169;
Andreja Kunčič, s. t.
SMO MLADI, AMBICIOZNI, KREATIVNI IN VESELI LJUDJE.
Ukvarjamo se s trženjem. DOBRO ZASLUŽIMO, ODLIČNO NAS MOTIVIRAJO, DAJEJO NAM ZNANJE ZA DELO IN ŽIVLJENJE. VREDNO NAS JE SPOZNATI! Če si želite to tudi vi, NE ČAKAJTE! Napišite svoje delovne izkušnje in jih pošljite.. TAKOJ na p. p. 96, 61230 DOMŽALE.
Gosposinjska pomočnica, vdova, stara 58 let, dobro kuham in pečem peciva, iščem zaposlitev, lahko tudi nega bolnika. ©216-426 Kranj, od 7. do 10. ure 138«
Zaposlimo redno TRGOVCA ali TRGOVKO. Zaželjena višja izobrazba. Trgovina "Pri Juretu", ©213-558
Zaposlimo
1. MESARJA za delo v
predelavi
2. ŽENSKO za delo v mesni predelavi.
Tel. 50-348
Vaiburga 7, 61216 Smlednik
Razpisujemo prosto delovno mesto
- NATAKARJA
- RECEPTORJA
Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo in večletne delovne izkušnje. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: CLUB KANU, Vaiburga 7, 61216 Smlednik.
Redna ali honorarna zaposlitev na področju zastopništva DZ. OD 150000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini, izkušnje niso potrebne. ©51-297, po 20. uri 13868
Zaposlimo trgovko v živilski trgovini. ©212-135 13875
Iščemo NATAKARICO za bife in prodajalko za trgovino Zupan v Kropi. ©736-300 13880
KNJIGOVODJO - KONTISTA z izobrazbo in izkušnjami sprejmemo v RDR za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na Šifra: STALNA ZAPOSLITEV 13882
Zaposlimo trgovko v živilski trgovini. Tel.: 331-326
Iščemo zidarska dela, omet, fasade. ©224-151, zvečer 13895
SLIKOPLESKARJA zaposlimo. ©242-238 13896
Zaposlimo žensko za čiščenje poslovno stan. prostorov ter sestavljanje drobnih kovinskih in plastičnih predmetov, 2 livarja za litje in obdelavo izdelkov iz barvnih kovin. Zaželjena obrtna šola iz kovinske smeri, trgovskega potnika za prodajo elek-tromateriala na območju Slovenije. Za dobro delo, dobro plačilo. Prošnje oddajte pismeno na naslov: VKP KOVINOPLASTIKA, Virmaše 124, 64220 Škofja Loka 13910
Zaposlim PRODAJALCA v neživilski stroki. ©241-605 13912
Iščemo BLAGAJNIČARKO. Mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj 13948
Izkušeno ŠIVILJO za šivanje modnih oblačil, zaposlimo, šifra: DOBER DOHODEK 13971
ELEKTROMEHANIK instalater s srednjo in poklicno šolo in svojo firmo išče zaposlitev kot kooperant ali redno zaposleni. Naslov v oglasnem oddelku. 13885
POSEBNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV. DELO POTEKA OD PON. DO PETKA V DOPOLDANSKEM ČASU. © 0609/620-475 ali 634-064 in 56-
105 1-JBon
ŽIVALI
Prodam mlado KRAVO po prvi telitvi. © 723-133 po 16. uri, pon. in tor. dopoldne 13580
Ugodno prodam mlade PERZIJSKE MUCKE. ©403-680 13787
Kupim brejo TELICO simentalko. Sp. Bela 11, ©45-810 13793
Prodam 7 tednov stare KOZLIČKE-KOZICE, VINO MALVAZIJO. ©061/ 841-024, zvečer 13soo
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojenec iz tovarne Sava Forma
JOŽE ANDREJAŠIČ
rojen 1933
Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v četrtek, 1. junija 1995, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
JAVNI ZAVOD OZG, p.o.,
OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA
Stara cesta 10, 64220 ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE
z opravljenim strokovnim izpitom, za nadomeščanje v času porodniškega dopusta.
Kandidati/ke naj oddajo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni od objave na naslov: JAVNI ZAVOD OZG, OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 10, 64220 Škofja Loka.
Prodam RJAVE JARKICE, stare 14 tednov. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur 13889
Prodam BIKCA simentalca za na-daljno rejo. Pogačar, Grabče 20 13«»
Prodam KRAVO simentalko s četrtim teletom. Arh, 725-133 1380B
TELICO simentalko brejo 5 mesecev, prodam. ©061/825-180 13816
Prodam BIKCA simentalca in brejo telico. ©45-457 13822
JARKICE RJAVE, stare 12 tednov prodam. Oman, Zminec 12, ©621-
475 13837
KUNCE OVNAČE, samico z mladiči, mladiče za rejo, poceni prodam. ©45-532 13848
Prodam sansko KOZO mlekarico. «77-879 _,3851
Prodam TELETA simentalca in MOPED ATX z E90 mašino. ©55-
080 13856
Prodam mlado ZJKUO z mladiči in dva zajca stara pol leta. © 41-853
TELETA simentalca do 14 dni kupim. ©730-755 13893
Prodam KOZO s tremi mladiči.
©55-118 13913
Prodam 2 kg težke PURANE za nadaljno rejo. ©241-189 13935
Kupim bikca simentalca, starega do 3 tedne. ©45-307 13938
Prodam TELETA simentalca, bikca star 2 meseca. Lahovče 21 13940
Prodam ZAJCE. Jezerska 88, ©242-686 13942
ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega brata, strica in bratranca
VLADIMIRJA PODGORŠKA
s Senturške Gore
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, g. župniku, nosačem, pevcem s Senturške Gore in pogrebniku Jeriču. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala.
VSI NJEGOVI
Šenturška Gora, 25. maja 1995
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
BARBARA BOJNEC
upokojenka pošte
Pogreb je bil 1. junija 1995 na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Ob smrti
ANGELE AZMAN
roj. Pogačnik
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izražena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala DO Špecerija Bled, kolektivu skladišča, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Stanku Praprotniku za zaigrano Tišino.
VSI NJENI Sp. Lipnica 19. maja 1995
r ZAHVALA
^rem in bom legel v zemljo m če bi me ti iskal jutri, me več ne bo.
(Sv.p.)
Ob smrti sestre in sestrične
FRANCKE GOLOB
upokojene uslužbenke
*?valjujeva vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, podarili cvetje me(jl" sveče ter zanjo molili. Posebna zahvala dr. Ravnikarjevi in zdravnikom ter lOg^CHlskirn sestram nevrološke klinike UKC, častitim duhovnikom in pevcem. TJ
u Janiju Podboršku za hitro pomoč in g. Tonetu Bizjaku za vse, saj je zanje dobrega storil. Bog povrni vsem, ki ste jo spoštovali.
Žalujoči: sestra Berta, brat Joža in sorodniki Kranj, Kanada, 1995
Hvala zanjo veliko
V SPOMIN
V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
7. junija mineva 7 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded
MILAN PIRC st
Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke, hvala.
VSI NJEGOVI Trboje, 1995
KRIMINAL
Branila pijanega moža
Škofja Loka - Loški policisti bodo tožilstvu ovadili 34-letno Kranj čanko S. P., ki naj bi zagrešila kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Dogajalo se je v noči z minule sobote na nedeljo. Policisti so na cesti ustavili voznika osebnega avtomobila, moža S. P, ki se je peljala z njim. Posumili so, da je mož popil precej alkohola in mu "svetovali", naj se vrne domov na drug način. Vendar pa voznik nasveta ni upošteval. Z ženo sta se pripeljala do policijske postaje v Škofji Loki in zahtevala, da policisti "z alkotestom ponovno preverijo oba. Policisti so jima povedali, da so postopek že zaključili in z gostoma nimajo več kaj početi, nakar je Kranjčan spet sedel za volan in odpeljal.
Patrulja ga je še enkrat ustavila. Prišlo je do konflikta, žena je policistom lastnoročno poskušala preprečiti, da bi moža pridržali do streznitve. Tako so ob 3.40 poslali na prisilno prenočevanje oba.
Spor končal
s kuhinjskim nožem
Radovljica - V sredo, 31. maja, ob 19.10 je 50-letni F. Š. s kuhinjskim nožem zabodel mladoletnika.
F. Š. in mladoletnik naj bi se sprla, kar je bil za storilca očitno dovolj tehten povod, da je pograbil kuhinjski nož in ga pred stanovanjskim blokom zasadil v mladoletnikove prsi. Žrtev jo je na srečo odnesla le z lažjimi poškodbami. Ranjenega fanta so najprej odpeljali v zdravstveni dom, od tam pa so ga poslali k zdravnikom v jeseniško bolnišnico. F. Š. bo ovaden kaznive-
NESREČE
Deset hudih trkov
Kranj, 6. junija - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah deset hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih dvanajst ljudi, med njimi otrok in trije mladoletniki. Štirim trkom je botrovala prevelika hitrost, trem nepravilen premik z vozilom in nepravilna stran vožnje, štirje povzročitelji naj bi bili pijani. Kar polovica nesreč, torej šest, se je zgodila v dneh ob koncu tedna.
Pet od dvanajstih nesreč je bilo na območju kranjske policijske postaje, po dve na območju radovljiške in jeseniške, ena pa na območju škofjeloške.
Mopedist obračal na cesti
Podrošt - V petek, 2. junija, ob 18.55 je 16-letni Benjamin P. z Bukovščice vžigal moped po klancu navzdol od gostilne. Ko je na cesti obračal nazaj proti Podroštu, je za njim pripeljal z gasilskim kombijem 28-letni Andrej K. iz Sorice. Čeprav se je ta umikal, je mopedista zadel v bočni del. Benjamin P. je sedem metrov drsel po cesti in obležal. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center.
Na motor brez izpita in čelade
Podblica - Istega dne ob pol enajstih zvečer se je na lokalni cesti med Besnico in Podblico hudo ponesrečil 17-letni Simon D. iz Dolenje vasi. Fant je sedel na motor tomos CTX 80 ccm brez vozniškega dovoljenja in varnostne čelade. Policisti še ugotavljajo, kje natanko je bila nesreča, zakaj, kje je motor in kdo je hudo ranjenega Simona D. pripeljal v zdravstveni dom v Kranju,
od koder so ga napotili v Klinični center.
Kdo je vozil?
Hotemaže - V soboto ob pol dveh zjutraj je počilo v Hote-mažah. 22-letni Sašo K. iz Medvod naj bi sedel za volanom subaruja legacvja 2000 turbo in peljal od Preddvora proti Kranju. Na koncu nove ceste je še uspel zaviti desno, ko bi v naslednjem ovinku moral v levo, pa je krenil kar naravnost v živo mejo in se zaletel v drevo. Voznik je bil lažje ranjen, sopotnik, lastnik avtomobila, 33-letni Matjaž I. iz Tržiča pa hudo. Oba so odpeljali v Klinični center. Nobeden od njiju ni bil pripet z varnostnim pasom. Potniku na zadnjem sedežu ni bilo nič. Prometni policisti še preverjajo, kdo je subaruja dejansko vozil, sklepajo pa, da Sašo K. Natančne ugotovitve bo dala analiza sledov, ki jih je posnel kriminalistični tehnik.
Kriva je bila muha
Dovje - V nedeljo, 4. junija, ob devetih dopoldne je 33-letni Senad C. iz Želez-
ga dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe.
Direktorice ni prenesel
Škofja Loka - 35-letni I. K. se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi očitanega kaznivega dejanja ogrožanja var-nosti.
Zgodba se je odvijala aprila. Vršilka dolžnosti direktorja v enem od škofjeloških podjetij je I. K. naložila delo, ki po njegovem ni sodilo v opis del in nalog, ki naj bi jih opravljal. Zaradi tega se je I. K. z direktorico spri, ona pa mu je zagrozila z disciplinskim postopkom. Počakal jo je na stopnicah in ji s prav nič nežnimi besedami dopovedoval, da se moti. Po tem so se žalitve in grožnje z njegove strani vse bolj stopnjevale. Nekega dne je s tovornjakom celo zapeljal proti njej, če ne bi odskočila, bi jo povozil, so v preiskavi dognali policisti. Očitno pa I. K. mti to ni bilo dovolj. Direktorico je zasledoval, sledil ji je celo domov. • H. J.
nikov vozil jugo 55 po magis-tralki od Jesenic proti Kranjski Gori. Na Dovjem, v bližini spomenika Jakobu Aljažu, je v avto priletela muha. Voznik jo je ubil in jo nameraval spraviti v pepelnik, pri čemer pa očitno ni bil dovolj pozoren na cesto. Zapeljal je na neutrjeno desno bankino, dobrih 30 metrov vozil po jarku, nato pa sunkovito obrnil volan v levo. Avto je zdrsel prek ceste in se prevračal po pobočju osemnajst metrov, obstal je na desnem boku. V nesreči je bila posebno hudo ranjena sopotnica, 29-letna Emina C, voznik je bil lažje ranjen, medtem ko otroku, ki je sedel zadaj, ni bilo nič. Emino C. so iz stisnjene pločevine rešili gasilci.
Hud padec kolesarja
Kranj - V nedeljo ob enajstih dopoldne je 14-letni Primož T. iz Srednjih Bitenj peljal s kolesom proti Stražišču. V blagem desnem ovinku na Hafnarjevi poti pri hiši št. 17 je iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje. Padel je in z glavo močno udaril ob cesto. Hudo ranjenega dečka so odpeljali v Klinični center. • H. Jelovčan
Steklina pojenjuje?
Kranj, 6. junija • V Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so v prvih petih mesecih letos našteli dvajset okuženih živali.
V primerjavi s preteklim letom, ko so na Gorenjskem ugotovili steklino kar pri 194 živalih, je slika v tem letu precej ugodnejša, po številkah lahko celo sklepamo, da val stekline morda vendarle že pada.
Kar štirinajst od dvajsetih steklih živali so letos dobili na območju kranjske upravne enote, štiri na območju škofjeloške in dve na območju radovljiške. Steklino so ugotovili pri šestnajstih lisicah, treh kunah in jazbecu. • H. J.
Maj najbolj črn mesec
Maja je bilo na Gorenjskem 42 hudih prometnih nesreč, v katerih je umrlo kar pet ljudi, 24 je bilo hudo, 31 pa lažje ranjenih. Po številu mrtvih je bil maj najbolj črn mesec v tem letu. Vzroki nesreč: prehitra vožnja (17), nepravilna stran vožnje (9), izsiljevanje prednosti (7), najmanj osem povzroči' teljev je bilo pijanih. Štirinajst nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, enajst na magistralnih, sedem na lokalnih in osem na mestnih. 29 nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, šest motoristi, štiri kolesarji, po tri pa vozniki tovornjakov in pešci. V nesrečah je bilo udeleženih trinajst orok in mladoletnikov.
Še trije notarji
Kranj - Konec minulega tedna so za kranjskim* radovljiškim in kamniškim odprli notariate tudi notarji na Jesenicah, v Škofji Loki in Domžalah.
Na Jesenicah dela notar; ka Nada Svetina na Titovi 36, v Škofji Loki Erika Branisel na Titovem trgu i a in v Domžalah Jože Ro2: man na Kolodvorski 8. Naj ob tem še enkrat opozorimo, da z odprtjem notariatov sodišča in upravne enote niso več pristojne za overjanje podpisov, prepisov, prevodov, razen za overjanje listin, ki so namenjene za uporabo v tujini-
Današnji Gorenjski glas smo v sodelovanju s Pošto Slovenije PE Kranj, zaradi izjemno aktualne vsebine, dostavili v vsa gospodinjstva na območju sedmih pošt sedanje jeseniške in kranjskogorske občine. Sredica časopisa je pravcati poslovni imenik obrti in podjetništva v jeseniški in v kranjskogorski občini, pripravljen v sodelovanju z Obrtno zbornico Jesenice - in takšne preglednice zasebne podjetniško obrtne ponudbe Zgornjesavske doline zanesljivo ne najdete nikjer drugod kot le v današnjem Gorenjskem glasu. Najpomembnejši jeseniški športni kolektiv - Hokejski klub Acroniks - pa se danes v gorenjskem glasu predstavlja s tretjo številko klubskega časopisa "JE - SE - NI - CE". In zaradi teh dveh izjemno aktualnih posebnih prilog časopisa je danes Gorenjski glas tudi v Vašem hišnem nabiralniku, čeprav niste naročniki edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa, ki ga po analizi slovenskih medijev MEDIANA 95 redno bere 95 000 Gorenjk in Gorenjcev.
O tem, kakšen je Gorenjski glas, lahko danes preverite sami na 40 straneh branja, vključno s poslovnimi informacijami. Upa-
mo, da Vas je časopis - in takšnega, vsebinsko pestrega in aktualnega, redni naročniki prejmejo vsak torek in petek - prepričal o kakovosti. Dobro blago se samo hvali, so v obliki pregovora spoznali naši predniki Ze davno - zato k vsemu, kar ste prebrala dodajamo zgolj še čisto konkretno naročniško ponudbo: izpolnite in pošljite nam naročilnico, ki ste jo našli tokrat v Vasem izvodu časopisa. Če je pot do prvega poštnega nabiralnika predaleč, nam naročilo časopis* lahko sporočite tudi po telefonu / 223 - lH '' Naročilo časopisa v tokratni jeseniško .* kranjskogorski akciji Vam zagotavlja, & boste do konca junija prejemali Gorenjski glas brezplačno. Hkrati pa Vam bomo kot novemu naročniku odobrili vse osnovne naročniške ugodnosti (za lažjo odločitev: primerjajte strošek Glasovega izleta, ki ga upoštevamo za naročnike, s tistim, ki velja z& nenaročnike! Takšna razlika v prid naročnikom je možna tudi na Gorenjskem - in to k l Gorenjkim glasom.)
Odločite se Še danes - Že od petka napf(J bo lahko Gorenjski glas Vaš stalni družinski prijatelj.
Trgovina Ljubljana - TOE Kranj
OD 1. 6. 1995 ŠE UGODNEJŠI
NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO
- znižana cena na 32,00 SilVlit - na več obrokov brez obresti - ob gotovinskem plačilu nad 1000 lit je cena 31,50 SIT/lit - in z brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov
Vsi kupci pa ob nakupu nad 3000 lit KOEL dobijo PRAKTIČNO DARILO
NAROČILA SPREJEMAMO:
V SKLADIŠČU MEDVODE, tel. 061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA, tel. 715-242
PETROL
Slovenska naftna družba
<RAnJ
97.3 FH
STEREO
[MffflUg (m liAD lU KliAMJ
9.20 Gost dr. Dušan Petrač, 16.20 Nasveti veterinarja (v živo)