Iz h»ju vsak četrtek. Cena mu <9 S K ne leto. (Z» Nemöijo c K, za Ameriko in druffe tuje državo T K.) — PoHamezno .dtevilko se v r mi ajajo ---po 10 vinarjev. -
V Ljubljani, dne 11. aprila 1918
Kaj misli na§ zunanji minister o avstrijskih nenemških narodih?
Ves svet ve, kaj smo trpeli avstrijski Slovani, predvsem Jugoslovani, Poljaki in Rusini v tej vojski. Ne samo, da smo dali cvet svojega naroda za, domovino, naša slovanska zemlja v Avstriji je z izjemo Če-Ike tudi razdejana, opustošena; kamen ni ostal na kamenu, ni njiv, ni gozdov, ni vinogradov, vse je posuto z jeklom in žele-Com. — povsod same razvaline. Vsi vemo, kaj so morali vse prestati naši begunci, ko lo morali vse nenadoma zapustiti in iti v tuje kraje, kjer niso imeli zanje niti srca niti usmiljenja — in sedaj jih je pognala vlada nazaj — na razvaline, brez hrane, brez pomoči. In ko se ne bi naSi zastopniki toliko brigali za ubogo goriško ljudstvo, bi bilo naravnost na smrt obsojeno. O vsem tem se je že obširno pisalo in razpravljalo, Koliko so pa morali avstrijski Slovani trpeti tekom vojske radi krivičnih političnih preganjanj, o tem zna veliko povedati avstrijski notranji minister grof Toggen-burg, česar pa on ne ve, to so razkrile ne-Btevilne interpelacije slovanskih, posebno slovenskih poslancev v državnem zboru. Prišle so take reči na dan, da so Nemci sani prišli k dr. Korošcu in mu priznali: »Se-äaj razumemo, zakaj zavzemate tako stališče napram vladi.« — Pa pomislimo še na i'ekvizicije, kako so se vršile na Slovenskem, Medtem, ko najdeš n. pr. po zgornji Štajerski še vedno polne hleve živine, je pri nas vse prazno, vse rekvirirano, in sedaj nam zopet obetajo, da nam prevrnejo in preiščejo 'zadnje kotičke'. In vendar moramo reči, da je naše ljudstvo s svojimi voditelji vred ostalo globoko patriotično in nik-?ai Škililo č^z državne meje, pač pa od- | ločno zahteva svoje pravice, svobodo na "veji zemlji; kako trdna je ta volja in kako globoko korenini v vsem ljudstvu, to so
pokazali dvakrat stotisočeri podpisi slovenskih žen in deklet.
Kaj pa Nemci? Tudi so dajali svoje sinove in očete v vojsko, dasi bode statistika padlih in invalidov pokazala končno nižjo številko kot n. pr. pri Jugoslovanih, toda sovražne čete niso nikdar udrle n* ozemlja z nemškimi prebivalci (prav majhna izjema je na Koroškem in Tirolskem), nemška zemlja ni bila opustošena kot naša, in to je ravno najhujše vojno gorje, katerega Nemci niso okusili. Nemci sede pri polnih vladnih jaslih, tuje uradništvo se šopiri po slovenskih krajih, tuji železničarji po železnicah, ki teko po slovenski zemlji — naši ljudje pa so bili vpoklicani. Če pa se Nemcem katerikrat hoče dozdevati, da jim vlada ne postreže tako, kakor bi radi, tedaj ji zagodejo pesem, kakršna bi Slovana, ki bi kaj takega zažugal, spravila kot veleizdajalca v ječo. Le poslušajte, kakšno resolucijo je sklenila nemška svobodomiselna stranka na Tirolskem: »Nemci nimajo nobenega vzroka, da bi se še nadalje pehali za državo, ki jih zanemarja in potiska nazaj. Tudi mi Nemci hočemo v bodoče enako kot nenemci ne oziraje se na usodo Avstrije, skrbeti le še za svoj lastni dobrobit.« Enake besede Iz slovanskih ust bi pograbilo vsenemško časopisje kot največje veleizdajalstvo.
Sedaj pa poslušajmo grofa Černina, našega zunanjega ministra, kako misli. Res je sicer, da Jugoslovanov izrecno ne omenja in da glavne pušice letijo na Čehe, toda Černin se je dobro zavedal, da bo vse avstrijsko neslovansko časopisje obrnilo govor tudi zoper Jugoslovane in že zmerja graška »Tagespošta« dr. Korošca kot veleizdajalca, kateremu naj se nemške in ogrske matere zahvalijo, če padajo njihovi sinovi. Mi pa dobro vemo, komu naj se naše matere zahvalijo, da jim padajo njih sinovi.
Torej Černin jc med drugimi to govoril'
Naši sovražniki se na končno zmago nH več ne zanašajo, le na vojaška pričakovanj« In na blokado. Naše armade so dokazale, so nepremagljive; blokado smo v Brestu Li< tovskem razbili. Naši sovražniki se n&mrej pred vsem v svojih nadah glede na podalj* šanje vojske zanašajo večinoma na naäe no. tranje politične razmere in — kakšno grozne zasmehovanje — na gotove politična voditelj« ki so končno v češkem taboru. To znamo p» polnoma natančno iz mnogih poročil i* in«* zemstva, ki se enako glase. Pred kratkim жј veliko manjkalo, da lu se bili pričeli z zabo4 nimi velesilami pogajati. Nenadoma se Je p| veter zasukal. Natančno vemo, da je spora» um sklenil, boljše je še počakati, ker so puv lament&rnl ln politični dogodki pri nas uprart vičev&U nado, da se monarhija kmalu ne b« mogla več braniti.
Kakšna strašna ironija I Naši bratje ln si novi se vojskujejo kakor levi na bojišču. H«, roično prenašajo milijoni mož in žena svoj« trdo usodo. Molijo k Vsegamogočnemu za hitri konec vojske - gotovi voditelji ljudstva zastopniki ljudstva pa rujejo proti nemški zvezi, ki se jo tako krasno izkazala, sklepajo resolucije, ki niso niti ж lasom v« zvezane z državno mislijo; niti t besedico n« pograjajo čeških čet, ki se zločinsko bore proq svoji lastni domovini in proti svojim rodonüa bratom, iztrgati hočejo dele Iz ogrske država pod varstvom imunitete govore govore, ki ЈШ ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da kličete sovražno Inozemstvo, naj nadaljuje boj, d« podpre lastna politična stremljenja.; vedno 1* nova podžigajo umirajoči vojni furor v Loa« donu, Rimu ln Parizu. Bedni, usmiljenje vredni Masaryk ni osamljen. Masarykl so tudJ v notranjosti mejnikov monarhije.
Ne obtožujem splöSno, vem, da Je čett« ljudstvo splošno lojalno in avstrijsko mlell, vem, da so tudi med Cehi voditelji, katerih avstrijski patriotizem je čist in jasen, a obtožujem tiste voditelje, ki žele, da bi se končala vojska z zmago sporazuma, da dosežejo svoj smoter.
Kaj porečejo nemške, krj ogrske matere, ko se bo po miru vojsko podaljšajoče delovanje teh mož vsemu svetu pojasnilo. Še vefi. Nt se mi treba niti na Nemce in Ogre sklicevati. Že sem, rekel: Narodi sami, ki jih ti gospodje zastopajo, ne mislijo tako kakor oni Natančno poznam Češko. Razločevati znam med češkim narodom in gotovimi njegovimi voditelji. Češki narod,- češka mati ne misli tako kakor ti možje. Mati, ki trepeta za sina, žena, ki trepeta za moža, je mednarodna. En«
11
Spiei in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in Inserat! pa: UpraTJiistvu „Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva uliop. —
»te?. 15.
- Leto XXXI
jp Ista je tudi v vseh narodih monarhije. VoJ-fco gorje veže vso narode. Vsi hočejo, da se Vojska konča, toda zapeljani so, zavedeni; no Vidijo, da so posamezni njihovi zastopniki, ki »ojsko ln ni eno gorje sistematično podaljšujejo.
f	Pozivam vse tiste, ki hočejo skorajšen ča-
Iten konec vojne, da se združijo ln skupno vodijo boj proti veleizdajalstvu. Nihče ne trdi, da se avstrijska ustava ne bi dala Izboljšati, In avstrij, vlada je radevolje pripravljena, da ■e skupno г drugimi merodajnimi člnltelji loti dela za preosnovo ustave. Toda tisti, ki upajo na zmago entente, da bi uresničili svoje politične cilje, počenjajo veleizdajstvo ln to vele-Izdajstvo Je strup v žilah države In tvori zadnje vojno podaljšujoče upanje naših sovražnikov. Če ta strup izločimo, potom j» splošni lastni mir bliže nogo Široka javnost slutil Poživljam vse I Poživljam pred vsem Nemce in Овте, ki io v tej vojtil 1 s v r 8111 n a d -
IloveSko delo, toda apelujem tudi na mi-jone drtavljanov vseh narodov monarhije, ki •o državi zvesti do kosti In ne mislijo, kakor posamezni njihovi voditelji. Vsak Avstrijec, »sak Oger mora stopiti na plan, nihče nima »ravice, ostati ob strani. Gre *a zadnji, za odločilni boj. Vsi možje na krov, potem bomo Bmagali!
Černinovega govora ne bomo grajali, Ser ga ne smemo, hvalili ga tudi ne bomo, jter hočemo ostati resnicoljubni. Opozarjamo pa na grofove besede, da se je »zve-(a z Nemčijo zelo izkazala« in da so Nemki in Ogri »v tej vojni izvršili nadčloveško Velo« medtem ko so menda Jugoslovani Koma za pečjo ležali.
Pregled po svetu.
Po Avstrlä Trii kakor т srlenovem Aiezdul Grof Černin, na8 zunanji minister, fe govoril dunajskim mestnim očetom o Hira z Romunijo in Rusijo, o bodočem milu a Srbijo, o mirovnih pogajanjih z Ame-Hko in Francosko, Konee govora pa »z-
Kenl kakor grom «oper takozvane pačite, ki zagovarjajo sporazumni mir, zo-
Br aneksi oniste in zoper — slovanske potke, zlasti Čehe, ker nočejo brezpogojno freč tlačaniti domaČim in »rajhovskim« Ifemcem. »Gotovi voditelji ljudstva,« tako Џ• je jezil, »zastopniki ljudstva rujejo proti nemški zvezi, ki se je taico krasno izkazala, jklepajo resolucije, ki niso niti z lasom več »vezane z državno mislijo; niti z besedico
Ee pograjajo čeških čet, ki se zločinsko ore proti svoji lastni domovini in proti tvojim rodnim bratom, iztrgati hočejo dele b ogrske države, pod varstvom poslanske nedotakljivosti govore govore, ki jih ni piogoče drugače tolmačiti, kakor da Kliče-lo sovražno inozemstvo, naj nadaljuje boj, ■a podpre lastna politična stremljenja. Konec konca pa je; Nemci in Mažari seveda rajajo in poskakujejo od veselja ter vpi-|ejo: »Zdaj boste videli, veleizdajalcil Vaša moč, vaša ura je odbila. Vse višje imamo na svoji strani.« — Slovani pa se čudijo in debelo gledajo, kako je v Avstriji kaj takega mogoče! Minister, služabnik enako reeh avstrijskih narodov, pa si upa zastopnike slovanskih narodov, ld so z zastopniki edini, tako grdo obdolžiti, na drugi strani a Nemce in Mažare tako povzdigovati, ot bi Slovani še ničesar ne bili storili v tej vojni. Iz Černinovega govora sledi: Dokler Ncmcem in Mažarom držiš hrbet, si 21
Avstrijec, si patriot; če pa hočeš biti na svoji zemlji prost, enakopraven z drugimi, si veleizdajalec! Gledajoč na sosednega zaveznika zmajaj nekoliko z ramami, kaj si mogel hujšega storiti! Nekoliko se dotakni »nedotakljivega« dualizma, si že Avstrijo razbil. Biti nenemškega mišljenja, je tedaj veleizdajalstvo.
Čehi, ki so bili po Černinovem govoru najbolj prizadeti, so takoj storili svoje korake, Najprej so se pritožili pri ministrskem predsedniku vsled Černinovih napadov, o katerih pravi neki list: »Černin je danes Čehe tako hudo napadel in obdolžil, da besnejšega in strastnejšega še nismo slišali, čeprav obdolžitve veleizdaje po Avstriji že kar lete semintja.« Dr. Seidler ves osupnjen ni vedel drugega storiti, kot da je šel k cesarju poročat. Nato so šli k načelniku zunanjega odseka avstrijske delegacije dr. Baerenreitherju in so ga prijeli, zakaj ni sklical svojega odseka, da bi tam govoril Černin pred pravimi ljudskimi zastopniki in bi mu Slovani vsaj mogli odgovarjati in se zagovarjati. Mestni očetje so samo-kimali, pač eden je nekoliko odgovarjal, pa so še tisti odgovor zatajili. Dr. Baerenreilher je mencal pa mencal ni jih nazadnje odslovil z obljubo, da bo sejo takoj sklical, kakor hitro pride Černin na Dunaj.
Splošni položaj v Avstriji je nekako tak-le: Naši državniki še niso zreli za resnične potrebe Avstrije, niso še doumeli prave avstrijske misli, ki hoče enake pravice za vse avstrijske narode. V svoji kratkovidnosti in zaljubljenosti v duali-zem bodo morda celo pričeli z nasilstvi in preganjanji proti Slovanom, ker drugače ne morejo zatreti njihovih zahtev. Toda taka preganjanja bodo nam le koristila, Svojo reč bodo prignali do nezmisla, za našo stvar pa bodo taka nasilstva kakor sapa iz meha, ki razpihava in poživlja ogenj — ogenj za pravično našo stvar! Slovanska bodočnost v Avstriji je jasna, četudi bo mogoče težka pot do njel
Finska še ni postala deležna toli zaže-ljenega miru! Še vedno divja boj med veleposestniki in njihovimi belimi gardami ter med kmeti in delavci, to je med rdečimi gardami, Nemci so šli zopet pomagat baronom. To je silno vznevoljilo Švede, ki tudi pomagajo graščakom in postajajo ljubosumni. Ruse pa je to podjetje zopet za en korak približalo ententi,
.'"v v-V' h 1 '<v"'«
ј>"	< • 'V-'.
' " -	. Д i, ., ,, ' , j v
)Uj	s n-J. i jJ'{
.„ ,	, i "
A O	I i t I. • >1 II' » i
Estonska hoče biti samostojna. Po severnih državah hodi posebno odposlanstvo, ki razširja to misel. Želijo, dä bi bila Estonska v svojih zadevah popolnoma neodvisna, napram drugim državam bi bila prosta trgovinska dežela, kjer bi imeli vsi enake pravice in enak dostop, tudi Rusija in Nemčija.
Kursk«1 'e kakor punčica Nemcev.
Sedaj delajo načrte, kako bi jo naselili s samimi Nemci. Domačih imajo premalo, zato naj bi se oni Nemci, ki bivajo v Rusiji, izselili in se na-
selili v ozemlju najnovejše nemške province, Denarja za pot in za zemljo novih priseljencev imajo pripravljenega že na milijone in milijone.
Glede Poljske se pogajajo v Berlinu. Černin se nekoliko boji tega vprašanja. Nekateri menijo, da je zato toliko govoril o »veleizdajalskih« Čehih, da mu ni bilo treba govoriti o Poljski. Bog ve, kam drže iz Poljske n;ti!
Na Hrvatskem gre po starem. Narodna koalicija je pred Mažari stisnila rep med noge, Franko vci pa stikajo za srbofili in vpijejo v Budimpešto: »Ali jih ne boste, ki se potegujejo za deklaracijo. Vsi ti drža s Srbi!« Ne vpijejo brez uspeha! Te dni je vlada preiskala uredništva vseh hrvatskih listov, ki se potegujejo za deklaracijo z namenom, da hi izsledila kako veleizdajalske srbsko deklaracijo. Odšli so z dolgim nosom. Samo cesarju na Dunaju smo dolžni zvestobo, ne pa Mažarom in Nemcem! To jasno povdarja naša deklaracija, in tega se drži vse delovanje naših voditeljev. Kaj drugega more o nas trditi samo — plačana zloba,
Ententa ni več tako glasna, kot je bila. Toda zadnji porazi so jo še bolj tesno združili. Vse preveva ena misel, kako združiti vse sile, da popravijo, kar so izgubili. O miru sedaj niti ne sanjajo!
Svetovna vojska.
Na zapadni fronti, kjer se je zadnje dni nemška ofenziva ustavila, je zavihrala nova vihra, Nemci nadaljujejo ofenzivo ter polagoma napredujejo. Bližajo se Amiensir, ki je ključ Pariza Ves nemški plen se je zvišal zadnje dni na nad 90.000 ujetnikov, in na nad 1300 topov. Boji so izredno tež* ki, žrtve ogromne. Nemške krogle še padajo v Pariz, kjer napravljajo veliko škode na poslopjih, tudi človeških žrtev ne man^ ka. Tudi na italijanski fronti se pripravlja veliko borenje, od katerega utegne biti odvisen nadaljnji potek vojske. Kdo bo preje udaril, se ne ve. V Palestini so Turki in Nemci vrgli Angleže nazaj čez Jordan. Od drugod ni kaj posebno važnega poročati.
Sporazumni mir?
Bitka na Francoskem še ni končana, a vse kaže, da bo kmalu, toda brez prave odločitve, Nemci so dosegli sicer lepe vojaške uspehe, a do Kaleja- in Amijena — njihovega pravega cilja — niso prišli, sedaj so začasno ustavili prodiranje. Kar smo domnevali, se. je zgodilo. Po neizrečenih žrtvah na obeh straneh, po uničenju tolik o lepih krajev, po izgubi neprecenljivega ma-terijala, smo zopet tam kakor po vsaki ofenzivi. Sprva uspehi, združeni s silnimi človeškimi in materijelnimi žrtvami, potem razočaranje, da smo dalj od miru, katerega hočemo doseči s takimi vojaškimi čir.i. Kolikokrat se je ta igra že ponovila v tej svetovni vojni. Kako so nam že pred vsako ofenzivo obljubovali, da nas njen uspeh
približa miru, a ga še do danes po tolikih posrečenih in ponesrečenih ofenzivah nimamo. Jeli res nimamo državnika, ki bi posvetil z modro in odkrito besedo v to mešanico človeške pameti ter pokazal pot do medsebojnega sporazuma. Zdelo se jo sprva, da je naš zunanji minister grof Černin oni mož, ki bo našel pot iz te svetovne vojne, V Ameriki, na Angleškem in Francoskem so izmed sovražnih državnikov še najrajše čul.i njegovo ime. Storil je prvi korak k miru, kateremu naj bi sledil drugi in bliže bi bili miru. Poslanico sv. očeta in amerikanskega predsednika je sprejel z malimi izjemami za svojo, treba hi bilo le, da bi njegovim besedam sledila dejanja. Sklenil je mir z Ukrajino, Rusijo in Rumu-nijo, a vse tri mirovne pogodbe kažejo, da so skl-enjene na podlagi vojaških uspehov, ne pa na podlagi mednarodnega sporazu-mn. A s svojim zadnjim govorom, ki ga je govoril dunajskim občinskim možem, je podpisal smrtno obsodbo svojim nazorom. Mož, ki neti v lastni hiši požar, ne more gasiti pri sosedni hiši.
Izgubil je s tem govorom zaupanje vsakega Slovana v Avstriji. Po tolikih žrtvah, ki so jih doprinesli ravno slovanski narodi, v prvi vrsti Jugoslovani, pomislimo le na uničeno Goriško, izmozgano Kranjsko ter sestradano Besno in Dalmacijo, in na nepopisno gorje naših beguncev — bi pač zaslužili, da nas vsaj ne zasramujejo; po-zdigovati do nebes ravno ona dva naroda — nemški in mažarski —, ki tvorita v državi manjšino in imata največ pravic in si sta sorazmerno najmanj žrtvovala v tej svelovni vojni, posebno Mažari, ne moremo smatrati za posebno državno modrost, Mož, ki se čuti kot zastopnik nemško-ma-žarske manjšine, ne more biti zastopnik avstrijskih narodov na zunaj. In zato bo moral narediti prostor možu, ki bi imel smisel za težnje vseh avstrijskih narodov. Izgovor, da je hotel udariti le po nekaterih slovanskih voditeljih, ne drži, ker se je že lahko prepričal, da stoji za temi voditelji ljudstvo, kar je pokazalo v neštevilnih izjavah, Iijicnoval je češke voditelje veleiz-dajalce in podaljševalce vojne, a ti ne zahtevajo nič drugega kakor istih (torej ni-kakih predpravic) pravic kot jih imajo Nemci in Mažari v tej'državi. Njegova usodna pomota je v tem, da zamenjava ta dva naroda z državo; kdor nasprotuje tema dvema, je sovražnik države. Od kedaj sta nemški in mažarski narod država,1 ni povedal. To njegovo mnenje je krivo, da še nismo prišli do notranjega miru; kako je mogoč mir z drugimi narodi, če niti lastnim narodom ne damo najnavadnejših pravic. Naredi red v lastni hiši, šele poter» pojdi k sosedu in ga uči reda. V svojem govoru nadalje grof Černin pripovedoval, da ga francoski ministrski predsednik vprašal i Slede miru, kar ta sicer taji, a gotovo je, da so se vršili neobvezni pogovori, ki niso privedli do nikakega vspeha, ker Francija trdovratno zahteva, da ji Nemčija vrne Al-zacijo Lorcno. Temu pa v Berlinu na noben način nočejo pritrditi, nakar so Nemci prišli z ofenzivo.
Vojna bo šla naprej pričakujemo novi zapletljajev. Amerika napove vojno Bolgariji, razmere med Švedsko in Nemčijo so želo napete, ker je Nemčija izkrcala vojake na Finskem. Na Ruskem zbira Trockij novo armado, za katero dobiva sredstva od nam sovražnih držav Stojimo pred novim viharjem.
Ali res ne sprevidimo, da si z mečem ne priborimo prostora pod solncem, Vpra šajmo človeško pamet in dobimo pravi odgovor: Nac meč, temveč medsebojni sporazum je naravna podlaga svetovnega mirul
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Državni zbor bo menda sklican zopet 23, aprila. Preje pa bodo zborovali razni odseki.
Papežev mir, to- je mir medsebojnega sporazuma, brez aneksij, brez povračilne vojske, mir s popolno razorožbo in vrhovnim razsodiščem se vedno bolj izgublja v megleni daljavi. Vzrok tiči v vsenemški pohlepnosti, katero celo Černin ostro napada, a se ji je vendar popolnoma udal, tako da stoji, kakor piše Arbeiterzeitung, avstrijski zunanji minister le še pred kupom črepinj svojih nazorov.
V zadnjem Černinovem govoru je zunanji minister dobro povdarjal, da se je radi vsenemške pohlepnosti sovraštvo naših nasprotnikov do nas le še poostrilo in in jih potrdilo v sklepu nadaljevati vojsko do konca. Kdo torej podaljšuje vojsko?
Krpanje. Zmerom so si avstrijski ministri prizadevali, kako bi ohranili nemško nadvlado v Avstriji, drugi narodi pa da bi dobili le kako mrvico pravic in še to le na papirju. Seveda je pa to silno težko, ker je Slovanov precej več v Avstriji kot Nemcev, Zato bo sedaj vlada zopet poskušala Poljakom dati toliko samostojnosti, da se jih bo znebila v državnem zboru in bi potem dobila nemško večino, Avstrije pa ne bo ozdravilo nobeno krpanje, temveč edino le resnična pravičnost napraip vsem narodom.
qoq
eiiia. ve
_ Še dvajset let. Angleški časopis »Globe« piše: »In če mora vojska trajati tudi še 20 let, se bomo vojskovali, dokler popolnoma ne zmagamo,« Angleška trma j« ravno tako velika kakor vsenemška po hlepnost. Če bi pa obe nekoliko odnehali, bi pa bilo ravno prav.
DOMAČE NOVICE.
Važno, Opozarjamo vse naročnike-begunce, ki se vračajo domov, naj nam pri spremembi natančno navedejo oba naslova starega in novega, če žele, da s« jim list redno pošilja. — Dalje opozarjamo tudi one, ki naročnine za letošnje leto š« niso poravnali, da store to v najkrajšem času, sicer jim ustavimo list.
Izobraževalno društvo v Senožečah priredi v nedeljo, dne 14. t. m, ob pol 4. url pop. v Društvenem domu predstavo: Sili vin Sardenko: »Skrivnostna zaroka« tet »Prisiljen stan je zaničevan«.
Shod S. L, S. se je vršil 3. aprila v Bohinjski Bistrici. Udeležencev je bilo nad 500. Govoril je drž. poslanec vitez Pogačnik, kateremu so izrazili zborovalci svoj« zaupanje.
Naši vojaki na fronti so nam poslali
nebroj voščil za velikonočne praznike in pozdravov, ki še vedno prihajajo. Ker nI mogoče vseh neštevilnih imen priobčiti, zato se jim tem potom v lastnem imenu in v imenu vseh naročnikov najiskreneje zahvaljujemo in pošiljamo najsrčnejše po« zdrave.
Umrl je č. g. duhovni svetnik Matija Gerzin, župnik v Preserju pri Borovnici. Zn^n je bil po svojem blagem srcu in veliki gostoljubnosti. Rojen je bil 1, 1848, na Belokranjskem, V Preserju je služboval od 1. 1902. Pokoj njegovi duši I
Ujetniki z Ruskega prihajajo. Po dru< žinah vlada veliko veselje. Marsikje so doi mači silno presenečeni, ko stopi v hišo sin, ki4 se ni oglasil že od leta 1914. Zgodilo s« je celo, da mati ni hotela sprejeti lastnega sina, o katerem je bila prepričana, da j« že davno mrtev in je mislila, da more biti le kaka prevara ali goljufija. Seveda j« bilo vesolje potem toliko večje.
33.000 vitlov sukanca pride te dni V Ljubljano, Prodajala ga bo deželna poslovalnica za oblačila. Ta poslovalnica bo prodajala tudi ceneje blago za ljudstvo. Seveda gre vse na izkaznice.
Umrla je dne 2. aprila v ljubljanskem uršulinskem samostanu m. Marija Terezija Heidrich v 78. letu starosti. 11 let je bila prednica ljubljcfskega samostana, zadnjih 12 let pa provincijalna prednica.
Duhovne vaje za dekleta se začno pri Sv. Jožefu nad Celjem dne 22. aprila zvečer in končajo dne 26. aprila zjutraj.
Umrl je na Gumniščih pri Šmarju dne 21, marca t, 1, občeznani posestnik Frane Erjavec, p. d, Jurmanov oče. Bil je skozi več let občinski svetovalec občine Šmarje, cerkveni ključar podružnice na Gumniščih ter zelo vzoren gospodar in skrben družinski oče. Nekaj dni pred smrtjo je zvedel, da se njegov edini sin Franc vrača ie ruskega ujetništva.
»Mater Dolorosa.« Priredi jo dekliška Marijina kongregacija pri sv. Petru v Ljubljani in sicer dne 14. aprila 1918 ob 4. uri popoldan v »Našem domu« v Hrušici.
Strela. Z Doline pri Trstu nam рого-л Лајо: Dne 26, marca je udarila strela v ivonik, ga skoro popolnoma posula in razmetala nišo pod zvonikom. Enega otroka |e ubila, mater pa so komaj oživili.
Izgubil je neki invalid na postaji Zidani most dne 21. marca svojo vojaško izkaznico in notes. Pošten najditelj naj jo pošlje proti nagradi 30 K na naslov; Rudolf Sever, Loka, pošta Črnikal, Istra.
RAZNE VESTI,
Cesarska pomilostitev. Cesar je obja-ril pismo, s katerim odpušča kazen vsem, ki so bili obsojeni radi razžaljenja Veli-lanstva, dalje onim, ki jih je civilno kazen-•ko sodišče obsodilo v zapor, ki ne presega •nega meseca ali 500 K denarne globe. Izvzete pa so kazni radi krive prisege, krivega pričevanja, obrekovanja, oderuštva in navijanja cen,
Rekvizicija. Dolgo časa se prepirajo, kako bi letos rekvirirali, da bi z malim trudom veliko dobili. Mnogi so bili mnenja, naj se predpiše določena množina, in ko se ta odda, potem so prosti kmetje in prosto preostalo žito, ki ga bi lahko poljubno prodali. Ministrom pa to ni všeč. In •edaj gruntajo in študirajo, v jeseni pa pri-'deta žandar in soldat ter bodeta pobirala kot dosedaj. Saj poznamo pripravnost na-ie vlade.
Nove rekvizicije se pripravljajo, Komi-lije bodo menda pregledale vsak kotiček, ICdor bo na prvi poziv oddal, kar ima preveč, se mu. bo plačalo, in ne bo kaznovan, fceprav je dosedaj prikrival,	»
Nemška moka. Nedavno je poslala Nemčija na Dunaj 450 vagonov moke proti temu, da ji Avstrija po žetvi istotoliko moke vrne. Toda izkazalo se je, da je vsa nemška moka neužitna ter kvečjemu uporabna za klej ali lep. Razen tega se je na-|a vlada na korist Nemčiji odrekla dobavi äanskega mesa. Nemčija dobi dansko meso po 3 K 1 kg, zato pa je morala naša vlada kkleniti z ogrsko vlado pogodbo zaradi mesa. Toda za ogrsko meso moramo plakati 28 milijonov več kakor je plačala Nemčija za dansko meso. Za 450 vagonov neužitne nemške moke bo treba vrniti '450 vagonov dobre naše moke, po vrhu pa imo morali prepustiti Nemčiji ceneno dan-•ko meso ter zato brez koristi izgubiti 28 milijonov kron. V državnem zboru so če-Iki poslanci zaradi tega škandala interpe-lirali ter zahtevali, da Nemčija škodo povrne oziroma da se ji za slabo moko ne (Vrne dobra. Baje je ta kupčija z moko in mesom vzrok, da je odstopil minister za lavno prehrano gm. Höfer,
Čez 17 milijonov kron dohodkov je Imela južni železnica v letošnjem januari-ju. Velik tega denarja jc prišel iz slovenskih rok, toda kljub temu južna železnica slovenski jezik zapostavlja, kjer le more.
Papirnate čevlje z lesenimi podplati nameravajo «peljati v Avstr,!!, Čc so li dunajski strokovnjaki vprašali tudi gospoda 4i
dež in gospodično mokroto, kaj mislita o tej popirnati modrosti, ne vemo.
Karte na tobak menda vendarle v kratkem uvedejo.
Dopisi.
Živinorejska zveza za kamniški politični . okraj tem potom naznanja svojim članom, kateri oddajajo svojo živino v planinsko pašo, sledeče: vsled splošne draginje pri upravi planinskih pašnikov je odbor primoran dvigniti pašnino za planinske pašnike; v seji dne 1. aprila je določil sledeča plačila: Od govedi nad dve leti starosti po 35 K za tri mesece; od govedi pod dve leti starosti pa po 25 K; od žrebet in konj nad dve leti starosti po 60 K; od irebet pod dve leti starosti pa po 40 K; od ovac odraslih po 10 K; od jagnjet po 6 K od glave, Plačati je vso pašnino takoj ob priglasitvi živine za v pašo. Ako se potem žival iz kakega vzroka ni oddala pašo, se bo denar vrnil. Vsa živina, konji in ovce, mora biti vidno in neizbrisno zaznamovana. V pašo se žene dne 24. junija, v ponedeljek. Za sol ovcam naj lastnik ovac sam poskrbi; dobi pa sol lahko pri Živinorejski zvezi. Ker je odbor v tej seji tudi sklenil, da z nečlani spioh ne dela kupčij, velja to tudi za, vse, ki oddajajo živino v zvezine pašnike. Torej, kdor še ni član zveze, naj se vpiše in vplača delež 10 K in vpisnino po 2 K. Članstvo se izkaže s člansko knjižico, katera se ob pristopu dobi za 1 K 50 vin. To velja tudi za živinorejce izven našega okraja, kateri se poslužujejo zve-zinih planinskih pašnikov.
Stara Loka. No, velikonočni ponedeljek je priredila dekliška Marijina družba dve gledališki predstavi: »Svojeglavna Minit a< in »Ljubezen Marijinega otroka j. Dasi je bilo skrajno neugodno vreme, vendar je bila polna dvorana Gasilnega doma. Ni treba naših vrlih mladenk vsake posebej hvaliti; kdor je bil navzoč, mora priznati, da jim gre vsem od prve do zadnje vse priznanje. Splošna sodlia je bila ta, da so bile vse vloge najboljše razdeljene, vsi prizori lepo proizvajani. Vojska še divja, in zato je človek potreben tem bolj utehe in razvedrila, da se vsaj za nekaj trenutkov dvigne nad to trpljenja polno življenje. Vsak trenutek poštene zabave pusti v duši ljub spomin, in zato je želeti, naj bi naše kat. izobr. društvo še naprej izvrševalo svoj vzvišeni cilj: izobrazbo duha, blažitev »rca.
Breznic;-. Na velikonočni ponedeljek smo imeli v društveni dvorani lepo prireditev. Pevski zbor je zapet tri vspodbudne domoljubne pesmi. G. župnik Lavrič je v poljudni obliki razložil, kako je zornlja nastala. Nato so dekleta v veliko zadovoljnost zbranega občinstva uprizorile dobro naučeno igro »Ljudmila«. Udeležba je bila vkljub grdemu vremenu zelo obilna.
Z Brczij. Romarji na Brezje dohajajo malo bolj po redko vendar pa brez njiii ni skoro noben dan; ljudje hodijo k Mariji, da bi nam izprosilo, tolikanj zaželjeni mir. Le žal, tu sem dohajajo fantiči iz sosednjih vasi, med njimi nekateri železničarji, ki imajo s seboj svojega škripata s harmoniko. Vsi ti pn cerkev le od zunaj vidijo, ljubši jim jo salon, kjer se pleše, in to brez licence. Ljudje, ki prihajajo na božjo pot., se zgražajo, rekoč: vojskin čas je, а tu sam ples in godba. Najbolj užaljeni pn so oni, katerim jo vojska vzela nazdražje. Prav mnogo je hiš, iz katerih se siiši le jok Žonn in mater. Prosi.no torej osebe, katere imajo kuj besedo," naj storo svojo dolžnost, da se tn razbrzdano*! nu leni prostoru prepreči.
Poročilu iz aeje Kmetskc zvezo z.i kemniškt okrnf, obenem druu!m kmelskim zvezam v pouk,
K' m o t h 1 ii z v c za, 7,a kamniško dekan i jo je iiiicla dno 10. marca 1918 sejo s -ele-^
dečlm dnevnim redom. 1. Stališče, lil naj gn zastopa odbor Kmetske r.vezc in njeni zaup, niki v okraju v zadevi prijateljskih vezi med S. L. S. in J. D. S. radi skupnih ozirov na ju, goslovansko deklaracijo z ozirom na nezdružljiva načeia v teh strankah. 2. Stališče, Ri s» ga naj drži odbor Kmetske zveze napram po. slancema v okraju. 3.-Potrebno ustanovitev Kmetske zveze za celi politični okraj kamniški, Sprememba § 4. zvezinili pravil, 4. Ureditev pobiranja članarine, ti. Nastavitev zaupnikov Kmetske zveze v okraju. 6. Nabiranje novih članov Kmetske zv»ze v akraju. 7. Določitev rednih odborovih sej in kraja, kjer naj se isto vršijo. 8. Določitev, kje naj «n priredijo shodi za jugoslovansko deklaracijsko probujo do prihodnje seje. 9. Določitev načina, kako naj. dostojneje fckažemo popolno zaupanje in hvaležnost prevzvišenemu gospodu knezoškofu dr. Ant. Bonaventuri Jegliču za neustrašeni javni nastop za koristi slovenskega irnrpda in Jugoslavije Bploh. Naš okraj naj prvi pokaže, da zna biti hvaležen. 10. Katere poučne letali o ali brošure naj Kmetska zveza izda, da ljudstvo o resnem položaju na postavno dovoljeni način pouči in vsestransko informira. 11. Kako naj Kmetska zveza pravilno in za kmete koristno izvršuje II. -del delovanja Kmetske zveze po svojem poslovniku GOSPODARSKO DELO. 12. Določitev osrednje pisarne Kmetske zveze v okraju. 13. Skrb, kako oprostiti kolikor mogoče Veliko kmetslcih posestnikov za ltmetijako delo, ker ti so najbolj odškodovall državo za svoje dobljene dopuste. 14. Zahteva naj se od vodstva S. L. S., da so Kmetske zveze, tako tudi naša Kmetska zveza, primerno zastopane v vodstvu S. L. S. 15. Slučajnosti.
Sklenilo se je sledeče:
1. Odbor Kmetsko zveze za Kamniški politični okraj naroča vsem svojim zaupnikom, da se vsestransko ogibuio izzivanja pri sopre-bivalcih nasprotnega mišljenja v političnih zadevah. Odločno se jim pa tudi naroča, da gikdar ne prepustijo ott nasprotnikov namenoma begati naših somišljenikov, ki bi no bili o kaki stvari pravilno ] oučeni. Ako. v dotični zadevi tudi naš zaupnik ni pravilno poučen naj ga pouči sosednji zaupnik, ali pa se j« obrniti na. zvezino pišemo z vprašanjem za pojasnilo. Pred vsem jo imeti pozornost pred obrekovanjem naše duhovščine in drugih delavnih mož, kakor tudi naših verskih svetinj. Delajo naj se pn vedno le pravično sodbe. 2, Odbor Kmetske zveze ni dolžan svojega j.a-slanca v okraju informirati, kaj namerava storiti koristnega ztt svoje člane, zlasti pa ga inf vprašati, kaj odbor sme storiti ali nesme storiti. Dolžnost poslanca je, da se pri načelniku Kmetske zveze informira o poslovanju Kmetske zveze, če se mu to potrebno zdi. Sicer je pa odbor Kmetske zveze avtonomna oblast, Iti ni nikomur, razen svojim članom odgovoren, dokler povsem vrši program Slovenske ljudske stranke. 3. Kmetska zveza naj se ustanovi za celi politični kamniški okraj, ker to zahteva enotno delo zveze v okraju. V ta. namen naj se skliče izredni občni zbor na dan 7. aprila 1018 popoldne ob 4. uri v Mengšu v Društvenem domu. Na tem občnem zboru se spremeni 8 4, 10 in 22 društvenih pravil. 4. Članarina znaša letno 1 krono za člana. Članarino imajo pobirati zaupniki Kmetske zveze, vsak v svojem okolišu. 5. Zaupniki se imenujejo, ki se na prihodnjem obrnem zboru prečilajo in po potrebni izpremembi odobre. Alto jc potrebno kakega zaupnika potem spremeniti ali novega nastaviti, naj se vedno vpraša za nasvet sosednji zaupnik, da nasvetu je vedno le najboljšega moža ali mladeniča v kraju, (i. Nove člane Kmetsko zvezo noj zaupni» Kmetsko zveze vedno le podrobno od hiš" <ti> hiše nabirajo. Tu rmj obvelja načelo, da mora biti vsak, kilor poseduje kuj zemlje, član Kmetske zvezo. V ostalem pa še velja S 5 zveainili pravil. Članarina se vedno pobira ob novi» lotu po zaupnikih in se odp Sije v zvezino -)«-samo na nas'.ov zvezinega blagajnika. 7, Sejo Kmetske zvezo naj bodo redno vsak mes«ü vsi odborniki naj se sej redno udeležujejo Nobeno opravilo naj yikogar ne zadrži, ako nI opravilo politično za Kmetsko zvezo vnf)' važnosti kot jo sejo Kmetske zveze. »Sejo sj vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v pisarn) Živinorejske zvezo za kamniški politični okrM
f Smarci, ker se ta pisarna prizna kot bficl-
&lna pisarna Kmetske zveze za kamniški po-tični okraj. Lahko se pa pri, seji določi za prihodnjo sejo drug kraj in drug'Cäs. K sejam aaj po možnosti prihajajo tudi zaupniki, ki Imajo posvetovalni glas. 8. Priredi naj se shod v Komeudi, dne 14. aprila 1918 v Društvenem flomu, popoldne po litanijah. Za govornika nai se povabi g. dr. L. Pogačnik. Priredijo naj se shodi: v Moravčah, Vodicah, Blagovici ali Trojanah, v Spitaliču itd. Čas se določi pri prihodnji seji. Shodi naj se pravočasno ob-.vežčajo v Domoljubu. Posebna vabila naj se pošiljajo le zaupnikom. V Domaljubu_ naj se kratko priobčujejo vsi sklopi in ukrepi odbora Kmetske zveze. 9. Da se prevzvišenemu gosp. knezoškofu naš okraj izkaže hvaležnega in mu zaupajočega, naj se čimpreje izpelje v ta namen določen sklep odborove seje, ki je bil soglasno sprejet. 10. Izda naj se okrožnica ali brošura o najvažnejših gospodarskih panogah, ki jih je danes vsestransko upoštevati in priporočati, to so zlasti: pozor na hlev, svinjak, gozd, travnik, njive; na nakup slabe in drage robe, na prod4jo prostih kmetijskih pridelkov, na zamenjavo kmetijskih pridelkov za druge predmete, katerih kmetovalec ne more za denar kupiti in "jih neobhodno potrebuje. Svariti pred nakupovanjem izredno dragih predmetov, ki niso neobhodno potrebni in bodo po vojni morda dober kup, ki niso tuji izdelki itd. 11. Zaupniki Kmetske zveze naj pisarni takoj sporočijo naslove tistih kmetijskih gospodarjev v okraju, ki so pri vojakih v zaledju in nimajo doma na kmetiji zadostnega nadomestila moških delavskih moči, da jih takoj skuša oprostiti za čas največjega kmetijskega dela, da se bo več živil pridelalo. 12. Nabiralne pole za pobiranje članarine in kot pomožni imeniki članov naj se takoj naročijo. Mogoče jih je še kje kaj tiskanih na zalogi; naj bi se nam ponudile v nakup. 14. V Komendi naj se priredi predavanje o elektriki in nje ugodnosti v kmetijstvu. Tako tudi v Mengšu in Domžalah. Za predavatelja naj bi se naprosil gospod inženir Remic. 15. V Domoljubu naj bi se priobčila pravilno izpolnjena tiskovina oprostit-vene razvidnice I. II. III. in Razvidni sezna-mek I. II. III. kot obrazec za napravo takih prošenj! — Komenda, dne 19. marca 1918.
Franc Bore, zapisnikar.
Pridobivanje strupa in sladkorne pese r domačem gospodinjstvu.
V današnjih časih nam more služiti kot nadomestek za sladkor tudi sirup, ki ga je mogoče pridobivati iz sadkorne pese v domačem gospodinjstvu na sledeči način:
Sladkorno peso očistimo, tanko olupimo in jo razrežemo na manjše koso, za kar lahko uporabimo tudi navadni krhljač. Na pesine zrezke nalijemo vede, kuhamo eno uro in tekočino odlijemo. Na zrezke nalijemo zopet čiste vode, kuhamo in tekočino zlijemo k prvemu odlivku. Nato pesine zrezke stisnemo skozi ruto in tekočino zlijemo k odlivku. Tako (lo'bljeno tekočino, ki je temno rujave barve, kuhamo na malem ognju, da voda izpari in so sok zgosti v sirup. Izparivanje se ne sme vršiti prehitro, da sirup ne karamelizira. Na ta način dobljeni sirup, ki je temno rujave barve in prijetnega okusa, se na hladnem prostoru dobro obdrži.
Sladkorni sirup, dobljen v domačem gospodinjstvu, so že v mirnih časih po nekod uporabljali pri izgotavljanju navadnih mar- i melad, sedaj pa nam more splošno služiti kot nadomestek za sladkor. Iztlačeni pesini -/rezki oziroma kaša so dobra krma. Iz 100 kg sladkorne pese dobimo na zgorajšnji način od 10 «o 20 kg sirupa. Sladkorna pesa pri nas prav dobro uspeva. Seme oddaja v Ljubljani c. kr. Kmetijska družba in tvrdka Sever & Urlmnič. 1
Železna in bombaževa obrt po vojski.
Okoli leta 1894. je dosegla nemška že-tzna obrt višino angleške železne veleindu-Itrije, leta 1913. je bila nemška že dvakrat ečja od angleške, med vojsko je pa ameri-anska železna veleobrt tako narasla, da je ane» večja nego sta bili angleška in nemška «upaj, ko sta najbolj cveteli. Pa tudi druga
ljudstva stopajo vedno bolj na piano kot tekmeci. Naj omenimo za zgled samo >Tata«-železarno v Indiji. Ne dolgo -pred vojsko so ustanovili indijski bankirji - domačini to va-Ijalnico za železne tračnice (šine) v zelo velikem obsegu. Lega in naprave te tovarne so najpopolnejše, kar se da misliti v tej stroki; stroje so dobavile deloma angleške, deloma nemške tovarne. Vsled vojske je postalo kovno železo, ki so ga, kakor tudi tračnice, uvažali dotlej iz Anglije in Nemčije, tako redko blago v Indiji, da se je podjetje Tata lotilo tudi proizvajanja kovnega železa. Lansko leto se je izplačalo, kot se govori, 1000 odstotkov dividende (dobička), torej desetkrat več nego je znašala ustanovna glavnica. Iz tega je vendar popolnoma jasno, da bo indijska železna veleobrt, ki razpolaga v nasprotju z Japonsko z vsemi potrebnimi surovinami v najboljši kakovosti in po nizki ceni, narasla do silovitih razmer in onemogočila uvažanje vseh grobih železnih izdelkov iz Evrope. Prav nam je: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima —. Še bolj čudno se bodo spremenile razmere v evropejski bombažni obrti. Samo na treh krajih sveta rasto velike množine bombaža. Severna Amerika proizvaja na leto okroglo 14 milijonov, Indija 4 milijone, Egi^iet 1 milijon bal (ovojev a približno 200 kg). Brezštevilni poizkusi, ki so jih napravili, da bi pridelali tudi drugodi večje množine bombaža, so se izjalovili. Na Angleškem pa živi četrtina prebivalstva, od veletrgovca pa doli do zadnjega tvorniškega delavca računjeno, od pečanja z bombažem. Ker je pa vojska zmanjšala število delavcev in kaže tudi podmorska vojska svoje učinke, zato so zamogle porabiti Amerika, Japonska in Indija zadnja leta v to, da orjaško razširijo bombažno obrt doma v svojih deželah. Najzanimivejše so tozadevne razmere v Indiji. Že pred vojsko je morala vpeljati Indija vsled pomanjkanja denarja pri državni upravi carino na bombaže-vinasto blago, ki je prihajalo skoro izključno iz Anglije. Indijska podložnica in vladajoča Anglija sta se zedinili na 3 in pol odstotka od vrednosti blaga. Da bi pa ne učinkovala ta carina (eol) kot varstvena carina za Indijo proti Angležem, so obremenili istočasno indijske tovarne za bombaževino (blago iz bombaža z akcizo (davkom) 3 in pol odstotka. Med vojsko je potrebovala indijska vlada še več denarja in je zvišala carino na 7 in pol odstotka. Toda to pot je bila stranka >Svade-či«, ki zastopa stališče: »Indijo Indijcem«! ozirema »Azijo Azijatom!« na svojem mestu in posrečilo se ji je vsled vojnih homatij preprečiti, da hi bili tudi domačim tovarnam zvišali davek za 4 odstotke. Tako ima danes Indija (naselbinska država angleška) varstveno carino 4 odstotke za svoje bombažne izdelke, ki je hočeš nočeš, naperjena vendarle v prvi vrsti proti gospodarici Angliji, podpira pa na vso moč razvoj indijske obrti. Za to preostaja Evropi vedno manj surovega bombaža za predelovanje. Za Anglijo utegne pomeniti to katastrofo (največjo nesrečo, poraz), pa tudi j.a ostalo Evropo je tozadevni pogled v bodočnost po mnenju nemškega učenjaka dr. Lasser-Cohna, po čegar predavanjih posnemamo te paberke, zelo, zelo žalosten. Kajti tudi japonska bombažna industrija (veleobrt) se je med voisko Silno povečala. Omenim naj še sledeče: Orjaški razvoj angleške bombaževe veleobrti, ki se pričenja približno od 1. 1780, je nostal vsled silne porabe barvnih lužil (baje), belil itd. praded kemične veleindustrije. Do onega leta so preskrbovale svet s kemikalijami večinoma lekarne. Višek svojega razvoja pa je dosegla kemična obrt šele v Nemčiji. Da nima Prus danes svoje kemične obrti, bi bila vojska za osrednje države že v malo mesecih po izbruhu izgubljena, ker bi bilo takoj zmanjkalo streljiva; bili smo namreč prav malu popolnoma odrezani od države Čile, ki je glavna dobaviteljica za solitar, ki je najvažnejša surovina za napravo kmodnika. Toda med tem je ustvarila kemična veleobrt osrednjih držav že obširne naprave, ki izdelujejo iz zraka in vode ali tudi po drugačnem potu toliko solitarne kisline, da zavoljo tega vojska lalko traja na veke. In koliko drugih
potrebščin dobavlja danes še kemična obrti » • •
Razvoj železnic, eden izmed vzrokov vojske. Prof. Lassar-Cohn :neni, da je tehnična pridobitev modernega časa, razvoj železnic, eden izmed notranjih (imamentnih) vzrokov za nsdanjo svetovno morijo.
Dokler ni bilo dovolj železnih prog, to-re) nekako do 1. 1860, je bilo mogoče vse vrste težkega blaga prevažati na večje daljave ^amo p« vodi, prava veletrgovina je bila možna samo s pomočjo brodarstva. Vzemimo en sam zgled, ki je pa dovolj prepričevalen, to je prodaja premoga iz Šlezije na Vzhodno Prusko. Prevažati ta premog z vozmi in konji, je bilo popolnoma nemogoče, kajti vozniki in živina bi bili potoma potrošili več, nego bi bilo mogoče dobiti kdaj na Vzhodnem Pruskem za premog. Te razmere, ki so trajale tisočletja, je premagal železni konjiček (hiapon) igraje in že dolgo vrsto let dobiva Vzhodna Prusiia po ceni premog iz Šlezije.
Ker ni mogoče velikih množin težkega blaga prevažati preko celin ali kontinentov, odtod si zamoremo tudi razlagati, zakaj so postala pričenši s starimi Grki, pozneje Benečani itd. le nadarjena ljudstva, stanujoča ob obalah odprtega morja, veletrgovska in bogata ter si pridobila tudi veliko politično moč. Za naše čase velja vse to za Anglijo in v bodočnosti naj bi po milosti božji obveljala tudi za tisoč let zaničevani jugoslovanski rod, ki ima vse gori naštete uvete (pogoje) za svoj narodnogospodarski razvoj. Manjka nam edi-nole svobode — zato zahtevamo: Proč z dosedanjimi verigami, imeti hočemo že dolga desetletja svojo Jugoslavijo pod habsburškim žezlom, ki mu čemo biti v ponos in na!večjo oporo in najzanesljivejšo obrambo. Naši interesi in prava moč avstrijskega orla se popolnoma vjemajo.
Danes pa se da težko blago prevažati rav-notako po železnici, kakor s parobrodij višja tovornina na železnici nikakor ne tvori bistvene ovire, kot uči izkuSlija. Kakšen napredek da pomeni to, dejstvo za notranjost celin, vidimo n. pr. pri mestu Lipsko, ki ne leži niti ob kaki večji reki. To mesto je bilo ob času bitke narodov 1. 1813 gotovo staro že poldrugi tisoč let, a je naraslo le do 20.000 prebivalcev. Odkar se je pričel železniški promet, s« je povspelo do 600.000 ljudi; železnica jira dovaža vse, kar potrebujejo za svojo prehrano, pa tudi vse, kar potrebujejo za svoje številne obrate, s kuterim si služijo kruha.
Ali vzemimo New-York, pri katerem se podobno kot v Londonu združujeta kopni in morski promet. Železniški promet, ki se razteza preko silno velikega ozemlja, na tisoč« in tisoče kilometrov daljave, je povzdignil to mesto v kratki _dobi 75 let do velikosti Londona, po katerega ulicah se je sprehajal ž* Cezar, rimski vojskovodja, pred 2000 leti.
Skoro še hitreje je šlo z mestom Buenos Aires v Argentiniji; tudi tukaj odpirajo železnice, ki se iztekajo v lo mesto, orjaško južnoameriško celino svetovnemu prometu. Kako redki so bili pred 30 leti Evropejci, ki so poznali to mesto in danes šteje več prebivalcev kot Hamburg, ki ima zc seboj že tisočletno zgodovino.
Kako pa je z napredkom Londona vsled železniškega prometa? Že pičlih 160 kilometrov- za njim je zaledje popolnoma izčrpano in pričenja se že zaledje mesta Liverpool. Zato tudi ni mogla žclcznica v londonskem pristanišču niti v približno isti meri dvigniti prometa, kot ga je v belgijskem Antwerpnu, nemškem Hamburgu, jugoslovanskem Trst in dru-godi.
Angleži so prepričani, da je glavni vzrok, da gre njihova trgovina in obrt vedno bolj nazaj ali da vsaj ne napreduje, kot bi morala, izključno nemško tekmovanje. Profesor Las-ser-Cohn pa meni, da je lo popolnoma napačno naziranje, kajti da konkurenca drugih dežela proti Angležem ni razmeroma nrav nič manj naraščala kot nemška. Kako vse drugačna je dandanes preskrba svetovnega trga z raznimi vrstami blaga, ki jih je še pred 50 leti izdelovala in dobavljala skoro izključno samo Anglija! Kako so se, da povemo drugače, izpremenile razmere izvoza v deželah, k! so danes v zvezi z Angleži, n. pr. v Belgiji Severni Ameriki, v Franciji in Italiji izza za d njih 50 let in kako je ta »prijateljska« koir
kurenca obteževala in zmanjšala Angležem lenarni zaslužek! Saj je bil zadnja leta pred rojako uvoz in izvoz Antverpna, ki ima za evropsko celino ugodnejšo lego od Londona, po Uzi blaga skoro enak londonskemu in bel-s Vijaki Antverpen nima za seboj vojaštva in bojne mornarice, ki si ju mislijo Angleži kot
fnega izmed glavnih vzrokov za rast Ham-urga in Bremena.
Vzrok angleškega nazadovanja torej ni
Cmo nemško tekmovanje, temveč v prvi vrsti leznice, ki so otvorile vse celine svetovne-|nu prometu. Vojska bo pa ta razvoj nazadovanja ne le pri Angležih, temveč tudi pri vseh Irugih belopoltih narodih, ki so imeti doslej
Kvo besedo na «vetu v trgovini, Se prav ko-nito pospešila.
ZA NAS HLEV.
(Dalje.)
Obljubil nem ti, da se no ločiva, preden Jlieva posnela ministrov na Dunaju in uredila
gl poskušnjo in v pouk, sebi in drugim, prak-Cnega zgleda in »proračuna« za zimsko krmljenje. Da ne boš vedno le ti na tezalnici, prijatelj, potrkajva enkrat pri očetu Zadnikorju; Inorda se bo dal napraviti pri njih mal eksperiment (poskus).
»Koliko krme je torej pod vašo streho, ple Zadnikar?--Aha I Samo z rameni mi-
Kte in ne veste odgovora in z vann vred na oče in tisoče drugih gospodarjev tudi ne; lo pa zato, ker ste vsi skupaj teoretiki, ne pa praktični ljudje; ker gospodarite tja v en dan m tipate okoli sebe kot slepci, ne da bi vedeli M. gotovo, pri čem da ste. Praktični morate bostati, oče Zadnikar, praktični; praktični, kakor so trgovci, advokatje, agenti, bankirji. Potem šele vam pritrese škratelj zlate pene v denarnico, če pa niti ne veste, koliko imate, koliko ste imeli, kako hočete potem izvedeti,
K koliko ste koncem leta na dobičku ali izbi?
Toda pojdimo skupaj k vašemu podu! vaš Jokec je g kredo načečkal na vrata, koliko voz je bilo pripeljanih čez leto, in tako se ham morda posreči, da razrešimo skrivalnico. Prihodnje leto pa začnite precej s prvim novembrom pisati pravilno 1
V	letu 1913. ste torej zvozili z njiv in trav-
eilcov skupaj, kakor smo naračunali na škri-evo tablico:
150 (j sena, kar je v resnici le 128 n 55 fun-ov suhe snovi; 50 q suhe detelje, kar je v res-lici le 41 q 65 funtov suhe snovi; 50 q suhe «čeme, kar je v resnici le 42 q suhe snovi; iOO q pese, kar je v resnici le 60 q suhe snovi; tO q ječmenove slame, kar je v resnici le 68 q ß funtov suhe snovi; 60 q ovsene slame, kar • v resnici le 51 q 43 funtov suhe snovi.
V	celi svoji zalogi imate torej 392 q 19 funtov resnične krme, to je suhe snovi in le od te Ima vaša živinica svoj živež, vode ji lahko feanosite iz vodnjaka.
Kaj mislite, Zadnikar, koliko živine morete prerediti s haskom čez zimo (v 200 dneh) k evojo krmo, če računate, da ima vsaka žival |>ovpreSno po sedem centov (okoli 392 kg)?
Žival, ki tehta 7 q, potrebuje na dan 21 funtov suhe snovi, v 200 dneh pa 4200 funtov lil 42 q. Ker imajo Zadnikarjevi vse krme £82 q in 19 funtov, morejo prezimiti 392.19 : 1200 = 9 glav živine in 3 q suhe snovi jim še preostanejo, torej za enega telička ali okroglo sa 10 glav govede.
Torej, Zadnikar, prodajte takoj iz hleva, kar imate več nego 10 repov! Zaltaj živina, ki strada na spomlad, vam pobere zaslužek eelega leta. Proč z živino, če ni dbvolj krme! Vedeti pa morate, ali je vaša krma tudi al y,r.edna, ali ima v sebi potrebni beljak, tol-ICo itd. Ce ni beljakovine v vaši krmi, potom e vseeno, če natrosite svoji živini starih podplatov v jasli. . Učenjaki pravijo beljakovini raje »protem«.
V pošteni krmi naj bo vsak peti (5.) funt juhe snovi beljakovina, potem bo vedno do-»°1J mleka, mesa in telet. Vzemimo kmetovalcev koledar v roko in pokažimo črno na bolem le-11 imajo pri Zadnikarjevih v svoji krmi re-wlno razmerje 1 :51
Prijatelj Miha bere in piše in računa:
v 150 q sena je 1265 funtov (f.) belj., 5745 f. oglj. vod., 450 f. tolšče; v 50 q 3uhe domače detelje je 670 f. belj., 1335 f. oglj. vod., 160 f. tolšče; v 50 q suhe iucerne je 655 f. belj., 1575 f. oglj. vod,. 115 f. tolšče; v 500 q pese je 550 f. belj., 4500 f. oglj. vod., 50 f. tolšče; v 80 q ječmenove slame je 240 f. belj., 2504 f. oglj. vod., 112 f. tolšče; v 60 q ovsene 3lame je 150 f. belj., 2172 f. oglj. vod., 120 f. tolšče; skupaj je 3530 funtov beljakovin, 17831 f. oglj. vodanov, 1007 f. tolšče.
Ogljenčevi vod.ani služijo živini za dihanje, dajejo toploto telesu in- le kar jih je odveč, gredo v maščobo. Ker pa zaleže 1 funt tolšče toliko ket 2.2 funta krompirjevega škroba ali pesnega sladkorja, zato moramo tolščo še pomnožili z 2.2, predno jo prištejemo k ogljen-čevim vodanom. Tako dobimo:
17.831 funtov ogljenčevih vodanov, 2.266 funtov tolšče, skupaj torej 20.097 funtov oglj. vodanov.
Vsega skupaj imamo tedaj, vidite oče Zadnjikar, 392 a 19 funtov suhe snovi, v njej pa 35 q 30 funtov beljakovine in 200 q 97 funtov oglj. vodanov, v katerih je tolšča že všteta. Kakor sem že rekel, mora biti vsak 5. funt be-ljakovinq. Deli torej ogljenčev-ž vodane z beljakovino in blagor vam, oče Zadnjikar, če pride ven število 5. —' Torej:
20097 : 3530 = 5 in V,o.
Na 1 funt beljakovine torej ne pride'5 funtov ogljenčevih vodanov ampak 5 Aa in to je narobe svet; iz tako moke ne bo dobrega kruha. Peti (5.) del od 20097 je 4017; 4017 funtov beljakovine bi moralo biti v vaših krmilih, oče. Imate je pa samo 3530 funtov, torej vam jo manjka ravno 487 funtov. To si boste morali že kupiti. Miha pa vam pove, kako napravite to najcenejše.
Miha: »Primerjati hočemo nekatero bolj navadnih močnih krmil. Kot tak jo na razpolago očetu Zadnjikarju najprej« ječmenov zdrob ali šrot. En stot toga zdroba Ima v sebi 8 funtov beljakovin. Kupiti bi bilo torej toliko centov ječmena, .kolikorkrut je 8 zapopadeno v 487 in to je 61 q; 1 q vzemimo da bi stal 10 K. Treba bi bilo torej šteti skupaj K 610.
Kako je z r ž j o ?
Ta ima okoli 10 odstotkov (%) beljakovin v sebi; tedaj bi je bilo treba okoli 48 q ä K 9, kar znaša K 432.
SI a dne kali.
Te dobijo oče Zadnjikar vsak čas lahko iz pivovarne. Cent tega močnega krmila ima v sebi okroglo 24 funtov beljakovin. Bilo bi torej treba sladnih kali 20 q (po »Koledarju za kmetovalca« imajo sladno kali le 12 odstokov prebavljivih beljakovin, bilo bi jih torej treba še enkrat toliko, to je 40 q za našo potrebo). Če stane 1 q 6 K, bi se dobila cela potrebščina sladnih kali za 120 K (oziroma 240 K).
Ali kaže kupovati o g r i č i n e t r o p 1 n e ? V sebi imajo 25 odstotkov beljakovin. 487 : 25 = 19 in pol q. Recimo, da bi bile te tropine 1 q po 8 K, potem morajo plačati naš očka Zadnjikar zanje 156 K 5 vin.
Kako jo s tropinami podzemeljskega oreha? Beljakovin imajo po 40 odstotkov, tudi več. 48', : 40 = 12 q. C« je stot po 11 kron, bi stale te tropine 132 K.
Sezamovo tropine imajo v sebi 35 odstotkov beljakovin. Treba bi jih bilo torej 14 q, in če je stot po 10 K, bi stale 140 K.
Lanenih tropin s 30 odstotki beljakovino bi bilo treba 16 q in bi stale po 11 K za stari cent 176 K itd.«
Poglejte, oče Zadnjikar, kaj vam vse pove preprosti svinčnik. Dočim bi morali plačati za svojo beljakovno v ječmenu 610 K, vas stane v sezamovih tropinah le 140 K in v podzemeljskem orehu lo 132 K. Torej vam zasluži bore pisalo že 610 K manj 132 K je 478 K in to v par minutah, ali ni to cesarski zaslužek? Seveda morate tudi paziti, da bo dokupljeno močno krmilo tudi primerno vaši živini in gospodarskim namenom, da bo zdravo in t.ečno.
Računajte torej, prijatelji, računajte; to vam prinese denarja v mošnjiček in srečo v hišo!
(Dalje.)
Za naše gospodinje.
Za domačo clkorijo se lahko uporabi j« kuhinjski odpadki, na primer etrugotine od korenja, olupki surovega krompirja, kolerab^ buč, Iuščine, zelenega graha, jabolčni olupki t pečkami in šplcami vred; le da je ""se zdravo In ni gnilobe vmes ter vse čisto oprano. Potenj se posuši, najbolje vsako posebej, rjavo sežge, zmelje In slednjič zmeša po okusu. Čim ve? stvari je skupaj zmešanih, tem bolje. Najbolj« pa je, ako se vsaj do polovice navadne kup tjene cikoiije vmes primeša.
Olupki surovega krompirja, oprani, po sušeni, zmisti so lahko porabni, ča jih primešaš 5—10 odstotkov med drugo moko za pe» clvo.
ŠESTA VELIKA NOČ V TUJINI.
Kaj se je zgodilo s srcem mojim? Niti sama ga velika noč več ne razvedri, čeprav do naših src ima tako olažilno moč! Aleluja spev razlega se, srce v boli, hrepenenju mre . .
Ah, tujina ga mori ledena! Danes na slovesni praznik, ta
trikrat bolj se zapuščeno čuti, da v tujini je in ne doma!
Tuja cerkev, jezik, vsak obraz, — tukaj ni gorkote, tu je mraz, ,,
Oj velika noč v domačem seli! Kot bi pomladila se vsa vas, zdi se duši, ko zvonenje sluša, s kora sladke Aleluje glas!
Človek bi poslušal vekomaj, zemlja, zdi se, je postala raj!
— Oj velika noč, že dvakrat tretja si, ki si v tujini me našla; šestič z dihom sreče in radosti mimo mene si kot tujka šla!
Bo li s sedmo Križev pot končan pride i zame vstajenja dan? — ______Vide.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
i pnjln
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hr-aniltie vloge, in jih obrestuje po HlU°la brez kakega odbitka.
ШШ ure ol MiiiWiJPOle.
Glej inseraf!
Še ma?o o tiobrod@Ip.osti.
Tam ob koncu vasi stoji K um rova bajta. V njoj stanuje stara Murijanlta Dokler je bile mlada, je .služila za deklo, pozneje jo delala dnino. Stopimo ma.'o k njej! Žalosten prizor. Suha kot ivost, bleda kot smrt, sključena kot kliuč sedi bolna ženica na postelji. V sobi pa
fso umazano, vse naamuteno, vse v neredu. Komaj ogovoriä bolnico, p* ti začne tožiti: t MoJ Bogi Nlkogar.nl, ki bi mi kaj opral, sfcu-hal, pomedel. Sama pa ne morem nli: več. Se ta Velikonoč nisem bila pri spovedi. Ne vte-rnejo, da bi pripravili za gospoda.« Potolažimo |o po svoji moči, potem pa se napotimo dalje po vael.
Pot nas pripelje mimo druge baitc. Ljudje Ji pravijo Simončkova. Tudi v njo stopimo 1 Pri oknu sedi nekdanja vaška Šivilja, z imenom Špela. Gre Ji že nad 90, pa, vendar 2e skuša ravno seda.i vtakniti nit v sivanko. Toda ne gre ji. Jal Dokler je imela dobre oči, ji ni bilo sile. Saj je s Šivanjem dosti prislužila in tudi sin Jaka, dokler ga ni pobrala jetika, jo je Ekrbno podpiral. Sicer se glede lakote tudi eedej ne mor« pritožiti. Saj ji ljudje že prineso, kar potrebuje, tudi od občine dobi nekaj malega podpore; toda zapuSčena je, tako zapuščena, ker nima nobenega človeka, ki bi ji kaj postregel, skuhal, osnažil. Kot Marijanko, tako potolažimo tudi njo, potem pa pojdimo Se malo po vasi.
Zopet bajta. Ta bo Topličarjeva. Prazna In zaprta stoji. Ni je več v njej Mlinarice. Preteklo jesen je umrle; pa ne vsled pomanjkanja, pač pa v zapuščenosti. Sin je v Ameriki, sinaha v oddaljenem mestu in zopet ga ni Imela na 3tara leta, ki bi j' bil kaj postregel, opral, se z njo razgovoril, ji krajšai dolgi čas v trdovratni bolezni, dasi je sama, dokler je bila zdrava, pripravila vse boliiike na smrt in na mrtvaški oder, tako da jo je hudomušna mladina imenovala »vaški kaplan«.
Krenimo Se na spodnjo stran vasi. Lepe zidane hiše, vmes pa spet bajta. Pravijo ji Ur-bančkova Poglejmo v njo! V postelji bolan oče, Žagar in deloma lovec, odkar sem ga poznal. »Kako jo, oče?« — »E slabo, slabo. Če bi ne bilo preserške Reze, M moral konec vzeti. Saj ga ni, ki bi se zmenil zame.« — »Kaj pa einovi in hčere?« ■■— »Eno vidite tam na peči.« Ozrem ss in vidim žensko giavo. »Ali je tudi bolna?« — »Že štirinajst dni ni vstala, bolehna je pa vse življenje.« — »Kaj pa drugi? Saj Jih je več bilo, če se ne motim?« — »So v Ameriki, pisma pa ne gredo.« — Torej isto kot prej: takorekoč zapuščen od vsega sveta čakaj, da uinrješ. So ena stoji tam le v bregu. Stanuje v njej Groga z dvema hčerama. Svoj čas |e delal »taberli«, pa silno varčen jo bil. Zato pravijo ljudje, da ima precej denarja, torej mu bo sile. Poglejmo k njemu! Suh kašelj nas pozdravi. Na postelji pa leži kostenjak. Kar trese se, tako je bled in suh. »No, kako kaj?« In ista pesem se glasi: pesem otožnosti, pesem tapuščenosti, pesem o nehvaležnosti lastnih otrok...
Dosti bo za danes obiskov! Sedaj pa malo računa. Vas šteje dobro petdeset hiš in v štirih, petih čakajo ljudje osameli, zapuščeni od vsega sveta svoje zadnje ure. Koliko bi jih Sele našli, če bi šli po vseh vaseh, po vsej fari, po vsej župniji, po vsej dolini. In pri nas je Se mnogo usmiljenih src, ki rada pomagajo.' Kaj pa tam, kjer so ljudje trdosrčni? In koliko takih zapuščenih revežev šele po vojski, ko se povrnejo invalidi nazaj! Večina bodo res SoIji 1 i zaslombo pri svojih domačih. Mnogo pa jih bo tudi, ki bodo kljub svoji pokojnini in prihrankom umirali zapuščeni, poz." hijeni »d vseh, če so razmere nekoliko ne pft?druga-lijo?
Pa kako jih predrugačiti? S tem, da se postavijo za občinske reveže po vseh yečjih krajih ubožne hiše, kot jih ie imajo tvgi in mosta. Edino v tem jc izdatna in nujna pomoč. Sicer bi bilo mogoče, da tudi v prihodnje prepustimo tnko reveže usmiljenim srcem. Saj ne more nihčo tajiti, da mnogo storijo zanje skrbne sosede, apostolskega duha prežete članico Marijinih družb in druge dobro duše. Toda urejene razmere to niso, ker sčasoma se vsakdo več ali manj naveliča ln 'udi nimu vedno za to potrebnega časn, (ločim lak i reveži dostikrat jako dolgo hirajo'. «Tudi je i «oče. d.i jih i v prihodnje pošiljajo ob-«iio ur srenjo«, kot je bila marsikje navada zndnji:<ra časa. Toda gorje mu trikrat, kdor 'nova hoditi po tom križevem potu! Največkrat boš spal v hlevu, kvečjemu v slami in '•siju, ostanke boš jedel, leto in dan nosil l6to obleko, poln boš golazni, vsem v nnpoto
in vsak bo gledal, da čim prej prideS na drugo Številko. Saj se nihče ne čuti dolžnega, da bi to osnažil in sam si ne moreš ves nadložen pomagati.
Edina prava rešitev torej ubožne hiSe. Kjer Jo ne more ustanoviti ena sama občina, naj jih stopi več skupaj. S tem bo pomagano ljudem, pa tudi za reveže bo bolje poskrbljeno. Naj bi se nikjer ne ustrašili ne stroškov, ne truda. Če stoji po deželi toliko modernih hlevov, lepih Društvenih in Gasilnih domov, naj bi tudi ne puščail — večkrat nezadolženih — umirati v pomanjkanju in zapuščenosti! Saj so naši bratie in sestre v Kristusu. Torej na noge, duhovniki, župani, občinski odbori in vsi drugi, ki so čutimo poklicane!
Ob 25 letnici „Slovenskega planinskega društva'6.
Troje zelo bogatih prirodnih krasot odlikuje našo lepo domovino pred drugimi narodi: naše gore, morje in podzemeljski svet. Mnogo bolje iu preje kot mi sami so spoznali in vedeli ceniti visoko to vrednost naši sosedni narodi. Zato bi nam tako radi iztrgali našo zemljo iz naših rok. Odtod vse ona sovraštvo in strah proti našemu narodnemu ujedinjenju in osvobojen j u izpod tujega jarma, ker bi tujci še nadalje radi nad nami gospodarili, se okori-ščavali, mi pa njim — llačanili! —
Pred 25 leti se je ustanovilo.SPD in začelo širiti planinsko idejo. Pričelo nam je odpirati oči in nas učilo spoznavati prekrasen naš domovinski svet. Opozarjalo nas je na velik pomen potovanja, ki je bistven del izobrazbe in sredstvo, kako si ohranjuješ in okrepčavaš ljubo zdravje, na drugi strani pa nas je učilo spoznavati tudi korist in pomen tujskega prometa v narodnogospodarskem oziru, V kratki dobi svojega delovanja ie oživotvorilo SPD 24' podružnic, postavilo 29 planinskih domov in zavetišč, napravilo celo omrežje potov, markacij med gorskimi postojankami in obljudenim svetom, se trudilo ohraniti slovensko lice naših planin in skrbno čuvalo, da preide kar najmanj slovenske planinske posesti v tuje roke sovražnikov našega naroda. Vse to in drugo — v ilustriranem »Planinskem Vestniku« očrtano — težko in naporno, v duševno in gmotno korist našega naroda izvršeno delo, je uspeh, ki se mu ne moremo dovolj načuditi. — Žal, vojna tudi našemu planinskemu svetu ni prizanašala. Škoda, prizadeta mnogim našim gorskim zavetiščem, gre v tisoče in tisoče! To škodo moramo popraviti — čast in korist naše domovine nam to veleva! Delo je nujno in neodložljivo ter edini predpogoj, da se bo moglo SPD po tej izvršitvi posvetiti prostih rok i novim, prevažnim nalogam. Planinci, planin-ke, zavedajmo se važnosti naše naloge in časa. Nabirajmo člane in prispevke. Vsak član bi lahko pridobil še nekaj članov, dva, tri, štiri, nabral mali ali večji znesek ter ga vposlal pre-koristnemu Osrednjemu odboru Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Edino na ta način ostanemo Slovenci sami gospodarji na našem planinskem svetu in ga nam ne ugrabi pest tujca, našega narodnega sovražnika.
To in ono.
Železni denar, kakor ga imamo sedaj v Avstriji, ni bil dosedaj nikjer splošno v rabi. Posluževala so se ga le nekatera zamorska plemena v Afriki, in v starih časih Grki, pa še ti le nekaj časa.
Največji kazalec na uri je gotovo na zvoniku cerkve sv. Petra v Curihu v Švici. Veliki kazalec je dolg rad štiri metre. Vsako leto premeri daljo 33 milj in pol.
Koliko moči ima topovska krogla? Zra-čunali so, da ima topovska krogla 30 cm kali-
bra 6 miljonov konjskih moči takrat, ko izleti iz topovske cevi.
Kje so doma planike. Te priljubljene gorske čvetke imajo svojo pravo domovino v gorovju Himalaja v Aziji. To gorovje je tudi najvišje na celem svetu.
Top iz ledn. Leta 1740, so naredili v Pe-trogradu top iz ledu. Streljali menda niso iz njega.
Denar iz usnja. Vojska prinese take novosti, o katerih bi v mirnih časih niti ne sa-n;ali. Tako so vpeljali na Nizozemskem v vojski za neodvisnost denar iz usnja.
Rumenolasa ženska nosi lase, ki so vsi skupaj dolgi povprečno od 65 do 80 kilometrov, torej od LJubljane do Jeseuic.
Velika gospoda. Ko se je vršil dunajski kongres, tedaj so se visoki udeleženci hoteli za zabavo voziti tudi do saneh, da se nekoliko otresejo državniških skrbi. Ker pa po dunajskih ulica! ni bilo snega, so ga morali vojaki v košarah nositi na ulice.
Listek HHg
Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevcl ***, (Dalje.)
Minulo je nekaj tednov. Pozna jesen je začela presti svojo belo nitke.
Na Harrisonovi pristavi je šlo vse po starem tiru naprej. Edita je slabejše volje, kakor le kdaj.. Ne more umeti, kako moro oče trpeti., da se Magdalena vsako sredo in vsako nedeljo vozi v Nevv-York h koncertom in da, jo sme spremljati Viola. Magdalena sama nikdar ntf omeni konccrtov. Nikdar ji ne pride na ustna Rolfovo ime In vendar ve vsakdo na pristali1, da ga je njena duša vsa polna.
Viola jo postala nekako sanjava. Kože na njenih licih so otemnele, tudi oči ji niso več tako jasne. Bolj in bolj so umika sestram, da bi premišljevala sama zase v tihi sobici.
Tudi mala Roza ni več tako sveža kakor prej. Plaši se ter se strese pri vsakem najmanjšem šumu. Večkrat jo najde Edita, ko kleči na kolenih pri svoji postelji tet kliče Boga, naj so usmili njene uboge duše. Nikdar si ni prej belila glave zaradi svoje male, nedolž-^ no duše; sedaj se vedno boji, da bi kaj ne storila, kar bi škodovalo njeni duši.
Nekega jutra zarano — pokrival je še mrak hrib in plan — jo stala Magdalena v, topli obleki pri odprtem oknu svojo spalnico' ter dihala v polnih požfrkih sveži nočni zrak.' Zvezda za zvezdo jo ugašala na nebu; njirf zadnji utrinki so pozdravljali tiho, belo žensko' postavo . . . Dolgo, dolgo stoji tu na istem mestu, srečno se smehljajoči obraz se ji obrača kvišku. Noč ji je prinesla popolno jasnost. Magdalena se čuti v soglasju z Bogom ter s svojo vestjo.
Kar nagne glavo ter prisluškuje. Spodaj na s peskom posutem potu odmevajo počasni? enakomerni koraki. Magdalena pozna te korake — očetovi so. Kaj je starega moža nagnilo, da je tako zgodaj zapustil postelj? Hitro vrže Magdalena deževni plašč čez svetlo obleko ter hiti doli.
»Oče, ljubi oče!« Boki ovije okoli njegovega vratu ter vprašaje zre v njegov skrbni obraz, ki ga medlo razsvetljuje vzhajajoča jutranja zarja. »Oče. zakaj ne spite?«
»Skrbi me zate!«
Magdalena pritisne svoje ustnico no. lahno tresočo se roko : tarega moža. »Zakaj, ljubi oče? Nič se mi ne zgodi!«
Robert. Harrison molči; samo lahen vzdih se privije iz njegovih prsi. Nežno položi Mng<-dnlena očetovo roko na svojo. Potem stopata oba, tiho, molčeče pred hišo gori in doti.
»I.jubi oče!« prekine slednjič Magdalena mučni molk. »Prošnjo imam do vas. Bi 11 ne hoteli enkrat slišati Rolfa igrati?«
Robert Harrison se ni prestrašen umult-nil, kakor je pričakovala njegova hči. »Bi že
rad,« odgovori obotavljale se, »toda kaj bo rekla Edita?«
nO to prepustite meni, ljubi oče! Glavna Btvar je, da greste Jutri z nami vil«
Se nekaj časa se sprehajata oča in hči, tesno sklenjena, po vrtu gori in doli . . . Potem se vrneia v hišo.
Med tem je napočilo jutro. Tudi o-tale Harrisonove hčerke si manejo spanec iz oči ter se polagoma zbirajo pri zajtrku. Četudi si oče prizadeva ostati ravnodušen, se vendar umika ostrim očem Editinim. Kakor slučajiio potem omupi, da bo danes spremil Magdaleno v New-York.
Ko se uro pozneje ustavi mali voz pred vrati, da bi peljal Magdaleno in očeta v mesto, ee nakrat prikaže Edita v elegantni, zeleni obleki. Dobro ji stoji klobuk s peresi — na rokah pa ima bele rokavice.
»Ljuba Edita!« kliče Magdalena vesela. »Peljemo s« h koncertu. Greš U z nama?«
»Da.« Kljub kratkemu, skoro odurnemu odgovoru %andar stisne Magdalena hvaležno sestrino roko. Editini predsodki, ki jih ima proti Rolfu, morajo miniti, kakor liitro ga bo elišala igrati I , . .
Dvorana je skoraj popolnoma polna, ko stopi vanjo Robert Harrison s hčerkama, potem ko je pustil voz na postajališču za vozove. Magdalena Je posadila očeta tako, da je videl naravnost na orgle. Sama ostane v senci stebra. Edita se vsede nekoliko v stran. Neopa-žena Loče poslušati; prepričana je, da se za pobožnim igranjem skriva hinavšfcina...
Točno ob enajstih stopa po stopnjicah navzgor proti oiglam visoka, vitka postava umetnikova. Robert Harrison ji sledi z zanimanjem s svojimi pogledi Dvignil se je nekoliko s svojega prostora, da bi kije Videl moža, ki mu je Magdalena podarila srce in dušo, ietudi je oboje kruto pahnil ed sebe. Rolf Durban so Je močno spremenil. Dolgi laeje, ki mu padajo na rameni, visoko, bledo čelo, bolestno zategnjene ustnice dajejo obrazu nekaj tnučeniškega . . . Sedaj povzdigne svoj glas. »Rečem vam: slaba vest, oj ta peče kakor ogenj, ki nikdar ne ugasne —«
Njegove plamteče besede, do smrti trudni pogledi njgovih oči prestrašijo poslušalce. Vse ee Je oddahnilo, ko Je naposled sedel na orgelsko klop. Orgle zabuče po dvorani in njih glasovi pretresajo mozeg in kosti. To tuli in toži in joka in vpije glasno kakor do smrti fcmučena duša ter gromi na poslušalce kakor grom Vsemogočnega . . .
Vedno bolj se Magdalena umika v senco ra stebrom. Celo Edita je pozabila, zakaj Je
Brišla; vsa je omamljena in nagne zgornii del [vota poslušaje naprej. Ko je koncert minul In so se množice ljudstva vznemirjene gnetle proti vratom — si Robert Harri.son obriše s Cela velike potne kaplje. »Mili Rog!« zamrrnra, ko prime Magdulono za roko, »koliko je moral ta mož trpeti! Prav imaš, moj otrok, tudi -ineni se smili v dno duše.«
Nekaj ur pozneje dobimo našo malo troglavo družbo v zelo različnem razpoloženju.
V globini duše si mora Edita priznati, da Je Rolf s svojim igranjem napravil vtis nanjo. .Seveda noče tega priznati. Enkrat, dvakrat je mrmrala vase svoj navadni: »neumnost, norost!« Magdalena pa Je bila nad vse srečna. Prvikrat je čutila, da Jo razume oče. Hvaležno stiska grčavo roko starega moža, na katerega je goilba močno učinkovala.
Robert Harrison Je peljal svoji hčeri na obed v znano gostilno na štirinajsti cesti. Toda pravo razpoloženje ni hotelo priti. Vsakdo so ogiblie govoriti o tem, kar jo bilo vsem najbliže — o koncertu in Rolfovcm igranju. Samo enkrat ga je omenila Magdalena, na kar je Edita odgovorila zasmehljivo, tako da je pče izrazil nad tem svojo nevoljo. Edita je bila »evoljna, da je oče potegnil z Magdaleno, odgovorila je jezno, da so se skoraj sprli. Vzne-^oljena se slednjič dvigne Edita, češ da mora Se marsikaj nakupiti ter zapustiti gostilno. Kvečcr ob šesti uri se hoče vrniti na postajališče, kjer je čakal voz, da se skupaj odpeljejo domov.
Oče in Magdalena sla se oddahnila, ko fe izginil izpred njunih ofi zadnji rob Editine 63
zelene obleke. Robert Harrison plača urno svoj račun, potem stopica z Magdaleno z roko v roki skozi dirndaj newyorških cest, postoji tu pa tam pred izložbenim oknom, se ozira po elegantnih šetalcih. Magdalena ga spremlja smehljaje se. Neopaženo ga vodi od glavne ceste v malo, postransko ulico. Ko je prenehal velike mestni šum, se začuden ozre oče okoli in oostoji. »Kje pa sva, Magda? Kakšna odurna ulica je to?«
»Klarkova ulica, oče!«
»Klarkova ulica? Te ne poznam. Kaj naj počnčva tu?«
»Očeh Nežno pritisne Magdalena roko starega moža k sebi. »Oče! Mi-li hočete prinesti veliko žrtev?«
»Zakaj tako otožno, Magda? Nisva li bila danes srečna?«
»Gotovo, oče. In prav zato, ker se danes tako dobro razumeva, se drznem nekaj prositi vas. Moram govoriti z Rolf Burbanom!«
»Magda!« Na Robert Harrisonovo obličje je priplaval teman oblak. »Pa zakaj in kje, za božjo voljo?«
»V njegovem stanovanju, oče. Prosim, nikar se ne vznemirjajte! Ponavljam še enkrat: moram ž njim govoriti in neizrečeno bom srečna, če so to zgodi z vašim dovoljenjem.«
Robert Harrison omahuje. Pozna svojo hčer. Ve: Kar ona spozna za pravo, od tega je ne odvrne nihče. »Kako pa veš, kje stanuje?« vprašuje oče.
»Poprasala sem ga.«
»Kako? Si-li ž njim govorila?«
»Da, oče, enkrat.« Magdalena pripoveduje v kratkih besedah, kako se je sešia z Rolf Durbanom v koncertni dvorani, kako sta šla potem skupaj na sprehod na malo, staro pokopališče.
Najprej postane Robert Harrison hud... potem pa se zdihujoč uda. Misli si: morda bo pa hčerka vendarle storila dobro delo, če dvigne to potrio dušo... Ko stopata oba po Klarkovi ulici ob neprcgloinili vrstah biš, opazuje Magdalena številke nad hišnimi vrat-mi. Kar obstoji pred temno, tSvonadstropno hišo.
»Tukaj, ljubi oče! Na mestu sva.«
Še enkrat poskusi Robert Harrison pregovoriti svojo hčerko... Zastonj. Tudi o tem, da bi jo spremljal v stanovunje, noče ničesar slišati.
Pozvoni — in pri vratih se pokaže hčerka hišne gospodinje.
»Stanuje Ii Rolf Durban tu?«
»Da, milostiva.«
»Je-li doma?«
»Katera so njegova vrata, ljubi otrok?« Molče pokaže deklica P.oIly na zadnja vrata na hodniku, potom se na Magdalenino znamenje umakne v kuhinjo.
Trenutek postojt Magdalena pred vrati ter prisluškuje. Mimo, enakomerno kakor vsikdar ji bije srce. Lica ji nič ne rde. Čisto na lahno potrka na vrata. Vrata se odpro. —
Ker so zastori zapirali svetlobi pot skozi okna, Magdalena ni mogla v sobi ničesar prav razločiti. Videla je saino obrise visoke, vitke postave, ki kakor odklanjaj e razteza roke. Potem ji omahnejo roke. Tresoča se roka prime Magdaleno za roko ter jo pelje v sobo. Ne da bi spustil loko, zapre Rolf vrata, nato omahne kakor pijan na zofo ter zaspi
Začu 'ena zre Magdalena na spečega moža. Rumeno bled na licih, udrti scnci, temno modre sence pod zaprtimi očmi, vročo ustnice, hitro dihanje — vse to dela Magdfleni ne male skrbi. Za trenutek se ji zdi , čla mora bežati. Toda skoraj jo je sram pred seboj, kaj taoega misliti. Polna nepopisnega sočutja ee skloni nad spečega Kolfa,
Iz spomina na dr. Kreka.
(V »Dom in Svetu« napisal Ivan Dolenec.) ,	Odlomki.
fDalje.)
Nedelja na Prtovču. Ob šestih je propo-vedoval in maševal Prtovčanom in Podlom-čanorn, ki se jim j« pridružil še kak kmet ali
drvar iz okolice. Več njegovih nedeljskih govorov sem slišal; predmet je bil različen, vzel iz okrožja, v katerem se je baš sukalo njegovo delo ali ■- trpljenje. V prvem govoru, ki sem ga slišal, je priporočal naš socialist poslušalcem, naj gojijo nasproti bližnjemu pravico in ljubezen, ta dva stebra človeške družbe, in sladka bo n|ihova zavest ob zadnji uri. Navadno je opisoval v «lovoru Kristusovo trpljenje ali pa razlagal evangelij ali list apostolov. Pri popoldanski službi božji je bral nekoč korekturo svojih Zgodb, kjer piše apostol o ljubezni: »Če govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, ljubezni pa nimam, kakor brneč bron sem ali zvoneč zvonec. In če imam preroštvo in poznam vse skrivnosti in imam vso vednost, in če imam vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa nimam, nič nisem. In če razdam ubogim v živež vse svoje imetje. in če dam svoje telo, take da bi gorel, ljubezni pa nimam, nič mi ne koristi... Ljubezen nikoli ne mine; preroštvo bo utihnilo, jeziki umolknili in vednost prešla,«
Ni bilo treba šele razlage govornikove. Njegov glas, ljubeznivi izraz njegovega obličja sta pričala, kako mu je govoril apostol iz srca.
Dne 20. julija 1913 sem ga slišal v cerkvi zadnjikrat. Imel je blagosloviti križ, ki so ga postavili vaščani. Težko je tiščalo takrat na njem krivično obrekovanje; svoje čisto ime je moral dati, da se ie delalo javno pohujšanje; in to zadnje ga je bolelo, kot se je sam izrazil. Govoril je o tem, da zida svet na moč, denar, čast, mi pa stavimo na križ vse svoja upanje. Pred svetom skrivana bolečina, združena s telesno bciehnostjo, je zvenela iz govora. Nikdar ga nisem slišal govoriti tako —■ kako naj rečem? — resno. Drugače je tudi v cerkvi — in tu še posebno -— žarel njegov obraz one jasnosti, prijaznosti in veselosti, ki je njegove argumente proseč ala tudi v ostri debati...
In njegovo zaupanje ni bilo osramočeno... Za danes si zapomnimo samo datumi
Opazoval sem ga prej enkrat pri petih litanijah. Odpeval je i ljudstvom k Mariji; otroško blaženi, smehljajoči sp. obraz uprt nepremično k Materi. Govoril je ž njo, kot govori otrok. Svesi si je bil — ali kako naj rečem? Vedel je — da vlada med Bogom in njim ljubezen, prijateljstvo. Prijatelj, da si ga videl, bi ne vprašal več, ali je bil doktor veren, čeprav ie poklical Boga in sveto pismo za pričo le tedaj, kadar se vprašanje ni dalo rešiti samo s človeško vedu. Redko je rabil pri svojih" predavanjih in kurzih besedo Bog; ni Ga imenoval brez potrebe. A če se je sklical nanj v okrepljenje ali v dokaz svojega mnenja, ti ie potem odmevalo v glavi in srču. Duša, ki je izšla od Boga obdarovana z izrednimi zakladi, je rabila svoje bogastvo nekako naivno, tako, kot ga je namenil dajatelj. Delila ga je z brati, zavedajoč se brez boječno-sti, da vrši božjo voljo, naj govori ali piše ali moli ali s prijateljem kramlja. Vznemirjali je niso trajno nikaki stranski oziri. Imela je v sebi dovolj odpornih poči, da je ni okužilo bivanje med bolnimi. Razvila je mogočno v v zadivijenje sodobnikov plemenite kali, ki jih je položil vanjo Stvarnik, ohranila svojo integriteto in odšla — otrok k očetu — k svojemu izvoru. Vsem pa, ki so ga poznali, je ostal neizrečeno lep spomin r.a življenje, ki je bilo velika harmonija. Pcscin, ki ne izzveni . . .
(Dalje.)
Zdravstvo.
Potenje rok in nog. Potenje Je potrebno. Hladi kožo, kadar je v telesu preveč gorkote, in t,ako jemlje telesu toliko gorkote, kolikor je je preveč. Prehuda gorkota namreč škoduje zdravju ravno tako, kakor prenirazenje, Pa tudi pravijo, da gredo v potu iz telesa razno, zdravju škodljive tvarine.
Pot, ki ga vsak pozna, jrihaja Iz pntv ozkih, pa dolgih cevk (»rorSkov«), ki leže zvite v klopčič v koži. Obdajajo jih prav majhne žilice, iz katerih prehaja pot v potne cevke aH
potne žleze, kakor jih nazivamo; lz cevk pa je Bclzi po koži.
Rekli sino že, da je potenje potrebno, in »leer takrat, kadar je telo preveč razgreto, toda 6e se človek vedno poti, tudi tedaj, ko mu ni vroče, ali pa če se silno poti že nri vsakem uajmunjšeni delu, potem je pa potenje že v nadlego, -smoli bi ga imenovati celo bolezen. Nekateri se Cez mero pote po vsem životu, drugi samo na gotovih delih telesa. Po vsem telesu se pote pred vaem dobro rejeni in tolsti ljudje in pa božjastni, posebno pred napadom. Boli pogosto trpe ljudje na drugi nadlogi, namreč da se izredno pote samo na gotovih delih telesa. Največkrat s^> to pazduha, roke ln pa noge.
Ljudi, ki trpe na čezmernem potenju, že izdaja zelo zopern duh po potu, ki prihaja odtod, ker pot na zraku začne takoj gniti. Poleg tega se koža med prsti na nogah ali pod pazduho kaj rada zdrgne do krvi, ker je vedno vsled potu mokra To povzroča neprijetne bolečine in često celo trdovratne lišaje. Če je na rokah potenje posebno hudo, se roke celo obelijo.
Ali se da čezmomo potenje kdaj odpraviti? Popolnoma nikdar. Omiliti, zmanjšati moremo to nadlogo, popolnoma ozdraviti nikdar, ker jo nekako prirojena. Komur se pote noge, je neobhodno potrebno, da si vsak dan umije noge in obleče vsak dan sveže nogavice. Učinek je boljši, čo pri tem rabimo take tva-rine, ki vlečejo kožo skupaj, kakor salicil, ta-nin itd. Pri umivanju naj se rabijo taninova mila. Poleg tega svetujejo, naj se v.sak dan po-tresejo nogo, zlasti med prsti, s salicilnim .prahom, ki so dobi v lekarni, ravno tako naj se natrese salicilni prah v nogavice. Kar velja za noge, velja tudi za pazduho in roke: vsakdanje umivanje s taninom ali salicilnim prahom.
Vpliv zračne vlažnosti na človeško telo.
Čeprav s svojimi čuti ne moremo zmerom spo-tnati, ali je zrak vlažen ali suh, ima vendar vedno nekaj vode v sebi v obliki vodene pare; čim gorkeiši je zrak, tem več vlage more spreleti vase. Če imamo zelo vlažen zrak in pri tem potegne mrzel veter, tedaj r.e zrak ohladi In vodena sopara se izpremem vodne kapljice, ki kot dež padajo na zemljo. Ko se zrak fcopet ogreje, se ta voda zopet izpremeni v soparo, ki se dvigne v zrak. Zato se mokrota na po]ju, travnikih, rosa na rastlinah tem hitreje *)oizgubi, čim gorkejši je zrak.
Vlažnost v zraku ima tudi na človeško telo aekaj vpliva, čeprav ne veliko. Mrzel vlažen zrak čuti telo veliko preje in neprijetne je kot ravno toliko mrzel, a suli zrak; kajti mrzlo-vlažen zrak zelo odteguje telesu gorkoto. Na drugi strani pa gorkovlažni zrak zadržuje, da človeško telo ne more oddajati toliko toplote, kakor bi bilo potrebno, zato čuti človek v takem stanju, posebno če dela, neko omotično soparico.
Pomlad jc navadno mokra in mrzla, medtem ko vlada v jeseni enakomerno prijetno vreme. Zavoljo tega gredo premožnejši bolniki, ki so bolni na pljučih, spomladi v južne, jgorkejše kraje, ki so proti mrzlim vetrovom zaprti, odprti pa proti jugu.
Nekateri kraji imajo veliko več deževnih dni kot drugi. Na množino dežja vplivajo posebno gorovja, veliki gozdi in morska višina. Čim više leži kak kraj in čim bolj je proti severu, tem več deževnih dni navadno šteje na leto.
Za razvedrilo.
Namignil mu je. Pek se telefonično priloži pri trgovcu, da kilogram soli, ki jo je kupil pri njem, ne tehta celega kg. »To je čisto mogoče,< mu odgovori trgovec, »kajti ravno takrat sem založil kilogramsko utež. in »em sol stehtal s kilogramskim hlebcem kru-ia, ki sem ga pri vas kupil. <
Ateke proti plimi. »Kaj pa je danes v ei prodajalni? Vse prodajalke nosijo maske roti plinu? — »Ravnokar bodo začeli pro-ajati vojni sir.«
K|e stanujete? Žandar dobi na cesti dva vagabunda. Vpraša prvega: »Kje stanujete?« »Sploh nikjer ne stanujem,« se glasi odgovor. — »In vi?« se obrne žandar do drugega, »kje pa je vaše stanovanje?« »Jaz pa stanujem ravno nasproti mojemu tovarišu.«
Iveri.
Beseda je tisočkrat lažja ko zrak; če je pa enkrat iz ust, je konji celega sveta, ne spravijo več nazaj.
užival, ne da bi zakupodajalec proti temu ugovarjal. Če je bil zakupnik kakorkolisibod•..oviran v zakup vzeti svet obdelovati ali izkoriščati, ga to ne odvezuje dolžnosti plačati zakupnino. Podrobrisje nI mogoče odgovoriti,' ker so Vaši podatki pomanjkljivi. —• A. B.: Vaši starši naj gredo na pristojno županstvo ali pa naravnost na okrajno glavarstvo ter naj ' vložijo na zapisnik prošnjo za oprostitev. — 3. S.; Vaše pismo smo poslali onetotnemu g. župniku. — Opozarjamo, da odgovarjamo samo na vprašanja »Domoljubovih« naročnikov, ki se morajo podpisati s polnim imenom.
UofašHo rahvigieije živine v csii državi.
Nihče ne stoji tako visoko, da bi ne mogel doli stopiti; pa tudi nihče ne stoji
tako nizko, da bi ne mogel še nižje pasti. * * *
Človek je bojazljivec.Če je na starost treba dati račun od življenja, se skrije v zemljo,
* * h
Kdor nima denarja, je reven; kdor je brez duha, je še bolj.reven; kdor pa srca
nima, je najbolj reven,
* * *
Modri noče nikdar biti najmodrejši,
kakor tudi najneumnejši noče nikoli neu-* * *
Molk in delo sta brata.
Listnica uredništva.
F. P.: Hvala lepa za poslano. Na vprašanje odgovorimo, kakor hitro se nam bo mogoče informirati. — I. G. V. L.i Neki zdravnik svetuje, da se koruza, preden jo vsejete oziroma vsadite, namoči v katranovem olju, ki pa mora biti pomešano z vodo, da se kal ne pokvari, potem vrane koruze ne marajo. Ravno isto svetuje za krompir, tla ga ne izkopljejo tatovi.
—	I. S.: V smislu zakona o vojnih dajatvah z dne 26. decembra 1912 se mora ^načeloma za uporabo nepremičnin v vojno svrhe plačati odškodnina, katero določi posebna komisija. Odškodninsko zahtevke je treba prijaviti pri pristojnem županstvu najpozneje tekom šestih mesecev potem, ko jo domobranski minister razglasil, da je prenehala dolžnost vojnih dajatev. Najbolje je svoj odškodninski zahtevek prijasiti takoj, ko jo škoda nastala. Izrecno pa določu zakon, da za. prazna poslopja, ki nič no donašajo, tovarne, ki no obratujejo, za vsem dostopno prostore, pašnike, gozdove in neobdelana zemljišča ni plačati nikakšno odškodnine, pač pa pravi zakon, da se morajo nepremičnine vrniti v istem stanju, kakor so bile prevzete. Vi tedaj morete zahtevati, da se gozd zopet spravi v isto stanje kot je bil prej.
—	Glede malih pujskov sicer obstoje oblastveno določene maksimalne cene, vendar so sedaj, kakor se kaže, vslecl splošnega pomanjkanja gospodarsko-tržne razmere močnejše. — J. K. S.: Spis »V ruskem Turkestanu« js izhajal v Dom in Svetu in sicer v letnikih 1915, 1910 in 1917. Posebej ne bo natisnjen. — I. I,: Spis ni clobor, ni nobenega dejanja. — M. O.; Hrvatskega političnega tednika, ki bi ga mogli priporočati, ne poznamo. Naročite sc na nedeljsko izdajo dnevnika »Novinec, Zagreb, Kaptol broj 27. — A. R. M.: Svojci vojnih vpoklican-cev imajo pravico do podpore io tedaj, če je bilo njiji preživljanje ob času vpoklica odvisno od dela in dolio'dkov vpoklicanega. Čo se tedaj iz armade odpuščeni invalid poroči, potom žonn nima pravice tlo podpore, ker oh času invalidovegn vpoklica njeno preživljanje ni bilo odvisno od njegovega delo ali njegovih delavnih dohodkov, pač pn, če bi bil invalid potem zopet vpoklican. — L. P. B. B.: Zakupna pogodba glede zemljišča preneha s potekom zakupne dobe, če se ista ni, molče podaljšala, kar je po zakonu smatrati tedaj, če je zakupnik svet po poteku pogodbene dobe naprej
Vojno ministrstvo je z ukazom št. 39.107 tele-grafifino odredilo, da sc po ccli Avstriji začno vršiti rekvizicije živine z vojaško pomočjo, ker se z lepa ne more dobili predpisanega števila klavne živine. »Deželnim mestom« v posameznih krono-vinaii se je pridelil poseben častnik, ki bo nadzoroval in odrejal dobave živine po deželi. Ta častnik bo imel na razpolago večje vojaške oddelke, ki bodo v slučaju, ako se ne bo po zaupnikih »Deželnih mest« dobavilo predpisano število živine, takoj nastopilo z oboroženo silo in bo spravilo samo živino lcdobavam. Za vso živino, ki jo bo vojaštvo samo spravilo k dobavam, se bo plačevala znižana cena oriroma prejšnja stara cena, toraj 1 krono manj za kilogram žive teže kol sicer, po vrhu pa se bodo odbili šc rekvizicijski stroški.
»Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« se je že zdavnaj balo, da bo prišla navedena odredba vojnega ministrstva, ker je v nekaterih krajih zelo veliko živine manjkalo ter ' so bile dobave brezuspešne. »Deželno mesto« se je branilo, kolikor časa sc je dalo, vojaških re-kvizicij ter svetovalo in prosilo kmetovalce, naj rajše dajo prostovoljno živino, kakor z vojaško silo. Žalibog, da so nastopali različni hujskači, ki so nagovarjali ljudi, naj ne dajo predpisanega števila živine za vojaštvo,- Ako zaupniki »Deželnega mesta« ne bi določili pri rejcih predpisano število živine za odvzem, bodo morali takoj nastopiti župani uradno ter sami določiti, katera živina naj se odvzame in sodelovati pri rekvizicijah brezplačno.
»Deželno mesto za vnovčevanje živine« seda| drugega nasveta ne more dati rcjccm kakor tega, da oddajo, ako kak zaupnik določi kako žival za oddajo, isto ob pravem času brez izgovora k dobavi. Zaupniki bodo vzeli tisto živino, ki ee razmeroma čeprav težko pa vendar najložje pogreša. Brez žrtev pa itak ne gre.
Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
SKRIVALNICA.
Kje je urednik?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Line, dne 30. marca: 70. 36. 2. 88. 88. Trst, dne aprila; 42. 47. 87. 63. 20. Dunaj, dne 6. aprila; 47. 3. 26. 23. 25.

I ^ Ako se niste, « t J pošljite naročnino! J
Razpisuje se ЦиЦдц ЈЦ Cßl'kУбПЈкСVS SiUŽlU V SMLEDNIKU NA GORENJSKEM.
Dohodki «o sledeči: Stalna letna plača 780 K, postranskih dohodkov okoli 500 kron, užitek njive in gozda, prostovoljna pšenična in pro-sena bira, prosto lepo stanovanje v »Društvenem domu«. Nastop službe 1. junija. Voditi je treba tudi društveno petje in tamburaški zbor. KJpoätevali se bodo eamo cecilijanci z dobrimi spričvali. ŽUPNIJSKI URAD V SMLEDNIKU.
i0 e K 94 'S» steno i,rin>' SljK Л Jft tD al maii fot. al,a.
rat „Omega", vel. slike 4У 4 kompl. z mulo opremo z natanfi. navod, za zavetnike. Aparat ..Perfekt", vel.
O z motnim ßteklom, dvojno ka-aeto, dober objekt in malo opremo ter navodilom za zaöetniKe le K ö. Zaklopnai. amern.Goi'traft'vel ÖX12; fina ievršitev и vsom potrebnim o-promlj. za razne lege, prima akromat. leßa, kompl. 6 kovinasto kaeeto ln navodilom dokler v Brlogi, le K 70. 60 h aaklopna ошага za voiaštvo za ploiče in filme, г opna oblika vel. 4"/,X0 lo K «4.80; vel. IX» K 75.60, Pušilja po povzetju. PoStniau I K. Export „Perfekt", Dunaj -VII. Heustlftg. 137/163.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboforra'^ rujavo mazilo". Popolnoma brez duna, no maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — poretja za rodbino K II-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg, 1520
Pazite na v arstv< no znamko „Skaboform'M
razpošilja A. OSET, pošta Guštanj, Koroško.
Kupim steklenice vseh vrst in- zamaške, stare in nove.	872
n, a. deželne žlvljenjake ln reutne nezgodne ln jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tod z vojnim riziko, otročkih dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavol Absolutna varnost. Hlrke premija.
NnjnKodnojši rOROii r.n vojno хцумп.уате-
Znvod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zatitonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki sa sproie-majo pod najugodnejšimi pogoji 183:
Se&E
Rsifiro za barvanje volnenega, svilenega in ЖЗД1 V K platnenega blaga
se dobijo sledeče: črna, siva, modra (plava), zelena, rdeča, rujava in lila v zavitih po 60 vin. v trgovini KARL LOIBNER, pri »zvoncu«, Celje. Vsak si labko barva obleko in platno sam! — Za
eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barva, za eno žensko bluzo 3 zavitke, za eden predpasnik 2 zavitka. ■— Izvršujejo se tudi poštna naročilal — Priloži se vsakemu naročilu slovensko _navodilo._1180
Oddaja posestva w majem.
V vasi Vrv-ščc pri Bukovci na Doleaj-skem, 1 uro peš od postaje Radohovavas, 10 minut od deželne ceste Litija-Pluska, se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji celo poroštvo — zemljišča imajo 53 oral — v dobrem stanju, po dogovoru, to -pa zaradi rodbinskih razmer. Mogoče tudi na več let. Sadje je vrglo leta 1917. lßÜO K/ Tudi ovodjo se da začasno v porabo. Oglasiti se je pri lastniku na Vrviščah It. 17 ali pri g. županu Josipu Grablovicu, posestniku v Temenici št. 1.
Fctlerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski
esenčni fluid z znanrko	IV-i
sklepne bolečine
12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg št. 16 (Hrvatsko). — Čez 1000 OC zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
lišaji, garje, pege
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne mažo, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-60, dvojno-velik lonček K 6 -. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50.
Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki
Lekarja M. Kleina Paratol-Werke. Budapest VII-10. Rözsa lit. 21.
ilBDšl kras
za verande, balkone, okna itd. bo brezdvomno moji svetovno znani
gorski viseči ličgelji
Pošilja se povsod. Cenik zastonj in franko.
Roman Brezovnlk,
razpošiljalnica gorskih visečih klinčkov
Maribor 1072 Gubr. Hackl-ova ulica fct. 8.
У v lili. olrajii
je naša pisarna in zaloga. Pri nakupu ali prodaji kontrolno blagajne se izvolite obrnit' lo na naslednji naslov: National-Registrier Kassen Q. m. b. H. Dunaj Vil., 8le-hensterngasse 31.
Nad 1,000.000 v rabi I
Ročno šilo je praktično orodje za vsakogar za šivanje uimjonih predmetov, jermenov, vroč, ja-dor, oprem, mehov, plaht, čevljev. — Razpro-dajalcem popust. Cena kmpl. šilu K 6 —} povzetni stroški } osoboj. Izvoz žrobljev, varovalcev pod-jil»tov iz kovine m usnja, podkvic, colol. trakov za čevlje, čevlj. smole, okov za podplate in vojnih podplatov. P. E. Lachmuun. Dunaj IX, Moser-gasse 3, odd. 182.
PREDPASNIKI
moški, Senski, otroški.
komad K » K
6.50 8.50
Staničevinast moški predpasnik zak. var. . Sian'civinast moški predpasnik veleprima . . . Staničevinast ženski predpasnik gladek, moder,
pralen ........... , . . .
Slaničevmasi ženski predpasnik modrotisk, pralen , , , ..............
Staničevinast ženski predpasnik veleprima, gladek, moder, pralen, nadičen.......
Staničevinast ženski predpasnik veleprima, mo-
drotisk, pralen nadičen........
Staničevinast ženski predpasnik veleprima, gladek, moder, pralen, nadičen, s predprsnikom. Staničevinast ženski predpasnik veleprima, mo-drotisk, pralen, nadičen in s predprsnikom . Staničevinast ženski predpasnik veleprima, gladek, moder, pralen, nadičen, posebno širok Staničevlnas! ženski predpasnik veleprima, mo-drotisk, pralen, nadičen, posebno širok . . Staničevinast ženski predpasnik veleprima, gladek. moder, pralen, nadičen, posebno širok, s
predjirsnikom.............
Staničevinast ženski predpasnik veleprima, modrotisk, pralen, nadičen, posebno širok s
predprsnikom ............
Staničevinast otroški predpasnik veleprima, gladek, moder, nadičen. pralen, za i do 6 let . Staniecvinas« otroški predpasnik veleprima, gladek, moder, nndičen, pralen, za 7 do 8 let . Staničevinast otroški predpasnik veleprima, gladek, moder, nadičen, pralen, za 9 do 11 let . Staničevinast otroški predpasnik veleprima, gladek, moder, nadičen, pralen, za 12 do H let . Stančevinnsto spodnje krito zu ženske Pepita, pralno............. , , ,
fs^r ftadičeni in politi predpasniki:
Atlasovi predpasniki za deklice.......komad K 13,—
Čipkast predpasnik, kombiniran s predprsnikom » K 8.50 Čipkast predpasnik, s svilo, kombiniran brez
predprsnika .............
Salcnast predpasnik, s tipkami, kombiniran s
predprsnikom.............
Predpasnik z bortaml, s čipkami kombiniran,
brez predprsnika............
Predpasnik z boriami, s čipkami, kombiniran s
predprsnikom.............
Batistast in etaminast predpasnik, s čipkami,
kombiniran, brez predprsnika .....
Batislast in elamlnast predpasnik, s čipkami,
kombiniran, s predprsnikom.......
Svilnat predpasnik, s čipkami, kombiniran, brez
jiredprsnika .............
Svilnat predpasnik, s čipkami, kombiniran, s
predprsnikom.............
Eolandske oiroškn avbice.........
Ker vsak dan dobivam mnogo naročil, ker nimam osobja in zaradi omejenega sprejemanja, zavitkov na pošti, se lahko pripeti, da se tako naročilo moro odpraviti šele čez 14 dni. — Razpošilja se po stanju zaloge, lo. po povzetju. Naročila na tucate 10 odstotkov popusta.
OTON KATZ, PRAGA V., JOSEFSKA ŠT. 25|23.
K 0.30 K 7.30 K 10.50
K 12.-
K 13.— K 14.50 K 15.—
K 16.50
K 20,—
K 21.50
K 6.50
K 7.— K 7.50 K 8.50
K 32.-
K	13 —
K	17.50
K 14.—
K 16.—
K 18.—
K 21.—
K	18.—
K 22.50 K 5.—
Avtomatična past
» podgane K 6-fiO, za miši K 4 -80, јЖ^Ш^Ј^ (64re brez nadzorstva do 40 t.U '->-3-i'^' A?-"' villi v eni noči, ne zapuste ni-liake sledi iu se same zopet uaMtuvljo. Past. za ščurke „Bapltl" vjame na tisočo ščurkov v eni noči, po K 6-90. Izborno delujoči lovilec za mube „Nova" komad K 4 ?0. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zativalnic Pošilja so po povzetju ali proti predplačilu. Poštnino 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner. Dunaj III., Neu-linggnsse 26-L.
1ЛЛ Aftift S hvaležnih odjemnl. po-lüW.WWW 1 Irjajo, da uničevalec korenin „Riabalaam" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očesa, bradav ce, trdo koio. Uspeh lajamCenl Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lonCliov K) K. Posip. praSelt „Ita" odstranja nacilo pot
Ed rokah in nogah. Cena K S 50, 3 skalile 6 K.
rema „Ciroo" oinehca razpo-	___c-—
anereke. Cena 6 K, 3 lonCki K12. f fZ_ \
ZObDhQl trrtovf revmat"öle°i" Sij L
ne, ko je že vse odreklo, in pri
otlili zobeh. Ce ni uspeha, denar	f^^**1^
saznj. Cena 3 K, 3 puSice 7 K,	; v?
Spusie 10 K. Nikalto okom. zo-
ovje, neneprijet duha! Snežno-	. - --
ele zobe da ,Xiilr', zobna te-	.gf?^4 .
tekoč. Tako), uspeh. Cena 3 K,	ßC-g^-s '
5 stell!. 7 K. KEMENY, Kaschan	VT«=. v>
IKaeea) «. postili predal 12-0-43,	— Ogrsko. 1146
Črno brinje
lepe, čiste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrdkl
„ J. KNEZ V LJUBLJANI, 953 Marije Terezije cesta št. 3.
SN RT
se popolnoma zatro e Hicdstvom ,RaMontod". Ako ni vepoha. se denar vrne. Stotine zahval. Cena K: B'öO, 8 šhutlje K 8 —. Stenice, ufil, boihe, fifcurki so uniči 10 z zalego vred ra-dika.no b »'1 biora"-B.rud»tvbm. Cena K г бО. 8 etekleuioe K 0 - Prašek proti mrčreu dodnn K 2•—.
Kemeny, КавсИаи, Ogrekp, Poštni predal 12-Z.-13.
Proda se
DOBRO OHRANJEN VELIK ŠTEDILNIK IN VELIKA ZELENA PEČ.
Več se poizve pri FRANC DOLENZU V KRANJU.
Za odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnmi sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), ne zadošča, da se samo'obelijo, ker se iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej docela uničiti. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev je mogoča edino le a takozvano »Santo-Creine«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to senzačno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa beio-rdeča polt. Ta krema je pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja dr. Hagerja, zakon, zajam. in je danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po pošti franko še 95 vin. Vsaki kremi je priloženo porabno navodilo ш ena vrečica
praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, po 948 - nakaznici ali tudi po povzetju.
J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71.
^^ izvirni
. jŽfffiČigfati ~~~	ieboron za
/är	dobelo m fi-
/7	д	no mletev vsnlco-
/j - j J -VV УјШду vrst.nnga žita, je // Ш äßmiSp priproeto pa trpe-rV -—ттГг ' Ј^ДЈИГ	»«vršen z iz-
>*>r-	v- тШ monjajod mlovnl-
■вВДјр >1 '"i ^г Жг СЗ Ш1 P'oäöami iz tr-äl /Jk• !'цГ Snia^Sl	doga materijala in
a (jjf - V* ,ШКјЛјЈ	вкого neporušen
и vk cJ illlllSpI	tudi pri največji
Alfet^L^ porabi. Neobhodno fiiriii 'potreben za vsako ^и!1'1fniftfflff^^HMlHlIr^-eBi^lffiPPnl^lfflffl K°spodinj8tvo. Mo-nFiii lili lili1'1 Kflim del 4 0 v »-ti lom ca ||ii| j | | ii II I JIj jiiM	mali oh rat, teža 7
Uli! 11 1ИВИ1 k« к 10п'-- мо-
jj j j J| J J j J ■ j j j j j J wj|||j!| lijlj^illi'*^^1^ del 6 k gonilnim '-CJJih.jl^lpP1^ kolesom ca večji obrat okolu 12 kg K 120'—. Razpošilja z Dunaia proti predplačilu zno-
■ka glavno zastopstvo MAX BÖHNEL,
Dunaj IVj Margaretensir. 27.
Varčne gospodinje
tej kupijo »Hera« emajl. prašek za klej »Hera« lepi porcelan, železo, emajl, iteklo, kr.menino, vse ognja- in vode-ramo. Vse moreS sam popraviti in narediti zopet porabno, vsled Cesar odpade nakup novih predmetov. Cena 2 K, 3 kantoni 5 K, 6 kartonov 8 K.
SfLIS тШЛ in тш
llčejo se za obisk trgovcev z mešanim blagom, irožistov itd. za konsumske predmete prve vrste, ludi začetniki, invalidi in ženske lahko pošljejo ivoje resne ponudbe z navedbo relerenc in dosedanje službe pod: Solid !□ reel 176 n na Kienreichovo anončno ekspcdicijo v Gradec. Oziralo se bo le na zanesljive moči. 1071
Usiatrcimriieno i. 1893,
rsgisirovssna zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti --p zaznambi na službene prejemke."^ Vračajo se posojila v 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. DruStveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84810 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge ln jih obrestu|e po Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
NADOMESTILO MILA
ia pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. I zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— preprodajalci dobe popust pri naročbi celega Coja v. 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok ln finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 invoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem haročilu naj se pošlje polovica zneska naprej, Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste.
Izvozno podjetje y Zagreba St. 1.
Petrinjska ulica 3., III., telefon 23-27.
Rolinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem /

Zssianj dobi vsak ла žet ja
rfj, ,	mO| glavni ka-
J&/7	talog ur, ere-
J/	braine, Blalni-
/ВТч	ne, godbenib
ЈУ-	prodm. ^'olino in više. Dobre
f H'	h&r.poKl«, W),
25, 16, 25, 35. 50, 2 vrstne harmonike pc K 70, 80, 100, 120j 8vrstno harmonike po K 180, 200. 240, 280. Ramena do-voljna ali denar nazaj. Pošiljat, po povzetju ali predplačilu Razpošiljal-nica-
JAN EONRAD, c. I. kr. dvor.
ti ib. Most (Brüx) Žt. 175D, CaSko.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32.
Agitirajie
za
U, VII. 74/18-5. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila; Marija Eržen, Zotlarjeva šivilja T Malem Čeruelu It. 5 fe kriva, prestopka navijanja cen, storjenega i tem, da je 20. decembra 1917 v Ljubljani zahtevala za jajca očitno čezmerno ceno, in sicer po 1 krono za komad, in se radi tega obsodi na tri dni tapora in v denarno globo 100 K, v slučaju neizterljivosti v nadaljnih 10 dni zapora in se izreče zapad skupila za prodana jajca.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani,
1077	dne 25. februarja 1918.
pl. Levičnik mp.
Sijajno bodočnost
majo turäke In nove srečke avstrijskega Hdečens
krita vsled njihove vedno zvišujoče sv denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene: Ciiavna dobitka 2107	znašata čez
1,006.000 kroni
Natančno pojasnilo z Igralnim načrtom razpo51)la brezplačno: Srečkovdo zastopstvo 12, Ljubljana.
mrnm domačo semena,
Juhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-» PETER LASSNIKA NASL. ,i-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
.jtffifc» miši - podgane ^v^stenice - ščurki
Izdelovanje in razpoäiljatev preizkuä, radikalno jičinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in mili tC '5.~j za ičurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—j uničevalec moljev K 2,—j prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—j sem spadajoči razpra-»evaleo K 1.20| tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20j mazilo za uši pri živini K 1.50; praSek za U5' Jčb!e't' in. PeriIu K 2,-j tinktura za bolhe pri pseh K 1,20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Junker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
UarilStA 6VOi® vinograde, sadunosnike fT	in vse rastline
pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom
1 škropljenjem z »Anliiimgin«-om ojačeno kalifor nijsko lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni-tako poškodovanje rastlin, zelo Sledilno, v ino-icmstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učin-\om. Cena: 1 liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — izvirna posoda 3% litra 32 K. Pošilja po povzetju all predplačilu M. Jünker v Zagrebu 14, Petrinjska il. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj.	616
Krmila manjka!
Zato ae uporabljajo nadShostna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ona pest polna Matten" to je dr. pl. Trnköczy-а redilni prašek. „Illujllll Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi.
Glavna zaloga:
lekarna Trnfcöczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin Je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v l'arizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Najboljša goroojelta коиа se dobi edino \ prvi gorenjski razpošiljalni IVAN SAVNIK, KRANJ,
katera je iahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-koslfivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneja zopet zmanjkale. Za vsr.ko koso se jamči.
Dolgost in cene ko, ioi cm 50 85 60 65 70 Vi 80 8S «0 poatl li 5'/, 6 0'/, 7 7'/, 3 8V, » K 8 -, 8 20, 8' 40, 8'tlO, 8'BO, 0 -,. 0 20, 0 40, 860 Trgovci pri večjem odjemu dobe popust.
nfi R	.«зд ly	gqa
адЦ.ј-дј.диадаг: .■'.'.-■'.".r-1:м Абли «шдшдишж!Bs
LÄID5IM POSOJILNICA
raflistre vana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta st. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
4 Wo
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje t=a vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vi- Rj
narjev na leto.	I||
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti In daje za njih ЦЈ vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K	24 — 26— 32 — 40— 60'— 100
Srebrntt ure . . po K	70'— 90 — 100— 120—200-—
Kovinasteverižice po K	2 — 3— 4'— G-— 10 —
Usnjate verižice . po K	1'60 2'80 480
SPF" Zlatnina ln srebrnina v bogati Izberi!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokoiirana to---- varna ur v Švici. -
Svetovna razpošiljalnica
H.SuHner samo u Ljubljani št J
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
Izdajalionzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik J.udovik Tomažlč.
Tiskala Katoliška tiskarna.