•LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEOA LI«»ST¥A OILJSKEOA OKRAJA
Šmarje nekoč in danes
8. avgusi občinski praznik — Lep gospodarski dvig
Šmarje pri Jelšah, središče kmečke občine, praznuje vsako leto 8.
avgusta svoj občinski praznik. Pfed trinajstimi leti je bilo, ko so partizan-
ske enote izvedle obsežnejši napad na okupatorja, ki se je vgnezdil v H-
pem šmarsikem trgu. Toda čas beži. Šmarje je pretrpelo, Šmarje je kot
mnogo slovensikdh krajev plačalo za svobodo velik krvni davek. Dan;»s
Šmarčani delajo v želji, da bo vedno lepše.
■8. avgust ni samo praznik, ki spominja
na težko borbo in žrtve, to je obenem
dan, ko se manifestira življenje Šmarja
danes. Že vsa leta sem smo opazovali
proslavljanje njihovega občinskega praz-
nika, toda letošnji je bil najlepši. V pa-
radi mladine, pripadnikov predvojaške
vzgoje, konjenikov, članov »Partizana«,
motoristov, lovcev, zadružnikov in de-
lavcev je bilo nekaj zanosnega in pri-
srčnega. V vsem je bila prikazana go-
spodarsika in kulturna rast Šmarja. In
prav v tem se nam dozdeva največji po-
men praznika, ko vidimo, da se iz leta v
leto veča kraj z novogradnjami, da se
doslej vse preveč pasivno kmetijstvo me-
hanizira, da je izobraževalno-kulturno
delo vedno krepke j še. Mala kmečka ob-
čina se žilavo bojuje s težavami in videti
je, da zmaguje. Saj je zmogla v pretek-
lem gospodarskem letu samo za ureditev
šolskih zgradb investirati okrog 7 mili-
jonov. Zgradila je učiteljska stanovanja
v Virštanju, komfortna stanovanja v
Šmarju, obnovila šolo na Sladki gori, v
Šentvidu, zdaj pa obnavlja šolo v Olimju
in. razširja gimnazijske prostore v Šmar-
ju. Elektrificirala je Slake pri Podčetrt-
ku, Sv. Emo, Sotensko in Sodno vas, zgra-
dila cesto Šmarje—Zadrže. Ustanovila
Zdravstveno postajo v Podčetrtku in
uredila za šmarsko lastne prostore. Za
vse to je bilo potrebno šteti milijone.
Kmetijstvo in mlekarstvo napredujeta.
Zadruga v Pristavi je letos dosegla 45 q,
zadruga v Šmarju pa 42 q donosa pšeni-
ce. S skupinskim obnavljanjem vinogra-
dov in sadovnjakov pa bo v prihodnjih
letih potrojen pridelek vina in sadja.
Industrije v šmarski Oibčini skoraj ni.
Tik pred obratovanjem je tekstilni ob-
jekt »Šmarteks«, kjer bodo izdelovali
brisače, kopalne rjuhe, namizne prte in
dekorativno blago. Občinski možje se
trudijo in iščejo vire dohodkov. Videti
je, da s svojo ekonomsko politiko uspe-
vajo. Prav neumestno je bilo slišati, da
bi se občina morala priključiti drugam,
saj je občinski odbor izvršil svojo dolž-
nost v cilju gospodarskega in kulturnega
razvoja občine v polni meri. Obstoj
šmarske občine pa je z gradnjo obsotel-
ske železnice, ki veže široki predel ob
Sotli geografsko in ekonomsko k Celju,
še bolj utemeljen, saj se tako vse pro-
metne žile stekajo skozi Šmarje.
Takole praznujejo Šmarčani vsako leto svoj občinski praznik.
KUafska kmetifska delegacija
v celfskem okraju
Konec minulega tedna je celjski okraj
obiskala devetčlanska kmetijska dele-
gacija Ljudske republike Kitajske pod
vodstvom ministra za kmetijstvo g.
Liao Lu Vena. Na obisku v celjskem
okraju so si kitajski gostje ogledali ne-
kaj kmetijskih posestev, zavodov in po-
dobno, kjer so se v prvi vrsti seznanili
z delom in problematiko naših zadruž-
nih organizacij. Prvi sprejem kitajskih
gostov je v prostorih poslovne zveze v
Žalcu pripravil predsednik Okrajne za-
družne zveze tov. Franc Lubej. Razen
članov kitajske delegacije ter sekretar-
ja za kmetijstvo LRS inž. Tineta Mast-
naka so se sprejema udeležili še se-
kretar OK ZKS v Celju Franc Simo-
nič, predsednik OLO v Celju Riko Jer-
man, podpredsednik OLO Miran Cvenk,
podpredsednik OO SZDL Jakob Zen,
nadalje sekretar OO SZDL Stane Sot-
lar, direktor Hmezad Mišo Bobovnik in
drugi. Po pozdravu in dobrodošlici, ki
jo je v imenu domačinov izrekel tov.
Lubej, se je razvil precej zanimiv raz-
govor o delu in razvoju naših zadruž-
nih organizacij, zlasti pa še o proiz-
vodnji hmelja in podobno. V tem raz-
govoru so se kitajski gostje živo za-
nimali za sleherno podrobnost iz dela
in prakse naših kmetijskih zadrug ter
vse to primerjali z vlogo njihovih kme-
tijskih zadrug. Po izjavah, ki so jih
dajali na tem razgovoru in tudi po-
zneje, je bilo več kot očitno, da je or-
ganizacija našega kmetijskega zadruž-
ništva napravila na visoke goste lep
vtis.
Po obisku in razgovoru v dvorani
poslovne zveze v Žalcu so kitajski gost-
je obiskali Inštitut za hmeljarstvo in
posestvo Vrb je pri Žalcu. Po kosilu,
ki ga je gostom na čast priredil pred-
sednik OLO Celje Riko Jerman v ho-
telu Evropa, so člani kmetijske dele-
gacije iz Kitajske obiskali Veterinar-
ski zavod, zatem pa še velenjski rudnik
lignita in Novo Velenje. Svoj obisk na
področju celjskega okraja so zaključili
z ogledom termoelektrarne v Šoštanju.
Delegacija si ogleduje
na posestvu Inštituta za
hmeljarstvo letošnjo
rast hmelja. Tretji od
desne je kitajski
minister za kmetijstvo
Liao Lu Yen.
Presenetljivo bogata žetev
15 tekmovalnih skupin v okraju:
Povpreček 34 centov na hektar
KMETIJSKE ZADRUGE:
PRISTAVA 4960 kg
PONIKVA 3920 kg
ŠMARJE 4300 kg
Letošnja akcija za dvig kmetijske
proizvodnje tudi v našem okraju ni
šla brez uspehov mimo. Poleg števil-
nih agrotehničnih izboljšav, ki so jih
kmetje v okviru kmetijskih zadrug
podvzeli za izboljšanje proizvodnje in
hektarskih donosov, je svoj delež k
temu naglemu vzponu pripomoglo tudi
tekmovanje za večjo hektarsko pro-
izvodnjo posameznih kmetijskih kultur.
Te dni je okrajna tekmovalna ko-
misija zbrala vse rezultate tekmovanja
za večji donos pšenice. Dasiravno je
letošnje vreme (zlasti sneg v maju) ne-
koliko nagajalo tekmovalcem in vse-
kakor znižalo uspehe njihovega priza-
devanja, smo lahko upravičeno veseli
dejstva, da so malone vse tekmovalne
skupine dosegle zelo visok hektarski
donos. F*ri tem tekmovanju je 15 sku-
pin pridelalo na 451 ha njiv v povpreč-
ju 34 centov pšenice na 1 ha. Kot je
bilo v navodilih predvideno so kme-
tijske zadruge sestavile skupine, od ka-
terih je vsaka tekmovala na površini,
ki je znašal nad 30 ha. Večina kme-
tijskih zadrug je imela po eno sku-
pino, medtem ko je zadruga v Kalobju
imela tri, zadruga v Ponikvi pa dve
skupini.
Najboljše, če ne celo presenetljive,
uspehe so dosegle skupine v zadrugah
Pristava, Šmarje in Ponikva. V zadru-
gi Pristava so na 30,63 ha pridelali
malo manj kot 50 centov pšenice na
1 hektar, v zadrugi Šmarje 4300 kg, v
zadrugi Ponikva pa je prva skupina
dosegla nekaj manj kot 40 centov. Na-
grade: KZ Pristava 700.000, KZ Šmarje
600.000 in prva skupina KZ Ponikva
400.000 din.
Ostale skupine so se zvrstile takole:
KZ Velenje je na 30 ha pridelala 35
centov pšenice in prejela 300.000 din
nagrade, medtem ko je prva skupiria
zadruge Kalobje dosegla 36 centov in
60 kg na ha ter dobila enako nagrado.
30 centov na ha je dosegla tudi za-
druga Bistrica ob Sotli in dobila tudi
300.000 din nagrade.
Kjnetijska zadruga Sv. Peter pri
Medvedjem selu je pridelala 34 centov
in 50 kg na ha ter za nagrado prejela
200.000 din. Po 150.000 din nagrade do-
bijo naslednje skupine kmetijskih za-
drug: KZ Imeno (3050 kg na ha), KZ
Konjice (3040 kg), skupina II KZ Ka-
lobje (3030 kg), KZ Braslovče (3160 kg),
KZ Petrovče (3040 kg).
Po 100.000 din nagrade so si zaslužile
skupine v naslednjih treh zadrugah:
KZ Celje (2840 kg), skupina III KZ Ka-
lobje (2820 kg) in skupina II KZ Po-
nikva (2800 kg).
Da bi mesto bilo lepo in prijetno
v Celju je v zadnjem času na vseh
koncih in krajih opaziti nenavadno vrve-
nje. Popravljajo ceste, urejujejo parke,
grade nove, lepe hiše... Celje 1957 je
pred vrati! Vse mesto se pripravlja na
čim lepšo in veličastne j šo predstavitev
svoje gospodarske, kulturne in športne
nega, večletnega načrta, ki bo lice našega
mesta popolnoma spremenil. Da je to
res, zgovorno pričajo pred kratkim asfal-
tirane ceste, množica novih hiš in parki
v Gaberju, pred trgovskim konzorcijem,
novim upravnim poslopjem Tovarne
emajlirane posode, bolnišnico in še dosti
V poslopju zdravstvenega doma v Celju, ki bo te dni dograjen, bo nego-
spodarski del razstave »Celje 1957«.
dejavnosti. Celje 1957 je nekak neuraden
praznik, manifestacija najporov, uspehov
in načrtov vseh prebivalcev.
Nedvomno je, da so dela pri olepšavi
mesta v zadnjem času zaradi razstave
pospešena, pripomniti pa je treba, da ni-
so kampanjska, temveč samo del obsež-
drugih, sicer majhnih a za stilno enotno
podobo mesta zelo važnih stvari.
Z gotovostjo lahko pričakujemo, da se
bo Celje dostojno pripravilo za svojo naj-
večjo letno manifestacijo in da se bo čez
leto ali dve že lahko imenovalo »mesto
belo, lepo, polno sonca in zelenja«.
Motorna kolesa se bodo
pocenila
v zadnjem času vidimo vedno več mo-
tornih koles na naših cestah in marsiko-
ga še miče, da bi si ga nabavil. Cene so
še vedno skoro nedostopne in le srečniki
si jih lahko nabavijo brez kreditov. Zato
pa nas toliko bolj zanima, ali so izgledi,
da bi se motorna vozila v bližnji bodoč-
nosti pocenila.
V naši državi že več tovarn izdeluje
motoma kolesa. Tovarna »Tito« v Vogo-
šču pri Sarajevu je ena med tistimi no-
vimi tovarnami, ki ima dokajšnje možno-
sti, da konkurira sedmi jim cenam motor-
jev na našem tržišču. Tudi tovarna »To-
mos« misli na znižanje cene, saj sklepa
koprodukcijske pogodbe z našimi tovar-
nami le na tej osnovi, da plača za izdelek^
ki bi v inozemstvu stal 1 dolar, 600 di-
narjev. Tako se nam ob pregledu dolar-
skih cen NSU motorjev odpre dokaj obe-
tajoča perspektiva.
Dolarska cena novega NSU mopeda
tovarne »Tito«, ki se bo vsak čas pojavil
na našem tržišču, bo znašala 89 dolarjev
— ah v našem denarju 53.400 dinarjev.
Pogovor o kreditih za
obnovo na Kozjanskem
Za področje krajevnih odborov Dren-
ska reber, Lesično in Zagorje je bil v
šoli na Pilštanju sestanek vojnih pogo-
relcev, ki sta se ga udeležila zastopnika
okraja in predsednik občine Kozje. Ce-
Prav je poteklo dvanajst let od ustanovit-
ve obnovitvenih zadrug in je bila zlasti
prvih šest let obnova v največjem raz-
mahu, je še vedno nekaj oškodovancev,
ki si svojih domačij še niso v polnem
obsegu obnovili. O tem je bilo dosti govo-
ra, še več pa o vračanju starih kreditov
izza prvih let obnove. Nekaterim so od-
pisali večje, drugim manjše zneske, ka-
•^šno je bilo pač gospodarsko in socialno
Ktanje zadolženega.
Na sestanku so govorili tudi o izred-
fiem kreditu, ki je bil za obnovo odobren
pred leti in je prvi obrok že zapadel v
plačilo. Domenili so se, da bo posebna
občinska komisija pretresala .posamezne
primere, stare in nove, ki jih bodo pri-
javili prizadeti dolžniki. Za plačilne olaj-
šave bo merilo, kaiko je kdo izkoristil
odobreno posojilo, njegovo gospodarsko
®^ainje, upoštevali bodo tudi elementarne
J^ezgode, bolezni in drugo zlo, ki je po-
Sf^alo dolžnika v gospodarsko stisko.
Na rednem odplačevanju obročnih de-
ležev bo v okviru zmogljivosti vsekakor
treba vztrajati. Ta vračila se bodo ste-
kala v sklad za obnovo. Iz njega bodo
krpali nova posojila oškodovanci, ki še
obnove svojih poslopij niso končali. De-
bo potemtakem prihajal iz obnove
^ odhajal v obnovo.
®tED PRVIMI V KONJIŠKI OBCINI
Med prvimi so to nedeljo imeli na po-
^^ju konjiške občine polletni občnd
^^r člani sindikalne podružnice Kostroj.
^oleg poročil odbora ,xxxiružnice je bil
^•^an tudi polletni obračun podjetja. O
^elu im nalogah kongresa DS pa je poro-
cal delegat kovinarjev celjskega okraja
Bojan Leskovar iz TKO-Zreče. Ude-
na ziboru je bila dokaj dobra.
Na razstavi se bodo
industrijske šole posebej izkazale
v pravkar dograjenem traktu bodo-
čega Zdravstvenega doma za traktom
poslopja občinskega ljudskega odbora
bo bržčas pestrost razstavnih paviljo-
nov največja. Ker bodo industrijska
podjetja razstavljala v Gaber ju, kme-
tijstvo pa na Lavi, bo to poslopje spre-
jelo pod streho najrazličnejše razstav-
Ijalce, predvsem iz ustanov in društev.
Brez dvoma, tako vsaj obeta seznam
predvidenih razstavnih predmetov, bo
posebne pozornosti vreden paviljon
Ljudske tehnike. V okviru tega dela
razstave bodo pokazali svoje znanje in
uspehe tudi gojenci industrijskih šol
našega okraja. Razstavljali bodo go-
jenci industrijskih kovinarskih šol To-
varne emajlirane posode. Železarne
Store, Industrijske steklarske šole iz
Rogaške Slatine, nadalje mladi člani
organizacij Ljudske tehnike iz raznih
podjetij, kot »Idro« in drugi.
Navedli bomo nekaj najpomembnej-
ših izdelkov teh mladih ljudi:
Gojenci Industrijsko kovinarske šole
Tovarne emajlirane posode bodo med
drugim razstavili brusilni stroj za bru-
šenje nožev pri grafičnih strojih, na-
dalje moderno operacijsko mizo za po-
trebe celjske bolnišnice ter vrsto dru-
gih izdelkov.
Gojenci iz Štor bodo presenetili obi-
V tem okviru bo v posebnem oddel-
ku Tajništvo za notranje zadeve raz-
stavilo tudi svoj »prebogat«' material
o prometnih nesrečah, s tem pa zdru-
žilo najvažnejša navodila za izboljša-
nje stanja v našem prometu, ki spričo
vedno večjega razvoja terja mnogo več
pozornosti in poduka delovnim ljudem.
RAZSTAVA KULTURNE
DEJAVNOSTI
Poseben oddelek bo namenjen kul-
turni dejavnosti našega mesta. Brez
dvoma bo prava kulturna atrakcija raz-
stava grafik največjih mojstrov pre-
teklosti in sedanjega časa. Istočasno
bodo razstavljali svoja dela celjski
akademiki, slikarji in kiparji, nadalje
likovniki-amaterji, poseben kotiček pa
bo posvečen celjskim literarnim de-
lavcem. Tu bodo pokazali dela pisate-
ljev, pesnikov, znanstvenikov in drugih
literarnih ustvarjalcev iz preteklosti in
današnjih "dni. En oddelek pa bo po-
svečen Albertu Sirku ob 10-letnici nje-
gove smrti. To bo retrospektivna raz-
stava njegovih del.
Nadalje bo marsikatero zanimivost
obiskovalcem odkril oddelek, kjer bodo
razstavljene posebnosti iz zelo starega
mestnega arhiva.
uredili tudi malo kinodvorano, kjer
bodo vrteli ozke filme esperantisti.
Ljudska tehnika in drugi.
VELIKA MODNA REVIJA
V okviru prireditve »Celje 1957« bo
na dan 2. septembra v Celju (dvorana
kina Union) najmanj troje predstav ve-
like modne revije. Na tej reviji bomo
lahko videli nad 60 modelov. Sodeluje
okoli 30 celjskih podjetij in obrtnih
obratov. Program bo dopolnjeval bogat
kulturni spored. Sodelovali bodo člani
najuglednejših kulturno umetniških
ustanov naše republike.
Seznam razstavljalcev
na razstavi,, Celje 1957"
Metka. Celje: Tovarna odej, .Škofja vas; Volna,
Laško; Tekstilna tovarna. Prebold: Tovarna no-
gavic, Polzela: Tekstilna tovarna. Šempeter; ju-
teks. Žalec; Toper. Celje; Vrvica. Celje.
Kovinska industrija
Tovarna emajlirane posode. Celje; Tovarna
tehtnic, Celje; Idro, Celje: Tovarna žičnik izdel-
kov. Celje; Tov. kov. orodja. Zreče; Kovinsko
podjetje, Žalec: Kostroj. Slov. Konjice; Alpos,
Šentjur; Tov. kovin. izd. in liv.. Vitanje; Goran,
Zagreb; TAM, Maribor; Iniopl. Slov. Bistrica.
Rudarstvo metalurgija
Rudnik lignita. Velenje; Rudnik. Zabukovca:
Rudnik, Laško: Pesek Bentonit. Štore; Žele-
zarna. Štore; Cinkarna, Celje.
Kemična industrija
Tovarna organskih barvil, Celje; Aero, Celje;
Stol. Celje; Keram. industr., Liboje; Kemična
ind.. Mozirje; Steklarna, Rog. Slatina.
Gradbena industrija
Beton, Celje; Stavbenik, Celje; Savinjgrad.
Celje; Celjske opekarne; Opekarna, Ljubečna;
Opekarna, Ložnica Žalec: Opekarna, Loče; Apne-
nik, Pečovnik.
Lesna industrija
Lip Savinja, Celje; Tovarna pohištva. Polzela;
Lesna galanter.. Rim, 7oplice; Lip, Konjice; Lip
Mestinje; Lip, Šentjur; Lip, Nazarje; Lesno pod-
jetje. Šempeter; Lik. Šoštanj: Papirnica. Višnju
Usnjarska industrija
Konus, Konjice; Tov. usnja, šoštanj: Tov. nsnj«.
Rečica.
Razno
Termoelektrarna, šoštanj: Termoelektrarna.
Velenje; Elektro, Celje; Mlinsko podjetje, Celje;
Pivovarna, Laško: Celeia sad, Celje; Celjska ti-
skarna, Celje; Mestna hranilnica, Celje; Galan-
terija, šoštanj: Plinarna Vodovod. Celje.
Trgovina
Volna. Celje; Ljudski magazin, Celje; Tkanina.
Celje; Manufaktura, Celje; Kovinotehna, Celje:
Železninar. Celje; Avtomotor, Celje; Elektro
radio, Celje; Jugotehnika. Celje; Jadran, Celje:
Kristalija, Celje; Usnje, Celje: Potrošnik, Celje:
Naša knjiga, Celje; Tobak (Tob. tov. Ljubljana);
Koloniale živila. Celje.
Obrt
Kolarstvo. Petrovče: Kovinsko podjetje, Celje:
FinomehanfKa. Celje: Klinar Miloš, Celje
(ključ.); Pristovšek Miloš, mizar; Čevljarstvo.
Celje; Vulkanizacija. Celje; Grobelnik Dominik,
finomeh.; Fotolik. Celje; Miz. podj. Oprema,
Celje; Planinšek Anton, ključ., Celje; Kerin
Franc, mizar, Celje: Jaklič Franc, torbar, Celje:
Tapetništvo, Celje: Javoršek Ignac, klujč., Celje;
Elektro radio, Konjice; Mesnine, Celje: Jurkovif
Alojz, kolar, Celje; Cevljarna, Petrovče; Felici-
jan Kranjc, lončar, Vojnik; Avtoobnova, Celje:
Cementnine, Celje: Toniažin Dom., klobuč..
Celje: Dolžan Franjo, klepar, Celje: Zlatarna.
Celje: Aurea, Celje,
Rekapitulacija
Tekstilna industrija 9; Kovinska industrija 12;
Rudarstvo — metalurgija 6; Kemična industrija
6; Gradbena industrija 8; Lesna industrija 10;
Usnjarska industrija >; Razno tO: Trgovina 16;
Obrt 26: skupaj 106.
Tudi zavod za pospeševanje
gospodinjstva bo razstavljal
Zadnji hip se je v seznam razstav-
Ijalcev »Celje 1957« vpisal tudi Zavod
za pospeševanje gospodinjstva v Celju,
ki bo v svojih lastnih prostorih v Celju
na Cankarjevi ulici 4 uredil razstavo
»Naše sodobno gospodinjstvo«. Ta raz-
stava bo združena tudi s praktičnimi
prikazi, kar bodo naše gospodinje in
vse, ki se zanimajo za gospodinjstvo
prav gotovo toplo pozdravile. Prvotni
namen, da bi tudi Zavod za pospeše-
vanje gospodinjstva uredil svoj raz-
stavni prostor v novem traktu Zdrav-
stvenega doma, je bil pozneje spora-
zumno z razstavnim odborom in Za-
vodom spremenjen v toliko, da bo prej
omenjena razstava v prostorih Zavoda.
Kakor vse ostale razstave, bo tudi
ta odprta v soboto, 24. avgusta ob 11.
uri dopoldne.
RADIO CELJE BO IMEL POSEBNE
ODDAJE »CELJE 1957«
V dnevih razstave, to je od 24. av-
gusta do 4. septembra, bo imel radio
Celje poleg rednega in običajnega pro-
grama še posebne oddaje, ki bodo po-
svečene razstavam in prireditvam »Ce-
lje 1957«. Te oddaje bodo ob delavni-
kih od 10.10 do 10.40 ure, ob nedeljah
pa v času od 12.00 do 13.00.
Novozgrajeno upravno poslopje Tovarne emajlirane posode, kjer bo
gospodarski del razstave.
skovalce s celo vrsto različnih strojev,
ki so jih izdelali v svoji delavnici. Ve-
činoma bodo to stroji, ki jih potrebu-
jejo naša industrijska podjetja za iz-
boljšanje svoje proizvodnje, kot za to-
varno »Aero«, Tovarno organskih bar-
vil, za »Volno« Laško in podobno.
VELIK DEL RAZSTAVE BO
ZAVZEMALA ZDRAVSTVENA
DEJAVNOST
V isti stavbi bodo tudi paviljoni, kjer
bodo prikazali najrazličnejše dosežke s
področja naše zdravstvene službe, pred-
vsem pa bodo interesantni oddelki, kjer
bodo prikazovali nujnost zdravstvene
in delovne zaščite naših delovnih ljudi,
oddelek, kjer bo prikazano vse, kar
spada pod tehnično zaščito dela itd.
Zdravstvo bo s številnimi grafikoni in
prikazi pokazalo razvoj zdravstvene
službe, zlasti tiste, ki je neposredno
povezana s proizvodnjo.
LOVCI, RIBICI, KINO IN ŠE
MARSIKAJ
Celjski lovci bodo svoj prostor na-
polnili s svojimi trofejami, med temi
bodo tudi tiste, ki so lani na svetovni
razstavi v Diisseldorfu dobile najvišje
nagrade. Ribiči bodo uredili akvarije
z živimi sladkovodnimi ribami. Priča-
kujemo tudi njihov oster protest proti
onesnaženju Savinje in drugih voda.
Svoj kotiček bodo uredili tudi esperan-
tisti, medtem ko bo brez dvoma zani-
miva razstava celjske podružnice »Dru-
štva narodov«.
Zelo zanimiv bo urbanistični načrt
za izgradnjo Stor, ki bo podprt s štu-
dijskimi detajli, ob katerem bodo obi-
skovalci lahko videli ves potek del in
študij, da pride do dokončnega načrta
o razvoju nekega kraja. Ta oddelek je
organiziral Svet za komunalo pri celj-
ski občini.
V isti stavbi v Gregorčičevi ulici bodo
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V MOZIRJU
Zadovoljivi uspehi
Pred dnevi je bila v Mozirju občin-
ska konferenca ZK za mozirsko občino,
na kateri je zastopalo 13 osnovnih or-
ganizacij okoli 40 izvoljenih delegatov.
Med gosti je bil tudi organizacijski se-
kretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju
tov. Jakob Žen.
Iz poročila sekretarja komiteja in
razprave povzemamo, da so osnovne
organizacije ZK po VI. kongresu ZKJ
kljub nekaterim slabostim in pomanj-
kljivostim dosegle zadovoljive uspehe.
Posebno skrb so posvetile razvoju, utr-
ditvi in samemu delu organov delav-
skega in družbenega upravljanja. Da-
nes dela v teh organih na področju
mozirske občine že okoli 1000 ljudi. Or-
ganizacije ZK so tudi precej pripo-
mogle za izboljšanje dela v množičnih
organizacijah. Samo v odborih SZDL
dela danes nad 30 članov ZK, aktivno
pa delajo tudi v drugih organizacijah
in društvih.
Poleg uspehov, ki so jih dosegle osnov-
ne organizacije pri svojem delu, so na
konferenci ugotovili tudi slabosti. Or-
ganizacije ZK so nudile vse premalo
pomoči mladinskim organizacijam. Za-
to so na konferenci sklenili, da je tre-
ba v bodoče zlasti kmečki mladini nu-
diti več pomoči kot doslej.
Na področju kmetijstva in zadruž-
ništva so osnovne organizacije doslej
še premalo napravile. Storiti bi morale
več za utrditev in uspešno delo kme-
tijskih zadrug in za razvoj socialistič-
nih odnosov na vasi. Tako stanje opra-
vičuje dejstvo, da je v organizaciji ZK
na področju mozirske občine premalo
kmetov, ki naj bi bili nosilci napred-
ni socialističnih idej na vasi. Zato bo
prav sprejemanje novih članov iz vrst
kmečke mladine in žena v bodoče ena
glavnih nalog osnovnih organizacij.
Konferenca je tudi ugotovila, da so
osnovne organizacije premalo napra-
vile za ideološki dvig svojih članov.
Zaradi tega člani ZK večkrat niso kos
posameznim nalogam, ki se pred njih
postavijo. Precej so govorili tudi o si-
stemu dela osnovnih organizacij.
Po daljši in plodni razpravi so iz-
volili nov 13-članski občinski komite,
ki je precej pomlajen, saj je v njem
kar 7 članov, ki so stari manj kot 30
let.
PRED VI. KONGRESOM LMS V CELJU
PpedhongpBsno tefemovonje mladine v celjskem ohFoju
V okviru priprav za VI. kongres LMS
je OK LMS Celje poslal pismo vsem ob-
činsikim komitejem LMS in delegatom
za kongres. V tem pismu pojasnjuje po-
goje predkongresnega tekmovanja in za-
to ga objavljamo, da bo lahko vsa mladi-
na poznala njegovo vsebino, in da bo ve-
dela, kaj mora storiti v dneh pred kon-
gresom.
PISMO
vsem občinskim komitejem LMS in vsem
delegatom VI. kongresa Ljudske mladine
Slovenije
Sklep Centralnega komiteja Ljudske
mladine Slovenije, da bo VI. kongres
LMS 13. in 14. septembra v našem mestu,
je vsekakor izraz priznanja naši mladini
za njeno dosedanje delo, hkrati pa nam
nalaga toliko večjo dolžnost, da se na ta-
ko pomembna dneva dostojno pripravi-
mo.
Na čast VI. kongresa razpisujemo eno-
mesečno tekmovanje med občinskimi ko-
miteji in aktivi LMS z željo, da bi po-
živili delovanje mladine na vseh področ-
jih njenega naprednega udejstvovanja.
Tekmovanje bo trajalo od 12. avgusta do
12. septembra, 14. septembra, na mla-
dinskem zborovanju v Celju, pa bodo
prejeli častne diplome trije najboljši ob-
činski komiteji in petnajst najMjših
osnovnih organizacij LMS.
Program tekmovanja:
Člani ideološko-politične komisije pri
CK LMS bodo v dneh pred. kongresom
obiskali vse občinske komiteje, kjer bo-
do predavali o razvoju mladinskega gi-
banja vsem članom občinskih komitejev,
delegatom in predsednikom osnovnih or-
ganizacij. Občinski komiteji naj poskrbi-
jo, da bodo potem to temo obravnavali
na sejah osnovnih organizacij. Proti kon-
cu avgusta bomo objavili kongresno gra-
divo. Tudi o tem naj razpravljajo vsi
aktivi LMS.
Komisije bodo pripravile ustrezno gra-
divo po določenih temah za kongresno
razpravo. Da pa bi bila vsebina razprav
čimbolj stvarna, morajo o njej raziprav-
Ijati mladinske organizacije po svojih de-
lovnih posebnostih.
Do kongresa naj ne bo mladinca, ki bi
ne imel članske izkaznice. Večina občin-
skih komitejev ni poskrbela, da bi člani
redno plačevali članarino. Vso zaostalo
članarino je potrebno do kongresa pobra-
ti in pravilno odvesti. V program tekmo-
vanja spada tudi vključevanje novih čla-
nov v LMS in ustanavljanje novih akti-
vov.
Mladinske organizacije naj medseboj-
no tekmujejo v posameznih disciplinah
telesno vzgojne dejavnosti: tekmovanje v
atletiki za prvaka v organizaciji, za naj-
boljšega šahista, plavalca in tako dalje.
Zaželeno je tekmovanje v orientacijskih
pohodih. Strokovno pomoč bodo mladini
nudila društva Partizan.
Ko bodo zaključili tekmovanja v po-
sameznih organizacijah, naj tekmujejo
organizacije med seboj. Od prvega do de-
setega septembra pa bodo tekmovbli med
seboj občinski komiteji, ki naj medseboj-
no določijo tekmovalce. V program tek-
movanja spadajo tudi kulturne in pro-
svetne prireditve (igre, nastopi pevskih
zborov, recitacijski večeri in drugo.)
Občinski komiteji naj sami določijo
ocenjevalne komisije za tekmovanja na
svojem področju. Pri Predsedstvu OK
LMS Celje smo imenovali komisijo, ki
bo spremljala tekmovanja in sikupno z
občinsikimi ocenjevalnimi komisijami
ocenila, kateri občinski komiteji in or-
ganizacije so dosegli najboljše uspehe v
predkongresnem tekmovanju. Za vsa
medobčinska tekmovanja je potrebno
obvestiti OK LMS Celje, kakor tudi za
vsa tekmovanja med osnovnimi organi-
zacijami, da bo ocenjevanje čimbolj ob-
jektivno.
Tovariško Vas pozdravljamo in želimo,
da bi dosegli čimboljše uspehe v pred-
kongresnem tekmovanju!
Okrajni komite LMS
Celje
Končno je Celje dobilo
predelovalnico za mesne izdelke
V zadnji številki našega lista je celj-
ske gospodinje in vse naše potrošnike
prijetno iznenadila vest, da je gospo-
darska poslovna zveza, obrat »Planina«
Celje odprl novo predelovalnico mes-
nih izdelkov in hladilnico na Teharski
cesti št. 25. Kako velike važnosti je za
naše mesto ta pridobitev, ni treba po-
sebej poudarjati.
Podjetje »Planina« je bilo po reor-
ganizaciji mesnih -podjetij vse od leta
2e pri reorganizaciji se je podjetje
»Planina« čutilo zapostavljeno, i;aj niso
dobili potrebnih strojev na razpolago,
niti niso imeli primernih prostorov. Prvo
leto so našli »zatočišče« v neki opu-
ščeni drvarnici, pozneje pa so se selili
še dvakrat, dokler niso leta 1955 končno
našli za silo odgovarjajočih prostorov,
kamor so preselili svoje pisarne. Prav
tako tudi avtomobilov niso imeli pri-
mernih — zadovoljiti so se morali s
Predstavniki celj-
ske občine si ogle-
dujejo sodobno ure-
jene prostore.
Pogled na obnov-
ljen obrat.
1954 brez mesne predelovalnice. Sicer
so imeli v Trnovljah majhen predelo-
valni obrat s kapaciteto 400 kg mesa,
vendar je bil brez hladilnih naprav in
brez vodovoda ter v nobenem pogledu
ni odgovarjal sanitarnim pogojem. Nič
čudnega ni bilo zato, da so celjske go-
spodinje često negodovale zaradi slabe
kvalitete mesa in mesnih izdelkov. Spo-
minjamo se tudi, da so ti higienski ne-
dostatki primitivnega mesno predelo-
valnega obrata imeli za posledico po-
goste zastrupitve z mesom in smo v
lanskem letu zabeležili precej takih
primerov.
Zato pa je obrat »Planina-< v lan-
skem letu predložil pristojnemu foru-
mu ultimativen predlog, da gre obrat
ali v likvidacijo, ali pa se mu dodeli
potreben kredit za nov, sodoben obrat.
starimi, za katere se je zanimal kveč-
jemu še »Odpad«.
Toda vse te težkoče so vztrajno pre-
magovali, odpovedovali so se vsa ta
leta delitvi dobička in so si raje na-
bavili nove stroje in dva nova avto-
mobila — kljub temu pa so bile cene
njihovih mesnih izdelkov še vedno
konkurenčne. Dobičku se nismo od-
rekli samo v dobro našega kolektiva,
temveč v korist vseh potrošnikov —'
pravijo. In potrošniki, ki bomo odslej
lahko dnevno imeli sveže meso in mes-
ne izdelke, smo lahko temu nesebič-
nemu in požrtvovalnemu delovnemu
kolektivu samo hvaležni.
Njihov lanski »ultimatum« je celjska
občina razumevajoče sprejela z naka-
zilom 10 milijonov dinarjev. Prav tako
( Nadaljevanje na 4. strani)

jgogled po svetu
fiajTnlajši minister starikavega Aden-
auerja je Franc Josef Strauss, skoraj
dvakrat mlajši od svojega vladnega
§efa. V njegovi uradni biografiji stoji,
^a je služil v motorizirani sekciji S A
samo zato, ker ga je zanimal motocikel.
Dosegel je čin podporočnika, s politiko
gg je začel baviti šele pred nekaj leti,
d že takrat je govoril, da Nemci ne
bodo branili meja, ki jih je potegnila
tuja neumnost. Bil je zoper Zahodno-
evropsko zvezo, češ da nalaga Nemcem
samo dolžnost, pa nobenih pravic. Šči-
tili naj bi s svojimi bataljoni umik
jirnerikancev, Angležev in Francozov
1 nemškega ozemlja v primeru napada
1 Vzhoda. Zato je imenoval te bata-
ljone samomorilske. Tudi pariške spo-
razume ni odobraval, čeprav so Nem-
čiji prinesli suverenost. Po njegovem
Zapadna Nemčija ne sme biti objekt,
ampak subjekt, z drugo besedo za Nem-
čijo ni diktata (po pariških sporazu-
mih Nemci ne smejo imeti strateške
aviacije, ne atomskega orožja in ne
več kot 12 divizij). Ce bo Nemčija sub-
jekt, bo tudi Zedinjena Evropa moč-
nejša, s tem pa tudi Nemčija, ki bo
imela v tej Evropi prvo besedo. Ame-
rikancem ne bodo več potrebni strate-
ški načrti o umiku iz Evrope, saj ame-
riške vojske za obrambo Evrope ne bo
več treba.
Z drugo besedo: Evropa ne more biti
niti močna niti zedinjena, če ne bo
pod nemškim vodstvom, brez Nemčije
pa tudi Atlantski pakt ni tisto,' kar naj
bi bil. »Preteklost in tradicija*se ne
moreta uničiti«, izjavlja Strauss. Nem-
ci hočejo biti v Evropi prvi enakoprav-
ni evropski partner Amerikanca.
Leta 1954 je že obetal, da bodo Nemci
v nekaj letih imeli najmodernejšo ar-
mado, s tem pa- tudi glavno pozicijo
v Evropi. Postati moraš močan, pa boš
dobil vse, kar si želiš. »Kdor nič nima,
ne more ničesar dati, pa tudi ne more
nič dobiti.« To je sicer paradoks, pa
dobro kaže, kaj bi Strauss rad: Ze-
dinjeno Nemčijo z vojaškim adutom,
ki bi ga držali v rokah Nemci, ne Ame-
rikanci.
In Nemčija se je začela oboroževati.
Ne s puškami, kajti Strauss pravi, da
je puška za v muzej. On hoče kvaliteto,
ne kvantiteto, čim več takih, ki bi
znali ravnati z atomskim orožjem. Po-
leg tega rhisli Strauss na razne stopnje
nemške obrambe, s katero bi na hitro
vključil milijone mož (teritorialno, pro-
tiavionsko in civilno obrambo) mimo
tistih »mobilnih enot«, ki hi jih Nem-
čija dala na razpolago Atlantskemu
poveljstvu.
Pariški sporazumi prepovedujejo
Nemčiji proizvodnjo atomskega orožja,
ne prepovedujejo pa uvoz tega orožja.
, Strauss je seveda za proizvodnjo, ker
je proti degradaciji Nemčije. In baje
se že proizvajajo majhne prenosne
nemške rakete. Tako Strauss kot Aden-
auer sta terjala A-bombo oziroma tak-
tično atomsko orožje. Govorilo se je
mnogo o Straussovem obisku v Co-
lomb-Becharu v Sahari, francoskem
centru za atomske poskuse z raketami,
in o francosko-nemškem sodelovanju
na tem področju. Tudi komandant
Atlantskega pakta Nordstad je letošnje
spomladi izjavil, da se strinja s Straus-
som v zadevi nemške atomske taktične
oborožitve.
Nemška oborožitev, naraščanje nem-
ške vojaške moči je torej prav tako
dejstvo kakor njena gospodarska moč
in njen naraščajoči politični vpliv. Psi-
hoza premagane nacije je, kaže vsaj ta-
ko, že izpuhtela iz Fricev. Francozi in
Angleži že ne vprašujejo več, kaj je
Nemcem dovoljeno, kaj pa ne, Ame-
rikancem pa je nemška vojska vseka-
kor važnejša kot francoska ali angle-
ška, vsaj videz je tak.
Ko je atlantski pakt zasedal letoš-
njo spomlad v Bonnu, se je Adenauer
potrkal na prsi, da je Nemčija v krat-
kem času dosegla, kar je pakt od nje
pričakoval. Ne samo, da je dosegla to
2a pakt, dosegla je tudi zase.
Gotovo ni naključje, da je Strauss
'Nemškemu vojaku ukrojil tradicionalno
''uniformo s pruskim škorrijem vred, češ
da je prva uniforma nemške vojske, ki
jo je predpisal Blank, za hotelske vra-
tarje, ne pa za nemškega vojaka. Aden-
aeur pa je dejal, da je taktično atom-
sko orožje samo izboljšana artilerija.
Pravzaprav zares »lepo« izboljšanje,
soj ena sama granata z atomsko glavo
lahko zbriše polmilijonsko mesto z
zemlje.
Razume se, da naraščanje nemške
''^pjaške moči ne more biti prijetno tudi
tistim, ki sede v istem poveljniškem
šotoru. To nedvomno vznemirja Fran-
in Angleže, čeprav nezaupanje še
bruha na dan tako, kakor bi človek
Po evropski zgodovini zadnjih 80 let
'Pričakoval.
Vznemirja pa tudi države, ki se dr-
izven blokov, saj se zavedajo, kak-
šno nevarnost pomeni nemški vojni po-
tencial, kadar se moštvo nemške voj-
ske prevzame z mislijo o svoji premoči
iri o svojih pravicah, ki naj bi iz te
Premoči potekale. Zato morda ni na-
Pak, če smo s tem člankom opozorili
nekatere sicer znane momente iz po-
^ojne nemške rasti.
T. O. '
VELIKA DRUŽINA
Kdo lahko reče, da Polzela ni lep kraj? Toda kljub temu Polzela
ni znana po vsej domovini zaradi svojih lepot toliko, kot zaradi »la-
stovk«. Lastovke na ovitkih tisočev parov nogavic, ki vsak dan romajo
v prodajo, so zlasti med ženskim svetom proslavile kraj ob bistri Sa-
vinji sredi hmeljskih nasadov.
Poglejmo v to »gnezdo«, od koder le-
tajo v svet p)olzelske lastovice:
Res je to gnezdo, toda ne v žaljivem,
temveč v toplem pomenu besede. Malo-
kateri kolektiv je uspel splesti tako
tople in socialistično pristne odnose,
kot so jih tu. Ena sama velika družina
so, katere člani ne cenijo svoje »stre-
he« samo zato, ker se jim pod njo reže
vsakdanji kruh, temveč tudi zato, ker
jim je res prijeten dom.
V Polzeli so že zdavnaj podrli plot
okoli tovarne. Ne tistega resničnega iz
pletene žice, temveč onega, nevidnega,
ki je ločil, strogo ločil ljudi od njiho-
vega privatnega življenja. Nasprotno.
Ljudem, ki delajo v tovarni, bi bilo
nevzdržno težko in dolgočasno, če bi
ta zid spet postavili. Vse, kar daje kra-
ju poudarka v javnem, društvenem, po-
litičnem, pa tudi čisto zasebnem živ-
ljenjskem gibanju, je tesno povezano z
»lastovičjim gnezdom«.
Zakaj? Na vsakem koraku najdete
odgovor:
V polzelskem
„Lastovičjem
gnezdu"
Jutri: Nova Polzela...
Ne samo doseženi uspehi, tudi na-
črti priklepajo ljudi na tovarno. Kak-
šni so ti načrti? Pokazali so mi urba-
nistični načrt. Okoli tovarne bo v krat-
kem času zraslo novo naselje. Tovar-
na bo zgradila več blokov, poleg teh
pa bodo delavci in nameščenci s po-
močjo tovarne zgradili individualne hi-
šice. Brezplačno bodo dobili zemljo,
načrte, pa tudi drugačno pomoč. V na-
črtu imajo tudi kulturni dom in po-
dobne zgradbe za javno uporabo. Ti na-
črti pa niso šele v glavah vseh, »ki
nekoliko več skrbijo«, temveč so že tu,
odobreni in pripravljeni za realizacijo.
Proizvodnja vedno višja...
Ce je kdo, ki je bral te vrstice, dušil
bojazen, češ, kaj pa njihove osnovne
proizvodne naloge, če toliko delajo iz-
ven tovarne?
nje v kolektiv, načrti pa jim delovno
vnemo samo povečujejo.
Kljub zastarelosti nekaterih oddelkov,
kljub dotrajanosti nekaterih važnih
strojev, je kolektiv uspel ostati konku-
renčen popolnoma novim tovarnam te
vrste. Poleg tega, da je letos njihov
proizvodni plan bil postavljen za 14%
višje kot lani, sami pa so cene proiz-
vodom znižali za 8%, so polletni plan
pravočasno izpolnili.
Zanje pa je skoraj bolj važna pro-
daja. Tudi tu so uspeli. Blago v skla-
dišču je skoraj vedno sproti razproda-
no. To je posledica večje pestrosti asor-
timenta, boljše kvalitete izdelkov, kon-
kurenčnosti cen in končno ekspeditiv-
nosti prodajne službe, ki je »opletla«
domala vso Jugoslavijo.
Obsežni proizvodni
načrti...
Kot že rečeno, do nedavnega še dokaj
moderna tovarna, je spričo gradnje no-
vih konkurenčnih podjetij postala čez
noč precej zastarela. Kolektiv ni bil
slep za ta dejstva. Sloves polzelskih
nogavic ne sme pasti! Ne bom opiso-
val, kako so uspeli, toda uspeli so, da
bo tovarna v kratkem uvozila vrsto
novih strojev, med katerimi bo nekaj
takih, ki bodo proizvajali take noga-
vice, da se bo tovarna spet povzpela
med prvake tovrstne proizvodnje pri
nas. Dobili bodo 19 novih strojev. Od
tega bo 10 strojev proizvajalo moške
(jacquard) nogavice, 9 strojev bo iz-
delovalo ženske nogavice, predvsem
dokolenke. S temi stroji bodo lahko iz-
delovali najtanjše nogavice, kar jih
naša domača proizvodnja pozna.
Končno bodo v tovarno postavili tudi
turbo aparat za fiksiranje nogavic. S
tem strojem bodo lahko izdelovali ny-
lonke in perlonke brez črte in v mre-
žastem vzorcu.
Kot vidimo, nam Tovarna nogavic v
Polzeli obeta tudi proizvodna presene-
čenja, ki jih bodo naši potrošniki, pred-
vsem pa naš nežni spol, zelo veseli.
Take uspehe je dosegel in takšne
uspehe nam še tudi v bodoče obeta ko-
lektiv, ki je v srcu Savinjske doline
spletel sebi prijetno in za vso družbo
koristno »lastovičje gnezdo«.
Skrb za človeka, skrb zase...
Oni so kolektiv. Socialističen kolek-
tiv. Skrb za človeka je skrb kolektiva
za posameznika in skrb posameznika za
kolektiv. Razvoj demokratičnosti in de-
lavskega samoupravljanja kuje nove
nepisane zakone v odnosih. Ni patro-
nov in botrov. Vsi skrbijo... Ce kdo
posebej skrbi, ga je izvolil kolektiv, da
to dela. Vsak po svojih močeh in spo-
sobnostih, seveda nekateri bolj, drugi
manj. Zavesti res še ni mogoče dolo-
čiti po kakšnem pravilniku.
Poglejmo, kaj vse so že naredili in
kaj delajo.
Poleg proizvodnih nalog imajo dosti
drugih delovnih uspehov. Okoli tovar-
niških poslopij, čisto do vrat, segajo
nasadi rož in okrasnega drevja. De-
lavnice so večinoma že vse sodobno in
higiensko urejene, da inšpekcije gredo
brez negativnih pripomb mimo. Ce kje
še ni vse tako, bo kmalu. Tega sicer
ne delajo zato, da bi bilo inšpekcijam
všeč. Predvsem je tako po volji njim
samim. Odmor je v tej tovarni daljši.
Po malici lahko za nekaj časa igrajo*
odbojko ali kaj podobnega. Knjigovod-
stvo ugotavlja, da to ni v škodo pro-
izvodnje. Pod upravnim poslopjem so
ponovno preuredili dvorano. Tu je to-
varniška restavracija. Tu delijo tople
obroke ob 9. uri za dopoldansko izme-
no, opoldne kosilo za obe izmeni, po-
poldne ob 18. uri pa za popoldansko.
Nekateri jemljejo hrano domov. Dobra
je in poceni.
Kdor pridno dela, zasluži resničen
odpočitek in razvedrilo. Tako so rekli
v polzelski tovarni nogavic, ko so se
odločili za nakup- hiše v Piranu, kjer
naenkrat lahko preživlja letni dopust
25 ljudi. Za prvo izmeno jih je bilo
težko najti. Niso bili navajeni, da bi
hodili na dopust drugam. Toliko let je
že minulo, pa se še vedno niso vsi
otresli predsodka, češ, to je luksus za
gospodo. Zato je tovarna poslala v pr-
vo izmeno 15, sindikalna podružnica pa
10 najstarejših delavk in delavcev na
brezplačen oddih. Potem je šlo samo
od sebe. 300 din na dan za pet obrokov
in prenočišče. Tako poceni se še doma
ne živi. Ce pa je kako ležišče prazno,
ga odstopijo tekstilcem iz Prebolda,
Šempetra in drugod. Pred mesecem je
bila v Piranu delavka, ki prej ni prišla
dlje kot do Celja. Je izjemen primer,
toda zanjo vsekakor tem bolj nepo-
zaben.
Kdor pridno dela, zasluži počitek. V polni meri jim ga nudi počitniški
dom v Piranu.
Spori jim je najbolj priljubljen .. •
Polzelske kajakaše poznamo že dolgo.
Tudi odboj kaši niso od muh. Letos pa
so se lotili naloge, ki bo koristila šport-
nemu napredku celotnega kraja. Gra-
dijo športni park. Tu bodo igrišča za
nogomet, odbojko, košarko, lahkoatlet-
ske naprave in steze, strelišče in kmalu
morda tudi pravi olimpijski bazen. Ta
park pa ne bo namenjen samo špor-
tašem iz tovarne. Zakaj neki? Tovarna
in Polzela sta pač neločljiva pojma. Na-
prave bodo služile vsem. Saj tudi vsi
pomagajo graditi; delavci in tovarne,
člani .»Partizana«, šolska mladina in
drugi. V tovarni nimajo svojih dru-
štev. Toda v »Partizanu«, pri »Svo-
bodi« in v drugih društvih bi bilo pre-
sneto malo ljudi, če bi ne bilo v nji-
hovih vrstah delavk in delavcev To-
varne nogavic.
Tako je njihovo stališče, ki je pripo-
moglo, da se polzelski predel vedno hi-
treje razvija v pristno krajevno skup-
nost, kjer ni več sledu o nekdanjih
tekmah med tovarno in terenom.
Ravno razgibanost izven proizvodnje
je povzročila, da so tudi delovni uspe-
hi vedno večji. Kolektiv ve, da taka
dejavnost požira sredstva in da sred-
stev brez dela ni mogoče zbrati. Nagel
razvoj tovarne in kraja je vlil zaupa-
V Velenju bodo zadružnice imele
lastno tržnico
v Velenju je te dni tričlanska komi-
sija pri KZ ocenjevala ureditev kmečkih
vrtov in vzdrževanje svinjakov. Opazili
so, da velenjske gospodinje polagajo ve-
liko pozornost ureditvi kmečkih vrtov, v
katerih gojijo v vse večjem številu naj-
različnejšo zelenjavo. Velenje p>ostaja
važno industrisko središče, ki se iz leta
v leto širi. Zadružnice se zavedajo — z
njimi vred pa vse ostale gospodinje —
da ibodo lahko na domačem trgu vsako
količino zelenjave in najrazličnejše po-
vrtnine sproti vnovčile in pri tem za-
služile kar lepe denarce.
Glede svinjakov komisija ni mogla iz-
reči tako ugodnega mnenja, saj pri mno-
gih gospodarstvih svinjaki še ne odgo-
varjajo. Pač pa so gospodinje posvetile
veliko pozornost vzreji svinj in so v zad-
njem letu skoro že povsod vpeljale dobro
čisto pasmo (nemško svinjo). Da bodo
tudi v tem pogledu dosegle lepe uspehe,
so sklenile, da bodo v bodoče svoje hleve
uredile po higenskih predpisih.
Velenjske zadružnice so po pregledu
komisije imele sejo in predlagale kme-
tijski zadrugi, naj jim uredi manjšo trž-
nico, kjer bodo same prodajale zelenjavo
in druge poljske pridelke. Zgleda, da bo
zadruga ugodila njihovi želji.
Izlet žena zadružnic v Logarsl(o dolino
Te dni je Okrajni odbor žena zadruž-
nic organiziral izlet, odnosno poučno ek-
"skurzijo v Logarsko dolino. Izleta se je
udeležilo 31 najibolj delavnih zadružnic
iz kmetijskih zadrug vsega okraja. Med
potom so si žene zadružnice najprej
ogledale drevesnico Mirosan, Hmeljski
inštitut v Žalcu, hmeljsko šolo v Vrbju,
obiskale so vzorne zadružnice v Braslov-
čah ter krenile proti Zadrečki dolini,
kjer so si v Bočni pri posestniku Zagože-
nu ogledale lepe malinove nasade. V
Gornjem gradu so se oglasile pri kmetu
Presečniku, ki ima najlepše in najsodob-
nejše urejeno kmečko hišo z gospodar-
skim poslopjem. Posebno pozornost je v
njih vzbudila sodobno urejena kuhinja,
ki lahko služi za zgled ne samo kmečkim,
temveč tudi mestnim domovom.
V Logarski dolini je bila razširjena se-
ja Okrajnega odbora žena zadružnic, na
kateri so žene razpravljale o bodočem
delu zadružnic pri KZ glede na spre-
membe, ki so nastale v zadnjem času.
Sklenjenp je bilo, da bodo odslej žene za-
družnice največ delale na pospeševalnih
nalogah, istočasno pa ne bodo zanemar-
jale gospodinjsko-izobraževalnih nalog.
TEKMA KOSCEV V BOCNI
Aktiv mladih zadružnikov pri Kme-
tijski zadrugi v Bočni je pred kratkim
organiziral tekmo koscev. Tekmovanja
se je udeležilo 8 članov aktiva mladih
zadružnikov in je povsem uspelo. Tek-
movanje je spremljalo nad 100 ljudi
iz Bočne in okoliških krajev. Vsi tek-
movalci so prejeli od zadruge prak-
tične nagrade.
Da se ne bo ponovilo
Pred 40 leti
Znameniti dnevi
Oictobrske
revoiuf ije
6. avgusta
Ustanovljena j«. .JTiga Začasna
vlada z udeležbo kadetov, eserov,
menjševikov in drugih strank. Mi-
nistri: Kerenski, Nekrasov, Avk-
sentiiev in drugi
8.—16. avgusta
Sesti kongres Vseruske socialho-
demokratične stranke baljševikov.
Vršil se je nelegalno. Partija je
štela 240 tisoč članov. Na kongresu
je zaniigalo stališče Lenina: Dvo-
vladje se je končalo. Sovjetl pod
vodstvom eserov in Tnenjševikov
so oblast dejansko izročili proti-
revolucionami Začasni vladi. Qe-
slo »Vso oblast sovjetom« je treba
začasno umakniti. Miren razvoj
revolucije je postal nemogoč, obo-
rožena vstaja je postala nujna.
Cilj vstaje: prehod oblasti v roke
proletariata ob podpori siromaš-
nih kmetov za uresničitev p'rogra-
ma boljševiške partije. Kurz na so-
cialistično revolucijo.
STR^ ^^^ ^^^AVGU^^^^te^^l^
Resnična zgodba iz Savinjske doline
v vsakem dinarju vidi le sebe
Gregor, ta vam je fant od fare! Sicer so
mu hodobni ljudje že pri samem rojstvu
prerokovali, da ga ne bo nikoli nič prida;
ali kaj, ko se taka in podobna preroko-
vanja tako rada izjalovijo. Bolj ko komu
slabo želijo, bolj mu leti skupaj in se mu
dobro godi.
Tudi Gregorju je sreča kar sama le-
tela v roke. Na polju je imel najlepše
žito, v sadovnjaku je drevje kar pokalo
od preobilice sadu, v svinjaku je svinj
kar mrgolelo, krave so mu pridno telile
in kobile v hlevu žrebile. Ko pa je še
dvakrat ali trikrat hmelj dobro prodal,
si je poiskal imenitno in bogato nevesto.
Združila sta se dva milijona in ljudje so
govorili, da ima Gregor stroj, ki kuje
denar. Pa to ni bilo res. Ampak Gregor
je bil priden ko mravlja, stiskač ko Jud,
znal je žuliti siromake in kar pa je bilo
poglavitno, je bilo to, da je ljubil le sebe.
In ko si je izbral še imenitno in bogato
ženičko, so ga hudobni ljudje začeli vla-
čiti po zobeh.
»Vrag ga naj pocitra! Milijoni mu kar
sami v roke letijo! Mislite, da se bosta
razumela? Figo se bosta! Boste videli,
kako se bosta še tepla! O, le verjamite,
kjer je denar, tam r.i sreče in zdravja.
Nič ne oo teknila bogati j a; kakor mu gre
skupaj, tako bo šlo tudi narazen ...«
Pa ni bilo nič. Gregor je ljubil svojo
ženo in žena je ljubila Gregorja. In naj
sta se obračala še tako nerodno, denarja
pri hiši nikoli ni manjkalo. Tudi zdravja
je bilo dovolj, pa čeprav sta garala ko
črna živina in si nista nič kaj posebnega
privoščila.
Potem je prišla \ojna in z njo nove
težave. Toda ne za Gregorja! Gregor te-
žav sploh ni poznal. Nabasal je v cekar
svinjsk h klobas in krač ter se šel po-
klonit nemškemu županu. Župan ga je
sprejel zelo ljubeznivo in mu obljubil vso
pomoč. In županova pomoč je bila izdat-
na. Popravil si je Gregor hišo in hlev,
nabavil moderne poljedelske stroje.
Gregor pa tudi za partizane ni bil skop.
D-ijal je več, kot so dajali drugi. In ka-
dar ga je kdo izdal, mu je priskočil na
pomoč župan. Da, kar je res, Gregor vam
je bil fant od fare! Pa naj bi bilo deset
vrst okupatorjev in prav toliko partiza-
nov, Gregor bi se znal prilagoditi na vseh
dvajset strani. In v rokah in srcu, v glavi
in petah je veroval v pregovor: »Najprej
je bog sebi brado ustvaril!«
Sebe je imel Gregor resnično zelo rad.
In iXMi besedo sebe je stlačil vso bogatijo
z ženo in otroki vred. Da, čuval je sebe,
kakor čuvamo mi punčico svojih oči!
Gregor se ni bal ne hudiča in ne biriča,
bal pa se je biti vojak. Kadar pa je prišla
na vrsto vojaška suknja, takrat Gregor
ni štedil. Podkupoval je levo in desno, pa
glejte, Gregorju je bila sreča tudi tukaj
naklonjena. Ne da bi na to mislil, si je,
ko je cepil drva, odsekal na levici celo
kar tri prste! Postal je za puško stalno
nesposoben in tako je Gregor lahko za-
radi vojaščine ponoči mimo zatisnil oči.
Toda včasih je sreča opoteča. No, in
kakor si je Gregor zabil v glavo, da ne bo
nikoli vojak, tako si je vtepel v glavo
komandir partizanske jurišne čete, da
bo Gregorja spravil v partizane. In ko je
•Gregor najbolj sladko spal, so potrkali
na vrata partizani. Gregor je mislil, da
so pač lačni in žejni in da jih bo odpravil
kot vedno. Ko pa mu je komandir ju-
rišne čete dopovedal, da so ga prišli mo-
bilizirat, pa ni dosti manjkalo, da ga ni
zagrabila kap. Jokal je in krilil z ro-
kami, prosil je in komandirju ponujal
tisoč nemških mark. Komandir pa ga je
potrepljal po rami.
»Dragi* Gregor, ti služiš Svabom in slu-
žiš nam. Nikomur se nočeš zameriti, ker
se bojiš za sebe, za svoje bogastvo. Toda
čas podkupljanja je za nami. Domovina
rabi vojake. In prav nič bi ti ne škodilo,
če bi zadel puško in šel z nami, v gozdo-
ve, borit se za svobodo ...«
Gregor pa je stokal, kazal je levico
brez treh prstov. In ko je videl, da že ni-
česar več ne pomaga, je kakor pobesnel
planil v temno noč in v samih spodnjih
hlačah tekel na nemško žandarmerijo.
»Banditi, banditi, sto banditov, tisoč
banditov...!« je kričal, kakor da se mu
je od prestanega strahu zmešalo v betici.
In če ne bi klobasal o tistih sto in tisoč,
bi se morda še žandarji zmigali. Tako pa
ga je stražmojster potolažil s tolažil-
nimi besedami.
»Pridemo, zagotovo pridemo, toda
jutri, ko bo dan .., Glej, da boš kaj ma-
lice pripravil!«
In Gregor se je ves poklapan vračal
domov. V hišo ni upal, pa se je splazil na
kozolec in se zakopal globoko v seno. Vso
dolgo noč ni zatisnil oči.
Komandir jurišne čete je prišel Gre-
gorja še večkrat podražit. Toda vrata so
bila trdno zaprta in Gregor se na klica-
nje ni oglasil.
Potem pa je prišel prvi maj 1945. V
vas je prikorakal cel bataljon partizanov,
ki so mobilizirali vse fante in može. To
pa se je zgodilo tako hitro, da so celo
samega Gregorja presenetili. Moral je
z njimi. In ko so prignali mobilizirane
na varno mesto, jim je komandant na-
pravil nagovor. Med drugim so padle tudi
besede, ki so Gregorja zadele naravnost
v srce.
»Tovariši, vojna gre h kraju. (Do sem
je še kar šlo.) Toda pred nami so še ve-
like nevarnosti. (Toliko da ni Gregorja
vrglo po tleh.) Se bodo bitke in ni reče-
no, da ne bo kdo tudi žrtvoval življenja«.
Zdaj je Gregor pokleknil pred koman-
danta, pokazal mu je levico brez treh
prstov, razodel se mu je, kako velik re-
vež da je. Toda Gregorju ni uspelo. Ne-
nadonia je prišlo sporočilo, da prihaja
po cesti kolona ustašev. Novinci so dobili
puške in se pomešali med stare. Še kako
uro in spopad je bil tu. In v prvi praski
spopada je Gregorju odneslo še četrti
prst na levi roki. Ni znano, kdo mu ga
je odbil. Važno je to, da je romal hrabri
Gregor v partizansko bolnišnico in po-
stal invalid iz časa NOB.
In kadar se danes Gregorju, najtrdnej-
šemu bogatašu v vasi, godi krivica, jo
mahne na občino in se tam »razpištoli«.
»Ja madona, tovariši, zakaj smo se pa
borili?!«
In ker ima Gregor tudi danes srečo, ne
prejema invalidnine samo za četrti prst,
ki si ga je sam odstrelil, ampak tudi za
tiste tri, ki si jih je odbil že v stari Ju-
goslaviji. Zakaj Gregor se ni bal ne hu-
diča ne biriča, bal se je le, da bi kdaj
moral postati vojak. In ni ga sram, če
milijonu hmelj skega izkupička prida še
vsak mesec dva tisočaka neprislužene in-
validnine. Zakaj v vsakem dinarju vidi
le sebe.	D. K.
Pred pitdesetimi leti so ustanovili telovadno društvo
Preboldsko TD ..Partizan med najboljšimi
O preboldskih telovadcih in telovad-
nem društvu se ponavadi zelo malo sliši.
In vendar že v Preboldu telovadijo pol-
nih petdeset let! O tem, kako so skoraj
pred petdesetimi leti ustanovili telovad-
no društvo, zelo radi povedo še živeči
telovadci: tovariš Ignac Skok, Žani Ve-
denik, Ivan Potočnik in Franc Bukove.
Vsi ti možakarji so že v letih, kadar pa
slišijo besedo o telovadbi, se jim obraz
zvedri, mišice se nekam kar same za-
tegnejo in oči jim mladostno zažarijo.
»Takrat pa smo telovadili, takrat...
Ni bilo dvorane. Naša prva dvorana je
bila narava. In vendar smo tudi kmečki
fantje veletoče sukali!«
Da, bili so telovadci v pravem pomenu
besede. Nihče jih ni silil, sami so začutili,
da tako društvo v mačehovski Avstriji
dosti pomeni; zakaj društvo je privablja-
lo vse slovensko misleče ljudi!
Potem je prišla prva svetovna vojna
in večina aktivnih članov je morala na
fronto. Po končani vojni, ko so se preži-
veli člani vrnili v domovino, so v Prebol-
du s telovadbo ponovno začeli. Telovad-
no društvo »Sokol« je zaživelo s polnim
razmahom in po letih napornega dela so
zgradili tudi telovadni dom.
Gojili so največ orodno telovadbo. Od-
bojkaši pa so v celjski župi nekajkrat
zasedli prvo mesto. Dolgoletni načelnik
Sokola je bil še živeči tovariš Žani Ve-
denik. Ko pa je le-ta postal starosta, je
bil načelnik Kotnik, ki so ga Svabi kot
talca ustrelili. Med najboljšimi telovadci
je bil Korandov France, ki pa je tudi
bil ubit kot talec.
Skratka, preboldsko telovadno društvo
se je že pred vojno uvrstilo med najbolj-
ša podeželska društva Slovenije.
V najhujšem tempu je prišla druga
svetovna vojna in smrt je med telovadci
neizprosno kosila. Mnogo je bilo ustrelje-
nih, veliko izseljenih in lepo število jih
je pristopilo že v prve partizanske vrste.
Že leta 1945, v jeseni, so v Preboldu
zopet ustanovili fizkulturno društvo. Za
nabavo novega orodja si je zelo prizade-
val tovariš Jože Senica. Da pa je društvo
v resnici zopet zaživelo, je bila gotovo
največja zasluga tovarišice Ruže Kova-
čič. Po njenem odhodu je delo zopet pre-
nehalo. Potem so leta 1950 ponovno pri-
jeli za delo, vendar je bilo premalo va-
diteljev in še tisti, ki so bili, so kmalu
postali pasivni.
Leto 1954 je bilo zopet zelo razgibano
in mirno se lahko trdi, da je pomenilo
prelomnico. Zopet se je pričela redna te-
lovadba. Bil pa bi seveda še dosti večji
uspeh, če bi društvo imelo svoje prosto-
re; zakaj prejšnji dom, ki pa tudi ni naj-
večji in ne vem kako urejen, je prišel v
last preboldske Svobode.
O graditvi lastnega telovadnega doma
mislijo že dolgo, vendar do uresničitve
ne pride. Mnoga druga društva, ki so
morda bolj pridna pri pisanju poročil, so
dobila razne dotacije, toda preboldski
»Partizan« niti dinarja. Nekateri odgo-
vorni ljudje se izgovarjajo, da ima »Par-
tizan« svoje prostore v graščini. Toda
kakšne so ponedeljske idile zimskih dni
v omenjenih prostorih, lahko povedo tisti
požrtvovalni učitelji in drugi vaditelji, ki
kljub smradu po alkoholu in nepregledni
množini prahu izpostavljajo svoja pljuča
in učijo najbolj razgibane in težke vaje.
Neštete prošnje na občino, okraj, repub-
liko in zvezo nič ne zaležejo. Les, ki je
že bil stesan in pripravljen za ostrešje,
sedaj prodajajo, da bodo lahko plačali
stroške, ki so nastali pri izkopu temeljev
in da bodo lahko plačali gradbeni načrt.
Da pa se v Preboldu tudi na udarniško
delo razumejo, je zgovorna priča 11.000
udarniških ur pri dograditvi kopalnega
bazena.
Orodja imajo še kar precej, premalo
je le drobnih rekvizitov. Tudi letno te-
lovadišče je lepo urejeno. Vsako leto je
po ena telovadna akademija in javni na-
stop. Drugače pa redno sodelujejo pri
vseh proslavah. Najbolj pridni so pionir-
ji in mladinci, tudi cicibani ne zaostaja-
jo: težave so s člansko vrsto.
Po izjavah raznih športnih funkcio-
narjev se uvršča preboldsko telovadno
društvo »Partizan« med najboljša pode-
želska društva. In za tak uspeh imajo
brez dvoma največ zaslug učitelji, ki de-
lajo z veliko požrtvovalnostjo in razume-
vanjem.
Zdaj, ko se približuje petdeseta ob-
letnica ustanovitve TD v Preboldu že-
limo vsem, ki nesebično in požrtvovalno
gojijo telesno kulturo, še mnogo lepih
in plemenitih uspehov!	K. D.
ti
V MOZIRJU SO RAZPRAVLJALI
O KONGRESU DELAVSKIH
SVETOV
Pred dnevi je bila v Mozirju seja
občinskega odbora SZDL, na kateri so
bili navzoči tudi predsedniki in bla-
gajniki vaških odborov SZDL. Na seji
je poročal delegat I. kongresa delav-
skih svetov Jugoslavije o delu in skle-
pih kongresa. Po poročilu se je razvila
živahna razprava.
Člani TVD »Partizan« Prebold v kopališču
Na letovanju potrebujemo predvsem mir
Ni propaganda, temveč dejstvo, da se
na Omišlju (otok Krk) delovni človek
lahko zares odpočije in okrepi. Ni re-
dek primer, da prihajajo naši delovni
ljudje z raznih letovanj nemalo razo-
čarani, ker si zaradi prevelikega hrupa,
ki ga povzročajo zabave željni letovi-
ščarji niso mogli kaj prida odpočiti.
Naši Celjani so letos »odkrili« idealen
kraj za letni oddih. Dom sindikata dr-
žavnih uslužbencev D j uro Strugar na
Omišlju ima tele prednosti: izredno mi-
ren letoviščarski kraj, zmerne cene,
kulturna postrežba, odlična hrana (ved-
no dovolj rib) in odlična plaža. To je
bivši hotel Učka s tremi dependansami,
ki lahko sprejme 150 do 180 letovi-
ščarjev. Na čelu vzornega (maloštevil-
nega) kolektiva je upravnik tov. Hen-
tič, ki skrbno pazi, da so njegovi gostje
v vsakem pogledu zadovoljni.
Sezona traja od maja do konca sep-
tembra. V glavni sezoni znašajo dnevne
cene za tujce in nečlane sindikata 700
do 750 dinarjev (vključno z vsemi pri-
stojbinami). Za člane sindikata — drž.
uslužbence pa znaša dnevni pertzion
od 500 do 600 din, v pred in po sezoni
pa 380 do 450 dinarjev. Kopališče je
brezplačno in povsod dostopno, na treh
krajih pa zelo ugodno za otroke in ne-
plavalce.
Hrana v treh dnevnih obrokih je tako
obilna, da so gostom malice kar odveč.
Že zajtrk je obilen in si gost lahko
izbere ali kavo, kakao ali mleko. K
neomejenim količinam kruha dobe go-
stje surovo maslo, med ali marmelado.
Opoldanski obrok sestoji iz dobre go-
veje juhe, dveh prikuh, pečenke ali
pečenih rib, solate in močnate jedi. Za
zvečer dobijo kot predjed spet ribe ali
salamo s sirom, nato pa spet meso, tri
vrste solate, kompot ali sadje — kruha
pa, kolikor žele. Postrežba je hitra in
zelo vljudna.
V vseh sobah je tekoča voda. V majh-
nih družinskih sobah so nameščene
celo otroške posteljice, kar v drugih le-
toviščih le redko srečujemo.
Gostje čez dan tudi radi prirejajo iz-
lete v bližnjo okolico, ker so prometne
zveze zelo ugodne. Po Krku vozi več-
krat na dan avtobus, z ladjami in mo-
tornimi čolni pa imajo zveze na so-
sednje otoke. Tako lahko prirejajo ce-
nene izlete v Crikvenico, Voz in dru-
gam. Z ladjo je tudi dnevna zveza Lov-
ran-Malinska.
Dom, ki je last sindikata državnih
uslužbencev že od leta 1949, je polno
zaseden od pomladi do jeseni. Spričo
velikega prometa si je zato treba mesto
zagotoviti že zgodaj. Zadnje čase pri-
haja v ta mirni kotiček tudi vedno več
Slovencev, med njimi precej Celjanov
ki trde, da si le v redkih letoviščih
našega Jadrana delovni človek lahko
tako vsestransko odpočije kot na Omiš-
lju.
Jtomska" voda je vedno dražja
Zadnje čase je že vse preveč krika in
vika okoli »atomskega« vrelca v Harini
Zlaki. i resenetljiva ozdravJjar.ia, blago-
dejna učinkovitost, ozdravljena revma,
gnojne rane, pomirjeni živci, odpravlje-
ne abscesne tvorbe privabljajo vedno
več bolnikov, ki želijo zdravja, a nemo-
goče higienske prilike, dognana strokov-
na mnenja o bakterijah in minimal-
ni radioaktivnosti povzročajo dvome in
ubogi pacienti se morajo bojevati z last-
nimi dvomi in še z objektivnimi teža-
vami.
No, vsaj črpalko so naredili pri izviru
in končno pripravili skromno oblačilni-
co, kar je edino pravilno. Toda to še da-
leč ni dovolj, da bi zadostilo vsaj naj-
primitivnejšim higienskim ukrepom.
Voda je še vedno nečista, gneča v mlaki
velika. Dobro je, da vsaj opoldne spraz-
nijo bazen in je kopanje do treh pre-
povedano.
Toda vprašanje o ceni radioaktivne
vode, ki teče izpod skale v precejšnji ko-
(Nadaljevanje z 2. strani)
Celje je dobilo novo
predelovalnico mesa
je priskočila na pomoč tudi OZZ Celje
s 4 milijoni ter Gospodarska poslovna
zveza s 4 milijoni dinarjev. (Manjkata
jim še 2 milijona, ker niso predvide-
vali tako visokih stroškov.) Tako so
lahko z gradnjo obrata, ki spada med
najmodernejše v Sloveniji, takoj pri-
čeli. Obrat so začeli graditi 15. decem-
bra lanskega leta in so ga te dni do-
gradili. V obratu bodo dnevno prede-
lali 2,5 do 3 tone, kar bo zadovoljevalo
potrebe za ves celjski okraj, ko bo
zajel 100% zmogljivost. Ko bo obrat
prišel v polni pogon, bo lahko zaposlil
25 mesarskih pomočnikov in mojstrov,
dočim jih ima sedaj le 14.
Nov obrat ima garderobo za dnevno
obleko, kopalnico, garderobo za delov-
no obleko, priročno skladišče, delavni-
co, iz katere je vhod v hladilne pro-
store, prekajevalnico, kotlarno, zračno
sušilnico, strojnico in obratno pisarno.
V novih prostorih so začeli obratovati
te dni.
ličini, vsekakor ni primerno niti humano
rešeno. Kdo daje upravi hotela Kumro-
vec pravico, da vodo, ki priteka izpod
zemlje po kanalčkih in razpokah, v ka-
tere niti uprava niti kdo drug ni vložil
nobenih investicij, prodaja kar naenkrat
po 5 din liter. Zaradi česa je bilo po-
trebno dvigniti ceno od 2 din na 5 din?
Ali je morda kalkulacija za investicije in
prevoz, saj niti enega niti drugega ni,
toliko nanesla? Že cena 20 din za kopa-
nje v umazani mlaki je precej krepka.
Kje se zbira denar od okoli 1000 gostov
dnevno in zakaj? Zdi se nam, da je to
kljub »atomski« vodi nekoliko preveč!
Razumljivo je, da so sedaj ljudje s ple-
tenkami in zelenkami stekli raje pi^o
Sotle na slovensko stran k izviru pri iz-
kopaninah, kjer si natakajo vodo za-
stonj, čeprav v močvirju, in se mažejo
s črnim močvimim blatom, ki je baje
tudi zelo učinkovito. Toda vprašanje hi-
giene in primerne zdravniške zaščite
bolnikov je še vedno na stežaj odprto.
Kljub nesnagi pa jih določeno število oz-
dravi. Sugestija! Vsekakor sugestija in
nekaj tudi učinkovitost radioaktivne
vode, v kateri, kakor domnevajo, morajo
biti kakšni antibiotiki.	Sotelski
Pogled na obmorski del Omišlja s hotelom »Djuro Strugar«

Pred izdelavo načrtov kmetijskih zadrug
Resolucija Zvezne ljudske skupščine o
persipekvitnem razvoju kmetijstva in za-
^užništva postavlja poleg ostalih nalog
tudi temeljito proučevanje in analizo
lorietijske proizvodnje ter izdelavo iper-
sp^tivnih planov razvoja kmetijstva za
^žja ekonomsko-geografsika in ipolitično-
teritorialna področja. V zvezi s tem se
pred kmetijske zadruge postavlja na-
loga, da na svojem področju proučijo
mtietijstvo in izdelajo letne načrte v ci-
lju posipeševanja razvoja kmetijstva.
Da bi bile kmetijske zadruge v stanju
izdelati realne načrte za p>ospeševanje
kmetijske proizvodnje na svojem iixxi-
ročju, je potrebno čimprej pristopiti k
analizi ekonomskega stanja na vasi. Po
mnenju vodstev zadružnih organizacij
obstaja možnost, da kmetijske zadruge
že v tretjem tromesečju letos ipristopijo
Ic izdelavi svojih programov za nasled-
nje leto in to taiko, da bi ti plani bili v
skladu s i>ersipektivnim planom kmetij-
skega razvoja na določenem področju.
Osnovni obrisi plana razvoja kmetij-
stva so podani v resoluciji Zvezne ljud-
ske skupščine ter bo zaradi tega delo
kmetijskih zadrug precej olajšano. Ven-
dar bodo morale zadruge temeljito pro-
učiti ekonomiko vasi in perspektivni
plan občine, odnosno celotnega področ-
ja, na katerem se odvija dejavnost za-
druge. Za uspešno izvedbo te naloge, bo
potrebno proučiti poleg klimatskih in
zemljiških pogojev tudi družbene odno-
se na vasi. Ker vsa gosfpodarstva nimajo
enaike ekonomsike moči, bo potrebno ugo-
toviti njihovo proizvajalno možnost in
razvoj, saj je znano, da je pop)olnoma
drugačen značaj razvoja gospodarstva z
enim, tremi, petimi ali celo desetimi hek-
tari. Drugačni so interesi proizvajalcev
na vsakem od teh posestev in skladno s
tem tudi pomoč, ki jim jo zadruga nudi.
Razumljivo je, da bo treba posvetiti ena-
ko pozornost tudi proučevanju tipičnih
gospodarstev v občini.
Na ta način bo podana tudi solidna
ipodlaga za izdelavo realnejših in po-
polnejših iplanov kmetijskih zadrug. Do-
kler pa ta naloga ne bo izvršena, bodo
morale kmetijske zadruge vseeno vlaga-
ti največje napore v cilju čim hitrejšega
pospeševanja kmetijske proizvodnje na
Ix)dročju občine. V ta namen bo potrebno
predvsem posvetiti večjo pozornost ko-
operaciji v kmetijstvu, živinoreji in sad-
jarstvu. Da bi zadruge bile v stanju čim
bolj razširiti kooperacijo, ki je že letos
tudi v našem okraju ponekod pokazala
lepe uspehe, bo potrebno zadružnikom
najprej pojasniti, kaj je pravzaprav ko-
operacija. Kajti doslej so si ponekod ko-
operacijo prestavljali preveč široko ter
v njo uvrščali vrsto uslug, ki so jih za-
druge nudile individualnim proizvajal-
cem. Namesto uslug morajo zadruge ko-
operacijo razumeti kot sikupno proiz-
vodnjo, zasnovano na principu združe-
vanja individualnega proivajalca in za-
druge, odnosno več individualnih proiz-
vajalcev in zadruge z namenom, da bi
dosegli višje donose in pjspešili razvoj
kmetijstva. Teh oblik sodelovanja je več,
vsaka zadruga pa naj bi se odločila za
take oblike, ki trenutno najbolj odgo-
varjajo proizvajalcem na nekem pod-
ročju.
Čeprav je agrarna politika enotna za
vso državo, ima vsak okraj in občina
možnost, da pospešuje iposamezno gospo-
darsko vejo v skladu s specifičnimi po-
goji svojega področja. Na ta način pri-
speva lokalna samoiniciativa uspešen de-
lež razvoju kmetijstva, hkrati pa pospe-
šuje proizvodnjo posameznih ali več kul-
tur, ki bodo pozneje stimulativno vpli-
vale na druge proizvajalce.	I. St.
Nova veleblagovnica - velika
pridobitev za Novo Velenje
Glede na nagel razvoj industrijske-
ga središča Velenje se je v zadnjem
času kazala vse večja potreba po večji
trgovski poslovalnici v tem kraju. V
sporazumu z rudnikom je Okrajna tr-
govinska zbornica zainteresirala vod-
stvo Ljudskega magazina Celje, da ure-
di svojo poslovalnico v novem naselju
Velenja. Ob podpori Okrajnega ljud-
skega odbora, Celje ter Občinskega LO
Šoštanj — predvsem pa seveda ob mo-
ralni in materialni podpori rudnika sa-
mega — je Ljudski magazin v Celju
to zamisel lahko uresničil. Gradnjo je
investiral rudnik, medtem ko je celjski
Ljudski magazin nabavil vso potrebno
opremo in preteklo nedeljo novo ve-
leblagovnico v Velenju tudi prevzel v
svoje upravljanje.
Nedeljski otvoritvi nove veleblagov-
nice v Velenju so prisostvovali gostje
iz Celja — predsednik celjske občine
tov. ANDREJ SVETEK, zastopnik Tr-
govinske zbornice, tov. RISTO GAJ-
SEK, direktor celjske veleblagovnice,
tov. SEPEC, inženirja arhitekta JOVA-
NOVIC in HARTMAN, ki sta napravila
načrte za notranjo opremo nove po-
slovalnice in drugi. Pri otvoritveni
proslavi je direktor rudnika, tov. NE-
STL ZGANK prerezal trak, nakar so
si gostje ogledali nove prostore.
Nova velenjska veleblagovnica ima
10 oddelkov in bo založena z vsem po-
trebnim blagom, kot celjska velebla-
govnica, le da bo ta imela še špecerij-
ski oddelek. Vsi gostje so se pohvalno
izražali o okusni ureditvi teh prosto-
rov. Še bolj navdušeni pa so bili videti
potrošniki rudarskega središča sami,
saj otvoritve skoro kar dočakati niso
mogli in so se že več dni pred otvo-
ritvijo v gručah ustavljali ob izložbe-
nih oknih velike, nove poslovalnice.
Zdaj bodo založeni z vsem potrebnim
in jim ne bo treba za nakup boljšega
ali redkejšega blaga hoditi v Celje ali
celo v Ljubljano.
Celjsko trgovsko podjetje Ljudski
magazin je vložilo v novo poslovalnico
mnog truda, pa tudi denarnih sredstev
(saj je samo oprema stala 12 milijonov
din). Največje težave pa so bile s ka-
drom, ki so ga težko dobili, delno iz
Velenja, delno pa iz Celja. Zaenkrat
so v veleblagovnici zaposlili 20 proda-
jalcev, pozneje pa jih bodo verjetno
potrebovali še več. Nova trgovina je
v ponedeljek že začela redno poslovati.
LEP JUBILEJ GASILSKEGA
DRUŠTVA V REČICI OB SAVINJI
Prostovoljno gasilsko društvo v Re-
čici ob Savinji je slavilo v nedeljo,
11. avgusta, 75-letnico svojega obstoja.
To je redek jubilej, saj je društvo od
vseh 15 gasilskih društev v mozirski
občini najstarejše. Poleg slavnostnega
dela proslave so podelili zaslužnim ga-
silcem odlikovanja, kot priznanje za
njihovo dolgoletno delo v društvu.
ZA PRAVILNO OPRAVLJANJE ŠOLSKE REFORME
Občina Šoštanj skrbi za šolstvo
S prihodnjim šolskim letom se pri-
čenja v občini Šoštanj postopoma iz-
vajati šolska reforma. Občinski ljudski
odbor je sprejel odlok, s katerim se
uvedejo namesto nižjih gimnazij osem-
letke. Tako v Šmartnem ob Paki eno,
v Velenju in Šoštanju pa zaradi veli-
kega števila otrok po dve osemletki.
Letos bodo izvajali reformo le v
prvih treh razredih osnovne šole, ena
osemletka pa bo delala po učnem na-
črtu za prva štiri leta, v višjih razredih
pa bodo poučevali po starih učnih na-
črtih za nižje gimnazije. Upamo, da
bodo učni načrti za prve tri razrede
pravočasno objavljeni.
Brez finančnih sredstev in dovoljnega
števila učnega kadra bo reformo težko
izvajati. Tega se zaveda tudi občinski
ljudski odbor. Zato je za letošnje leto
predvidelo za nabavo učil milijon din
izrednega kredita. Ker pa je občinski
odbor vsako leto podelil precej štipen-
dij za nov prosvetni kader, zato zaen-
krat glede tega ne bo prevelikih težkoč.
saj pride že to leto nekaj novih učnih
moči v občino. Razveseljivo je, da ima
občinski odbor tolikšno zanimanje za
ta problem.
Da pa bo reforma čim bolj uspešna,
bo treba zaenkrat investirati za grad-
njo novih šolskih poslopij najmanj sto
milijonov dinarjev. Pereč problem v
tem pogledu je v Smartnem ob Paki.
Tu sta dve stavbi, a nobena ne odgo-
varja več sodobnim zahtevam pouka
in vzgoje. V eni se je pričel pouk pred
sto petindvajsetimi, v drugi pa pred
oseminsedemdesetimi leti. Ce bomo tu
z novogradnjo čakali še kako leto, bo
pouk v teh stavbah moral prenehati,
kajti zadeva bo lahko postala življenj-
sko nevarna za otroke in učitelj stvo.
Nič na boljšem ni v Velenju, ker štev-
vilo otrok zaradi hitrega porasta Ve-
lenja naglo narašča.
Šolska reforma je zelo resen pro-
blem, zato bo treba storiti vse, da bo
ustreženo prosvetnim in družbenim po-
trebam časa.
Proti degeneraciji hmeljske raslline
se bo treba boriti s širokopoteznim načrtom
Nekatere hmeljarje v Savinjski do-
lini je letos precej preplašilo dejstvo,
da naš savinjski golding počasi slabi,
degeneriraj Bojazen je v neki meri
upravičljiva, niso pa osnovane govo-
rice, da so hmelj proizvajalci preveč
izkoriščali in ga s prekomernim gno-
jenjem prisiljevali k večji storilnosti,
zaradi česar naj bi hmelj ska rastlina
pričela slabeti.
Dejstvo je, da je hmelj ska rastlina
pri nas začela slabeti. Ta pojav pa ni
nič posebnega in se v drugih hmeljskih
državah nakazuje še v mnogo večjem
obsegu. Znano je, da vsaka intenziv-
nost kulturo polagoma izčrpava. Naš
hmeljar pa je zainteresiran, da pridela
čim več, ker ve, da če dosti pridela,
pridela poceni! Tako je hmelju zadnja
leta pač »dobro stregel«, ker ga je go-
spodarski račun silil k temu.
Vsekakor pa strokovnjaki v hme-
ljarskem inštitutu niso mnenja, da je
ta — morda tu pa tam res pretirana
— skrb za gnojenje kriva, da je sa-
vinjski hmelj pričel slabeti. Hmelj ska
rastlina morda slabi največ zaradi tega,
ker smo imeli pri nas zadnja 4 leta
kar po vrsti visoke hmeljske donose,
k čemur je v izdatni meri pripomogla
narava sama (deževno vreme). In kot
smo že omenili, vsaka intenzivnost kul-
turo prej ali slej pripelje do degene-
racije (primer: nekoč tako priznani beli
savinjski krompir je danes tudi že do-
mala povsem izrojen). K temu pripo-
more, kajpak, tudi starost rastline. Naš
savinjski golding vlačijo iz pokolenja
ko se bo pri nas ta bolezen razvila v
taki obliki kot v drugih hmeljskih dr-
žavah, jo bomo pri nas verjetno že za-
jezili.
Kot prva in najvažnejša naloga pri
tem bo pravilna agrotehnika, stroga se-
lekcija rastline in primerna izbira zem-
ljišča. Samo s selekcionirano rastlino
bomo lahko bolezen zatrli. Načrte me-
lioracij bo treba čim prej uresničiti,
da bomo hmelj res lahko gojili samo
tam, kjer bo zanj najbolj prikladna
zemlja.
Ce bi se ukrepi Hmeljarskega inšti-
tuta ne pokazali dovolj uspešni, je
jasno, da bo naš savinjski hmeljar mo-
ral počasi misliti tudi na zameno dru-
ge sorte. In če se bomo v bližnji bo-
dočnosti nemara le odločili za drugo
sorto, bodo naši hmeljarski strokovnja-
ki v inštitutu skrbeli, da z zameno
sorte nikakor ne bodo šli pod vred-
nost dragocenega goldinga. Njihova do-
sedanja požrtvovalna skrb in vnema
za naša zdrava hmeljišča so jamstvo,
da jim lahko zaupamo. Sicer pa nas
končno tolažijo še s tem, da ta bolezen
oslabelosti ni nič posebnega in je
ozdravljiva, toda le z dolgotrajnim,
vestnim in požrtvovalnim delom. Tu
se na nagel način ne da intervenirati,
zato naj savinjski hmeljarji ne izgub-
ljajo potrpežljivosti.
Obnova hmeljskih sušilnic v Savinjski
■dolini je zelo pomembna naloga, saj za-
visi od kvalitetnega sušenja pridelka v
veliki meri boljši iztržek. Precej sušil-
■nic je zelo dotrajalo in jih je treba po-
stopno obnavljati. Kmetijske zadruge.
Pa tudi posamezniki so že pričeli z ob-
Tiovo. Tudi naša slika kaže novo hmelj-
sko svišilnico neke kmetije v Sp. Ložnici.
v pokolenje. Menda bi mu lahko pri-
pisali starost vsaj že pol stoletja. Ali
je potem kaj čudnega, če je svojemu
gospodarju in proizvajalcu končno do-
služil?!
Naše hmeljarje naj potolažimo, da
hmeljski strokovnjaki v žalskem inšti-
"•^utu z največjo skrbnostjo zasledujejo,
pojav oslabelosti in bodo podvzeli
Vse potrebne korake ter osvojili »prin-
cipe zdravljenja« najnaprednejših dr-
2av. Pri nas se kažejo letos komaj prvi
začetki te oslabelosti. Možno je tudi,
da bo v prihodnjih letih, če bo za
nmelj ugodnejše vreme, ta bolezen na-
zadovala. Zaenkrat naši hmeljarji še
bodo imeli škode zaradi tega, seveda
Ps je na mestu in upravičljiva bojazen,
^a lahko pride do hujšega.
Zato pa bo treba takoj pričeti z bor-
proti tem pojavom. Hmeljarski
strokovnjaki vsekakor upajo, da prej
Anketa o poslovanju trgovin
Ker je bilo že večkrat slišati razne pri-
tožbe potrošnikov glede slabosti trgov-
skega omrežja, se je Trgovinska zbornica
v Celju odločila za sistematično reševa-
nje teh vprašanj. V ta namen je upravni
odbor zbornice skupno z odborom za or-
ganizacijo tržišča pripravil anketo po-
trošnikov z namenom, da sliši nepristran-
sko mnenje o delu in napakah trgovine.
Zaradi tega je iz posameznih občin zbral
določeno število oseb, za katere meni, da
bodo pravilno in kritično povedale svoje
mnenje in s tem dale dragocene napotke
za nadaljnjo izpopolnitev trgovske mreže.
S tem ciljem je razposlala zbornica v
mesecu juniju 1.1. približno 500 anketnih
pol z naslednjimi vprašanji:
1.	Kako ste zadovoljni s postrežbo v trgovinah?
Kako si zamišljate dobro in solidno postrežbo?
Ali Vas zadovoljujejo: izgled prodajalca, vljud-
nost, čistoča, urejenost lokala, dostava blaga na
dom! tehtanje blaga itd.?
2.	S katero trgovino, kjer kupujete, ste najbolj
zadovoljni, s katero najmanj? (Konkretno.)
3.	Ali ste zadovoljni s poslovnim časom trgo-
vin? Predlagajte ustrezen poslovni čas, upošte-
vajte 7 in pol urni delavnik trgovinskih usluž-
bencev.	_
4.	Katerih trgovin je premalo in katerih pre-
več? Ali so za Vaše potrebe trgovine pravilno
razporejene?
5.	Kako Vas trgovine oskrbujejo s sezonskim
blagom? Ali je blago za posamezno sezonsko
obdobje pravočasno v prodaji? Kaj je pomanj-
kljivega v izbiri blaga?	......
6.	Kako ste zadovoljni s preskrbo kmetijskih
pridelkov (povrtnina, sadje)? Ali je izbira za-
dostna in kvaliteta odgovarjajoča?
7.	Ali sodelujete s potrošniškimi sveti? Kaj
mislite o njihovem delu?
8.	Ali kupujete ozimnico in kmetijske pridelke
pretežno v trgovinah ali direktno pri kmetovnl-
9.	Ali se strinjate z nakupom blaga na knjiži-
ce? Kako si zamišljate garancijo trgovini, ki pri
tem načinu nosi rizik?
10.	Ali bi bili zadovoljni, Ce bi bilo v veliki
večini blago originalno pakirano, čeprav nekoli-
ko dražje? Kaj menite o kvaliteti obstoječe em-
balaže?
11.	Razne pripombe in predlogi?
Poleg odgovorov na vprašanja naj bi
anketiranci navedli še bivališče (občino),
poklic ter število družinskih članov. Rok
za vrnitev anketnih pol je bil 3 tedne.
Iz doslej zbranega materiala, ki ga je
zbornica deloma že obdelala, je mogoče
sklepati, da potrošniki niso pokazali do-
volj pripravljenosti za reševanje teh
vprašanj. Število vrnjenih anketnih pol
je sorazmerno majhno, če upoštevamo,
da bodo, ne samo formalno, temveč tudi
kritično povedala svoje mnenje. Kljub
temu pa je precejšnje število prejetih
odgovorov dobrih in so se anketiranci
res potrudili, za kar jim gre vse prizna-
nje. Da pa bi bila anketa popolna, bi bilo
želeti, da pošljejo odgovore na ankete
tudi tisti anketiranci, ki doslej še niso
odgovorili. Zelo zaželeni bi bili tudi od-
govori ostalih potrošnikov, ki jim anket-
ne pole niso bile poslane.
O rezultatih odgovorov na anketo bo-
mo pisali v eni izmed prihodnjih številk
našega lista.
K. B.
Zakoj ne bi same Imprepnirale
Mnogokrat se jezimo, ko nam dežni
plašči, vetrni jopiči, nahrbtniki in razne
torbice ne držijo vec vlage, čim smo jih
nekajkrat oprale. Blago je še dobro in
marsikatera pomisli, da bi se splačalo
dati impregnirati, le da impregnacija v
tovarni precej stane, delavnice pa sploh
ne sprejmejo rade teh stvari v impreg-
niranje.
Najbolje je zato, da se kar same odlo-
čite za imprgniranje, saj je postopek pre-
cej enostaven, predmeti pa zanesljivo ne
bodo prepuščali vlage. Tudi stroški za
impregniranje doma so neznatni.
Stvari, ki bi jih rade impregnirale,
najprej lepo operemo in jih ix) zadnjem
splakovanju ne ožamemo, temveč samo
razobesimo za toliko časa, da se voda
odteče. Medtem pripravimo milno raz-
topino iz 7 litrov mlačne vode in 10 dkg
mila (milo nastrgamo v mlačno vodo in
pustimo, da se v njej raztopi), v to raz-
topino položimo plašč in ga pustimo v
njej 4 ure. Nato ga vzamemo iz milne
raztopine in ga spet'neožetega obesimo
na vrvico za toliko časa, da voda odteče.
Zdaj pa pripravimo mlačno galunovo
raztopino na ta način, da vzamemo spet
7 litrov mlačne vode in 10 dkg galuna v
prahu. V to raztopino potopimo plašč
znova za 4 ure. Po tem času ga splakne-
mo v hladni vodi in neožetega obesimo
na obešalnik. Z roko ga še nekoliko po-
ravnamo, da ga ne bo treba likati, nato
pa ga pustimo, da se iKipolnoma posuši.
S tem je plašč ali vetrni jopič impregni-
ran. Da je impregniranje dobro uspelo.
se lahko prepričamo takoj, če na plašč
vlijemo nekoliko vode in videli bomo, da
tkanina vode ne bo vsrkala. Milo in ga-
lun se namreč spremenita v netopne soli,
zato postane tknanina spet nepropustna.
Te količine zadostujejo za impregnira-
nje enega plašča. Ce pa hočemo impreg-
nirati več stvari naenkrat, povečamo v
praven sorazmerju količine, ker samo
od tega zavisi uspeh našega dela.
DROBNI NASVETI
Iz kuhinjskih lijakov prihaja neprije-
ten vonj, če jih ne čistimo redno. Temu
se boste na najenostavnejši način izogni-
le, če boste v lijak dnevno vsule suhi
odcedek od kave in nato polile še z vrelo
vodo.
*
Steklo lahko poljubno režemo z navad-
nimi škarjami, če to delo opravljamo —
pod vodo.
*
Odcedka, v katerem ste kuhale olup-
Ijen krompir, nikar ne zametu j te, ker z
njim sijajno očistite jedilni pribor. Pri-
bor namočimo v tekočino in ko je lepo
čist, ga splaknemo in dobro zbrišemo.
Smirkov papir za čiščenje pribora ni pri-
poročljiv, ker pušča neprijeten vonj.
V prihodnosti živil ne bo treha konzervirati
Živilske industrije baje v prihodnosti
ne bodo več dajale na trg pločevinastih
konzerv. Živila bodo spravljena samo v
okusnih vrečicah in drugih zavitkih in
bodo kljub temu sveža in zdrava. Pravi-
jo tudi, da bodo stroški takega spravlja-
nja živil izdatno manjši od zdajšnjih.
Živil namreč ne bomo več konzervirali,
temveč samo razkuževali z obsevanjem
(z žarki, ki jih izžarevajo radio-aktivne
prvine).
Z obsevanjem bo mogoče ne le uspešno
razkuževati živila, to se pravi uničevati
bakterije, ki povzročajo gnitje, trohne-
nje in druge spremembe, temveč tudi
razne žuželke, ki napadajo živila. Znan-
stveni raziskovalni zavodi so že dognali,
da je možno uspešno razkuževati in ohra-
njevati z obsevanjem tudi najbolj občut-
ljiva živila (mleko, ribe, jajca itd.). Veli-
ka prednost takšnega razkuževanja je
tudi v tem, ker to delo hitro napreduje
in je možno živila sterilizirati v trenutku.
Za mlečne izdelke na primer ne bomo
potrebovali več dragih zavojev ali posod,
spravili jih bomo samo v i)olivinilaste
vrečice in živila kakšno sekundo obse-
vali. Živila v vrečici bodo ostala zelo
dolgo sveža.
Z obsevanjem bo mogoče razkužiti tu-
di vse vrste mesa, surovega ali kuhane-
ga, prav tako pa bomo okvare obvarovali
tudi vsakovrstno sadje. Z obsevanjem
bomo n. pr. lahko dolgo časa ohranili sve-
že grozdje, ki bo tudi v zimskih mesecih
videti, kot da je bilo pravkar obrano.
Veliko proslavo pripravljajo
Zelo agilni člani Zveze borcev in
aktivisti NOV v Storah tudi letos ne mi-
rujejo. Pripravljajo se na svečano raz-
vitje prapora, ki bo 1. septembra ob 15
popoldne pri »Mlinarjevem Janezu
« na
Teharjih. Na predvečer, to je v soboto,
31. avgusta bo ob 19,30 v Kulturnem do-
mu v Storah svečana akademija, pri ka-
teri bo sodeloval tudi član celjskega gle-
dališča. Spored je dobro pripravljen in
sedaj vadijo neumorno, da bi izvedli
akademijo kar najbolje tako kot še v
Storah niso nobene akademije.
V nedeljo, 1. septembra popoldne pa se
bo zbralo pri »Mlinarjevem Janezu« na
Teharjih vse, kar čuti z naprednimi Stor-
ian^ in Celjani, saj spada ta proslava v
vrsto prireditev v okviru okrajne raz-
stave »Celje 1957«. Razvitje zastave bo
kar najbolj svečano, s sodelovanjem sek-
cij Svobode iz Stor. Po razvitju pa bo po-
skrbljeno za čim boljše razvedrilo ude-
ležencev.
Poskrbeli bodo za posebne avtobusne
zveze s Celjem, Vojnikom in Šentjurjem.
Tako želijo privabiti čim več prebival-
stva k svečanemu odkritju zastave orga-
nizacije Zveze borcev NOV. Zlasti pri-
čakujejo, da bodo organizacije ZB NOV
v Celju, Vojniku, Šentjurju organizirale
visoko udeležbo, saj se iborci ob takih
snidenjih v Storah res dobro počutijo in
razvedrijo.
CELJSKI TRG V TEM TEDNU
Celjske gospodinje ta teden kar naj-
boljše volje odhajajo s celjske živil-
ske tržnice, saj so se v zadostnih ko-
ličinah čez noč pojavila na trgu ži-
vila, ki smo jih zadnje tedne najbolj
pogrešale. Predvsem je dovolj zelenega
fižola, kateremu je cena v dveh dneh
od din 120 padla kar na 60 dinarjev
za kilogram. (Zanimivo je, da je pri
tem zasebni sektor v ceni prej popu-
stil). Prav tako so se cene izdatno zni-
žale tudi drugi zelenjavi in povrtnini.
Res se nimamo nad čem pritoževati,
sadja in zelenjave je dovolj, cene pa
so v primerjavi z drugimi kraji precej
nižje. Ker je vsega dovolj, so nena-
doma tudi vrste izginile in gospodinje
so hitro postrežene. Zasebni prodajalci
pa držijo še razmeroma visoke cene pri
perutnini, ker pač ni konkurence so-
cialističnega sektorja. Lahki piščanci
po 350 dinarjev se nam zdijo predragi
in marsikatera prodajalka vztraja pri
svoji ceni ves dopoldan in večkrat raje
odnese perutnino nazaj, kot da bi jo
prodala ceneje.
Cene živilom v tem tednu so bile:
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni sek-
tor:
Krompir 22—25 (20—30), čebula 35—50
(50—60), česen 100—120 (100—140), fižol
v zrnih 56—80 (50—80), fižol str. 80—100
(60—100), grah — (70), solata 40 (70—90),
špinača — (60—100), cvetača 60 (50—100),
zelje gl. 20—35 (30), pesa 28—40 (30—40),
ohrovt 25—40 (36—40), petržilj 70 (80—
100), korenjček 60 (40—80), koleraba 30
(40), kumare 20—80 (30—100), radič —
(60—80), suho sadje — (100), suhe slive
320 (—), suhe gobe — (1500), sveže gobe
—	(70—250), redkev — (30), rozine 340
(—), marmelada 100 (—), orašidi 350 (—),
parad, konserva 200 (—), limone 400 (—),
orehi celi 220 (—), orehi lušč. 700 (—),
mleko — (36), maslo — (440—520), skuta
—	(140), smetana — (200), jajca 16 (15—
17), med — (350—400), zajci — (80—500),
kure — (400—700), piščanci — (120—360),
porani — (1200), goske — (900), pšenica
—	(50—60), koruza — (50—55), oves —
(45—50), ječmen — (40—50), marelice 100
(100—120), hruške 56—70 (40—80), jabol-
ke 46—50 (30—60), borovnice — (100)
breskve 100—110 (80—150), slive 36—6()
(40—100) grozdje 100—120 (—), jed. buče
—	(20—40), paradižnik 33—50 (40—70),
paprika 40—70 (60—80), kis — (35), din je
50 (50), jajčevec 80 (80), feferoni 100 (110),
lubenice 36 (—).
TOV. FRANC LESKOŠEK BO
KUMOVAL
Na zadnji seji izvršnega odbora sin-
dikalne podružnice Železarne Store so
rislenili, da bo občni zbor njihove po-
družnice v prvi polovici meseca no-
vembra in da se bodo nanj letos še
prav posebno pripravili. Ob tej priliki
bodo pripravili še posebno svečanost,
na kateri bodo razvili prapor sindikalne
• podružnice. Praporu bo kumoval zvezni
ljudski poslanec in član Zveznega iz-
vršnega sveta, tov. Franc Leskošek.
Istočasno bodo na tej slovesnosti pode-
lili članom kolektiva, ki sodelujejo v
sindikalni organizaciji Jugoslavije že
Štirideset let, posebne diplome in pri-
znanja.
DVAKRAT BOHINJ
V mladinskem izobraževalnem centru
v Bohinju bo od 8. do 18. avgusta se-
minar za mladinske funcionarje z niž-
jih strokovnih šol. V obsežnem spo-
redu se bodo pod vodstvom dobrih pre-
davateljev izpopolnili v spoznavanju
zgodovine delavskega gibanja, o socia-
lizmu v svetu, delavskem samouprav-
ljanju, družbenem upravljanju šol in
šolski reformi. Govorili bodo tudi o
delu in vlogi LMS v šolah. Iz celjskega
okraja se bo seminarja udeležilo 7 mla-
dincev.
-o-
Po zaključku prvega bo od 19. do 29.
avgusta seminar za mladinske vodite-
lje s srednjih šol. Spored obsega pre-
davanja o problemih in perspektivah
našega družbenega in gospodarskega
razvoja, o mednarodni politiki, vlogi
mladine v našem družbenem sistemu,
družbeni vlogi inteligence, reforme šol-
stva, aktualnih vprašanjih odnosov med
ljudmi in o delu LMS ter njeni vlogi
pri družbenem upravljanju šol. Semi-
narja, ki ga bo vodil mladinski funk-
cionar tov. M. Lah, se bo iz celjskega
okraja udeležilo 8 srednješolcev.
Težka nesreča se je primerila pri
kopanju v Mozirju. Franc Pečnik, za-
poslen v Litostroju v Ljubljani, ki je
bil na dopustu v Mozirju, je pri ko-
panju skakal v Savinjo. Pri skoku je
tako nesrečno padel, da si je zlomil
hrbtenico in poškodoval glavo.
Mlatilnica je zlomila desno roko Vin-
ku Stravsu iz Podčetrtka.
Triletni Tereziji Mešič iz Tratnega
pri Grobelnem je oče pri sekanju drv
po nesreči odsekal prst na roki.
S kozolca sta padla Jakob Veber iz
Žalca in Marija Dolinar iz Polzele. Oba
sta utrpela poškodbe na glavi.
V Tovarni organskih barvil si je po-
škodoval oči s kislino delavec Franc
Leber. Prepeljali so ga v bolnišnico
v Maribor.
Bernard Jovan iz Hramš pri Žalcu
je padel na koso. Prerezal si je žile
na roki.
v času od 3. do 10. avgusta 1957
Rojenih: 24 dečkov in 19 deklic.
Poročili so se:
Josip Velej, inj?. agronomije iz Bukovžlaka in
Sonja-Marija Reniic, adminislratorka iz Ljublja-
ne. Maksimiljan Soba, mehanik iz Pragerskega
in Draglca-Terezlja Kolenik, namešcenka iz
Trnovelj p. C. Emil Kolenik, geograf in Silva
Doler, uslužbenka, oba iz Trnovelj pri Celju.
Ivan Trobiš, zidar in Štefanija Selič, gospod,
pomočnica, oba iz Celja. Franc Potočnik, barvar
iz Slatine v R. d. in Ana Lipovšek. tkalka iz
Lopate. Miodrag Perovič, oficir JA iz. Postojne
in Antonija Skočir, kn jigovodkinja iz Celja.
Franc Dobovšek, strojni tehnik in Jožefa Arlič,
trgovska pomočnica, oba iz Celja. Radoslav Mar-
kič, trg. pomočnik in Marija Dimec, delavka,
oba iz Celja. Franc Tajhmeister, učitelj iz Vrh
in Magdalena Aljančič, trg. pomočnica iz Celja.
Pavle Blatnik, rudar iz Kasaz in Gabriela Veler,
knjigovodkinja iz Žalca.
Umrli so:
Terezija Vengnšt, upokojenka iz Celja, stara
85 let. Štefan Plaš. upokojenec iz Celja, star 64
let. Marija Javornik, gospodinja iz Gaberskega,
stara 54 let. Marija Vrečar, gospodinja iz Jagoč,
stara 45 let. Jakob Zdolšek, prevžitkar iz Boho-
vega, star 86 let. Marija Brezec, gospodinja iz
Stran-Postojna, stara ?3 let. Alojzija Oberčkal,
gospodinja iz Celja, stara 84 let. Frančiška Jelen,
■pokojenka iz Globokega, stara 61 let. Franc
Vezovišek, otrok iz Jelova, star 8 dni. Eva Rošer,
otrok iz Tolstega vrha, star 1 dan. Ana Videmšek.
•oc. podpiranka iz Prelog, stara 45 let. Ivan Pu-
tanec, delavec iz Strmca, star 24 let.
Celjski esperantisti
so živahni - icljub
mrtvi sezoni
v klubu na Slandovem trgu, kjer
imajo celjski esperantisti svoj dom, je
vedno živahno. Tu imajo možnost kon-
verzacije, izposojajo si esperantske
knjige in prebirajo časopise. Enkrat te-
densko pripravijo zanimiv spored, v
katerem sodelujejo vsi. Kadar pa jim
zmanjka lastnega materiala, navijejo
film, magnetofon ali radio — tako si
utrjujejo jezikovno znanje in istočasno
širijo obzorje. Najbolj prepričljivo in
živo pa je takrat, kadar jih obiščejo
esperantisti iz tujine in jim v sliki in
besedi pokažejo svojo domovino, ljudi
in običaje. Letos jih je obiskalo že kar
precej tujcev: novinar Poots iz Nove
Zelandije, direktor esper. muzeja na
Dunaju — Steiner, egiptovski novinar
dr. Megali, Trygve Reisaeter iz Norve-
ške, prof. Dimov iz Bolgarije itd.
Sredi avgusta pričakujejo prihod prof.
Pragana docenta amsterdamske univer-
ze, s katerim so se celjski esperantisti
spoznali na pedagoškem seminarju v
Kranjski gori. Tu se je od 26. do 31.
julija zbralo 80 esperantistov — uči-
teljev in profesorjev iz vseh republik
in poslušalo izredno zanimiva preda-
vanja o problemih in metodah pri po-
uku esperanta po vsem svetu.
Ker postaja pouk esperanta (kot ob-
vezen predmet) vedno bolj živa stvar-
nost v svetu in pri nas, nameravajo
organizirati v začetku septembra poleg
ostalih esperantskih tečajev še poseben
tečaj za učitelje in profesorje — bodoče
učitelje esperanta.
Svoje delo bodo prikazali tudi na
razstavi »Celje 1957«.
S tihim, toda vztrajnim delom tudi
celjski esperantisti dejavno pomagajo
uresničevati vzvišeno idejo OZN in na-
šega vodstva — sporazumevanje in pri-
jateljstvo med vsemi narodi sveta.
KAKO SE NE SME VOZITI
Na križišču Trubarjeve in Kajuhove
ulice se je pripetila težka nesreča. Naš
reporter se je to pot res »znašel« na pra-
vem mestu. Prišel je in videl nesrečo;
človek bi dejal, da je že prej vedel zanjo.
Kolesar je vozil nepravilno po levi
strani. Zaradi nepreglednosti križišča se
črni Kapitan, ki je privozil nasproti, ni
mogel pravočasno ustaviti. Šofer je si-
cer močno zaviral — na cesti se sledovi
koles še vedno poznajo — vendar za-
man. Kolesarja je zbilo po tleh. Neza-
vestnega so odpeljali v bolnišnico, kjer
je umrl.
♦
Tako nekako je izgledala nesreča na
križišču pri I. gimnaziji. Mrtev ni bil
nihče, samo avto je stal na cesti, pred
njim pa je ležalo kolo. »Nesrečo« so
namreč »režirali in uprizorili« miličniki-
tečajniki, ki so na praktičnem primeru
preskušali svojo strokovno usposoblje-
nost. Merili so sledove in njihovo dolži-
no, ugotovili vzroke in krivca »nesreče«
ter izdelali skico križišča, ki bo »glavna
priča« pri sodniku za prekrške.
Tečaj je že nekaj časa v Celju, udele-
žili pa so se ga miličniki iz raznih kra-
jev Slovenije. Vodi jih prometni referent
TNZ Celje tov. Janko Poljanšek.
Prezgodnja hvala . .
... ALI ZA MALO DENARJA VELIK UCiNEK
Zgoraj štrlijo opeke v beli dan ...
Ko se je trgovina s konfekcijskim bla-
gom »Varteks« preselila v nove prostore
na »celjsko trgovsko križišče«, smo med
drugim omenili, da je lepo urejena trgo-
vina hkrati tudi prispevek k lepšemu iz-
gledu Celja. To je sicer res, toda le na-
pol. Ureditev fasade v pritličju je pokva-
rila del fasade nad njim. Spodaj lepo s
kamnom obloženi zidovi, zgoraj štrljijo
opeke v beli dan. Tak način modernizi-
ranja in obnavljanja je v Celju sploh
zelo »ipriljubljen«. Najprej mesece poprej
postavijo plotove na ceste, potem ix) pol-
ževo gradijo, končno pa pustijo skoraj
vedno še kak spomin na gradnjo, da iz-
gleda, da še vedno traja.
Smo res radovedni, če si katero p>od-
jetje »upa« do razstave ometa ti tisti pas
zidu na stroške tistega, ki je dolžan to
plačati.
TEKMOVANJE ŽANJIC V LOKAH
PRI MOZIRJU
Sekcija žena zadružnic pri kmetijski
zadrugi Mozirje je tudi letos organi-
zirala tekmovanje žanjic. Nedavno tek-
movanje v Lokah pri Mozirju je po-
vsem uspelo. Tekmovalo je 12 žanjic.
Zanimivo tekmovanje je spremljalo
okoli 300 gledalcev iz Mozirja in oko-
liških krajev. Prve tri tekmovalke so
prejele od zadruge praktična darila.
Podjetna zadružnica se sama znajde
Znano nam je, kako so v letošnji
zimi in zgodnji pomladi vse kmetijske
zadruge propagirale vzrejna središča
za štajersko kokoš. Za kokošjerejo so
znale navdušiti mnoge žene in kar vr-
stoma so si začele sodobno urejevati
kokošnjake in nabavljale veliko šte-
vilo enodnevnih piščancev. Ponekod pa
so si žene tudi že same oskrbele »umet-
no kokljo«. Stvar je bila dobro zasno-
vana, žene so pokazale mnogo iznajd-
ljivosti in dobre volje, kar naenkrat
pa se je pri kmetijskih zadrugah or-
ganizacija zataknila in zadružnice so
začele negodovati. Razumljivo: kokoške
so nesle jajca, piščanci so bili godni
za prodajo, kupcev pa ni bilo. Kme-
tijske zadruge so v največ primerih
skrb prodaje perutnine in jajc prepu-
stile rejkam samim. Nekatere so se
znašle in si same poiskale pot na trg
— druge pa so postale malodušne in sa
zadrugam očitale, če so znale uspešno
organizirati vzrejna središča, naj or-
ganizirajo tudi uspešen odkup.
Cesarjeva mama iz Mozirja pa se ni
strašila teh ovir. V svojem lepem ko-
košnjaku je vzredila 100 piščancev in
si sama utrla pot na tržišče. Ob pri-
liki izleta žena zadružnic v Logarsko
dolino, je s Planinskim domom sklenila
pogodbo za odkup piščancev, sestre Lo-
gar pa so pripravljene odkupovati od
nje jajca pozimi in poleti.
Tako bi naj zgledu tovarišice Ce-
sarjeve sledile tudi druge zadružnice,
kjer KZ niso dovolj elastične pri od-
kupih.
ZDAJ BO DRUGAČE
Po nerednostih, ki so bile v zadnjih
letih, je novi delovni kolektiv klavnice
in mesarije v Ljubnem ob Savinji ute-
dil svoje poslovanje. To je zelo važno,
saj je z ukinitvijo zadružne mesarije
postalo to podjetje edini preskrbova-
lec z mesom v Zgornji Savinjski doli-
ni. Sedaj imajo tri prodajalne in to
v Ljubnem, Lučah in Solčavi. Da bi
zadostili številnim potrošnikom, name-
ravajo urediti še eno prodajalno mesa
v Ljubnem in to v zadružnem domu,
v kolikor bo kmetijska zadruga dala
potrebne prostore na razpolago.
»VEZNA VRATA« SE
POSLAVLJAJO
Po dolgih razpravljanjih in večkrat-
nih meritvah so v Ljubnem ob Savinji
pričeli v delom za odstranitev ožin na
cesti. Ljudje so imenovali te ožine kar
»vežna vrata«. Da to drži, je izkusil
tudi marsikateri šofer, ki je moral pri
prehodu pokazati vse svoje sposobnosti,
da ni prišlo do nesreče. V prvi, etapi
gradbenih del bodo odstranili tri sta-
novanjske hiše. Ko bodo ta dela kon-
čana, bodo pričeli z razširitvijo same
ceste skozi trg. Sedaj lahko upamo, da
bo Ljubno letos dobilo novo cesto.
PREMAJHNA DELAVNOST NEKATE-
RIH ODBOROV SZDL V LOCAH
Na posvetovanju predstavnikov orga-
nizacij in društev v Ločah so ugotovili,
da v večini dobro delajo. Kritizirali pa
so nedelavnost posameznih odborov
SZDL, ki se ne zanimajo dovolj za raz-
lične probleme na svojem področju. Ne-
kaj krivde za to je tudi na samih odbor-
nikih v teh krajih, ki ne znajo članstva
zainteresirati za reševanje krajevnih
vprašanj, zlasti na komunalnem področ-
ju, kar bi bilo njim samim v korist. Ven-
dar je takih krajev vedno manj, saj ljud-
je sami spoznavajo iz primerov v bližnji
okolici, da se da s skupnim delom mar-
sikaj napraviti in da od čakanja, da bi
jim to napravili drugi, ne bodo imeli
ničesar.
V ŠMARTNEM OB DRETI SO
USTANOVILI VODOVODNO
ZADRUGO
V	Smartnem ob Dreti so pred krat-
kim ustanovili vodovodno zadrugo.
Ustanovni občni zbor je pokazal, da je
med prebivalci tega kraja za napeljavo
vodovoda precejšnje zanimanje. Vodo-
vodno omrežje bo povezalo 4 vasi z
okoli 120 gospodarstvi. Po predračunu
bodo dela znašala okoli 15 milijonov
din. Precej sredstev bodo prispevali in-
teresenti sami. Za sedaj so že naročili
potrebne načrte.
V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
SE OBETA DOBRA LETINA
KROMPIRJA
V	Zgornji Savinjski dolini, kjer so
ugodni pogoji za gojitev priznanega se-
menskega krompirja je posebna komi-
sija te dni končala z drugim prizna-
vanjem semenskega krompirja. Prizna-
la je okoli 80% posevkov.
Letos je posejano na področju mo-
zirske občine okoli 50 hektarjev semen-
skega krompirja. Od tega je okoli 90%
sorte »Merkur«. Po oceni bo letos zelo
dobra letina krompirja. Pričakujejo, da
bo znašal donos semenskega krompirja
okoli 27 stotov na hektar. Kljub skrbi
kmetovalcev za pridelek dobrega se-
menskega krompirja, bo po oceni ko-
misije odpadlo zaradi virusnih bolezni
10 do 20% posejanih površin.
ŠMARTNO OB PAKI
Gasilsko društvo Paška vas je zadnjo
nedeljo odkrilo na gasilskem domu spo-
minsko ploščo štirinajstim članom, ki so
darovali svoja življenja v narodno osvo-
bodilni borbi. Tega slavja se je udeležilo
precej ljudi, med njimi tudi zastopniki
množičnih organizacij iz Smartnega ob
Paki in drugod.
Istega dne popoldne pa je društvo raz-
vilo nov gasilski prai)or, za katerega so
ljudje radevolje prispevali svoj delež.
Posebno naklonjenost je izkazal društvu
tov. Irman iz Amerike, ki je tukajšnji
domačin. Delo tega gasilskega društva
lahko služi marsikateremu društvu za
zgled.	♦»	4
Avto-moto klub v Smartnem ob Paki
je v svojem tromesečnem tečaju uspo-
sabljal mladino za šoferje amaterje. Te
dni je v Celju položilo izpdt triindvajset
tečajnikov, med njimi tudi dve tovarišici.
MLADINCI V MOZIRSKI
OBCINI TEKMUJEJO
Te dni je bila v Mozirju seja Ob-
činskega komiteja LMS, na kateri so
največ razpravljali o pripravah mla-
dinskih organizacij mozirske občine za
bližnji VI. kongres LMS, ki bo v Celju.
V	času do kongresa bodo vse osnovne
organizacije, ki jih je v občini 14, tek-
movale na raznih področjih njihove
dejavnosti. Tekmovanje se bo zlasti na-
našalo na organizacijsko utrditev os-
novnih organizacij, sprejem novih čla-
nov v mladinsko organizacijo, sodelo-
vanje z ostalimi množičnimi in poli-
tičnimi organizacijami, razvijanje de-
javnosti na športnem polju itd. Poseb-
no skrb bodo v času tekmovanja po-
svetili tudi sprejemanju mladine v or-
ganizacijo ZK. Na predvečer kongresa
bodo zakurili številne kresove. Tek-
movanje osnovnih organizacij bo sprem-
ljala posebna komisija pri Občinskem
komiteju LMS.
DOHODKI OD PREBIVALSTVA
V	MOZIRSKI OBCINI DOBRO
PRITEKAJO
Občinski ljudski odbor Mozirje je do
konca meseca julija realiziral po pro-
računu ObLO 61% dohodkov, kar znaša
65 milijonov dinarjev. Najbolje so re-
alizirani dohodki od prebivalstva, slab-
še pa dohodki iz gospodarstva. To do-
kazuje, da ima ObLO dobro organizi-
rano izterjevalno službo. Dokaj dobra
realizacija in normalen dotok sredstev
v proračun omogoča ObLO normalno
proračunsko potrošnjo. Tako je bilo do
konca meseca julija po proračunu iz-
datkov v višini 54 milijonov dinarjev
ali 55% letnega proračuna.
V	LJUBNEM OB SAVINJI BI RApi
GRADILI KOPALIŠČE
V	Ljubnem ob Savinji, kjer se tu-
rizem iz leta v leto bolj uveljavlja, se
kaže vedno večja potreba po kopališču.
Za zgraditev kopališča si posebno pri-
zadeva Turistično društvo, ki je eno
najbolj delavnih v mozirski občini.
Kljub dobri volji, pa ima društvo te-
žave s finančnimi sredstvi. V letošnjem
letu se je to nekoliko zboljšalo. Na
pomoč je priskočila tudi Turistična
zveza Slovenije, ki je d^la društvu za
zgraditev kopališča dotacijo v znesku
pol milijona dinarjev. Seveda ta sred-
stva ne bodo zadostovala. Turistično
društvo upa, da mu bo uspelo zbrati
še preostala sredstva in tako čimprej
pristopiti k sami gradnji.
ZADRUGA V LJUBNEM JE ŽE
ODKUPILA 2.600 kg MEDU
Letošnja izredno dobra čebelna paša v
Zgornji Savinjski dolini je zelo ugodno
vplivala na odkup medu. Tako je samo
Kmetijska zadruga v Ljubnem že odku-
pila 2.600 kg medu, pričakujejo pa še
nadaljnji odkup. To je največja količina
medu, ki ga je zadruga odkupila v enem
letu za časa njenega obstoja. Do tega so
pripomogle tudi odkupne cene (200 do
300 din), s katerimi so čebelarji kar za-
dovoljni.
Zgornja Savinjska dolina ima zelo
ugodne F)ogoje za razvoj čebelarstva,
zato bodo morale kmetijske zadruge v
prihodnjih letih temu posvečati več
skrbi.	-ko

Vipoinik postavlja rekorde
Vipotiiik Andrej, znani celjsk; atlet Kladivar-
ja. ki se mudi na študijski praksi v Bonnu, je
v zadnjih dneh nastopil na mednarinlnih atlet-
skih tekmovanjih v močni konkurenci z nemški-
mi in ameriškimi atleti. V Ludwigshafenu je te-
jtel na «00 m, kjer je bil drugi za Nemcem Bren-
nerjem. vendar v odličnem času novega jugo-
slovanskega rekorda — 1:4'>.2! S tem je kar za
■7 desetink sekunde izboljšal bivši rekord svoje-
nekdanjega tekmeca Kadišiča.
Takoj po tej radostni novici smo po nekaj
dneh zopet <lobili vest o novem podvigu. Tokrat
je Vipotnik nastopil na mednar(Mlneni tekmo-
vanju v Koblenzu v teku na 1000 m. Zopet je
dosegel drugo mesto za odličnim Nemcem
Luegoni. vendar postavljeni čas je bil nov jugo-
slovanski rekord — 2:22,9! Njegov tekmec Lueg
je tekel le 2 desetinki bolje. Vipotnik je izl>olj-
šal državni rekord na tej progi za 4 desetinke
iiekunde. ki ga je doslej Imel član Dinama Miirat.
Tako se je marljivi in skromni atlet Vipotnik
Andrej, doma iz Gotovelj pri Žalcu, kar dvakrat
vpisal v listo jugoslovanskih rekorderjev. Če-
stitamo!
USPEH ALI NEUSPEH NEPTUNA?!
V finalu republiškega prvenstva v vaterpolu
je sodelovala tudi mlada ekipa celjskega Nep-
tuna, ki je obtičala na zadnjem mestu na tabeli
brez zmage. Začetek turnirja je bil za Celjane
prav nesrečen. Zaradi majhne napake sodnika
so bili namreč oh zaNluženo zmago nad Brani-
4voni. ki so ga premagali s 5:», v ponovni tekmi
pa so srečanje izgubili z 4:6 (3:2)! To je bila
zagrizena borba dveh izenačenih tekmecev, kjer
bi Celjani ob večji mirnosti lahko zmagali. Za-
streljall so namreč kar dva četverca . . . Vse 4
gole za Neptun je dosegel Ščuka. — Po teh dveh
tekmah so bile moči Celjanov močno izčrpane.
Tako so v nadaljevanju dosegli težak poraz proti
zmagovalcu turnirja Triglavu — 1:18 (1:10) s
častnim golom .Ščuke, nato proti Ljubljani z
2:12 (1:"). kjer je oba gola zopet dosegel Ščuka,
ob zaključku pa so se še žilavo upirali Iliriji
v prvem polčasu, nato pa je zmanjkalo kondicije,
tako da so tudi v zadnjem srečanju doživeli po-
raz s 3:7 (2:3). V zadnjem srečanju je bil za
Neptuna uspešen strelec .Ščuka, ki se je na tem
prvenstvu uvrstil p<> doseženih golih na 3. me-
sto! Ali predstavlja zadnje mesto Neptuna ne-
uspeh? S polno volje so pričeli turnir, že osvo-
jili dragoceni dve točki, ki jim jih je sodniška
komisija nato odvzela. Morala pri igralcih je
padla v nadaljevanju borb s težjimi nasprotniki,
v zadnjem srečanju pa so bili Igralci zopet zbra-
ni. Igralci si niso nabrali točk niti zmag, doka-
zali pa so kljub temu, da ne zaostajajo za Bra-
nikom in Ilirijo. Kes je, da sta jih tudi ta dva
nasprotnika še premagala . . . Neptun je bil prvič
na tako močnem turnirju, kjer še niso imeli
dovolj izkušenj niti taktičnega znanja igralci, pa
tudi ne dovolj kondicije. S pridobitvijo plaval-
nega bazena v Celju se bodo v bodoče lahko
bolje pripravili na to prvenstvo, imeli pa bodo
za seboj tudi že dovolj Izkušenj in potrebne
rutine, brez katerih v športu nI uspehov.
Nogomet:
KATASTROFA NOGOMETAŠEV CELJA
Ducat golov so odnesli v lokalnem srečanju
nogometaši Celja iz Glazi.ie! Pri tem se niso po-
stavili niti v toliko, da bi dosegli vsaj častni
gol . . . Toliko je bilo ugiTianj in prerokovanj
pred tem srečanjem po celjskih ulicah. Nekateri
so celo sodili, da grozi Kladivarju prvič poraz
od 2SD Celja. Srečanje je pokazalo, da bo<lo no-
gometaši Kladivarja tudi v novi nogometni se-
zoni igrali vsaj med domačimi moštvi še na prvo
violino. "Več o srečanju ne bi bilo treba sprego-
voriti. saj nam rezultat pove verno sliko dogod-
kov na terenu. Strelci — Rojnik 3, Kujan 2, Po-
sinek 2, Pere, Štor in Jošt (autogol). Nogometaši
Olimpa so na domačih tleh dosegli lep uspeh —
zmago s 4:2 nad Bratstvom iz Hrastnika! Vseka-
kor priznanje za zmago nad renomiranim na-
sprotnikom!
Rokomet:
V Celju so gostovali rokometaši iz Indjije, ki
so v dveh srečanjih z moštvi Celja in Kladivarja
pokazali moderen rekomet, poln smiselnih akcij,
preigravanj, lepih kombinacij, koristnih taktič-
nih zamisli in uspešnih zaključnih strelov. Mo-
štvi Celja in Kladivarja so v teh tekmah Imeli
podrejeno vlogo. Celjani so doživeli poraz z
10:17 (7:8), Kladivar pa je dosegel neodločen re-
zultat 16:16 (10:12). Obe teknil sta pokazali, da
se Celjani morajo še učiti pri drugih, da bodo
v tej igri zopet dosegli kvalitetnejšo stopnjo.
ŠPORTNI PROGRAM:
Nedelja 18, 8. 17. url na Glaziji
prijateljska nogometnn tekma
PROLETER : KLADIVAR
(Zrenjanin)
ob 9.30 v plavalnem bazenu v Rogaški Slatini
OKRAJNO PRVENSTVO DRUŠTEV PARTIZAN
V PLAVANir IN SKOKIH V VODO
KLADIVAR JE OBDRŽAL SVOJE POZICIJE
Celjski atleti in atletinje so v soboto in ne
deljo na domačih tleh v H. kolu državnega ekip
nega prvenstva potrdili svojo visoko kvaliteto
V družbi z najboljšimi jugoslovanskimi ekipam
Partizanom iz Beograda ter Dinamom in Mlado
stjo iz Zagreba niso igrali podrejene vloge. Se-
veda so imeli nekoliko spoštovanja do atletom
Partizana, sedemkratnega ekipnega prvaka Ju
^oslavije, so pa »povozili« zagrebške atlete Di
nama tako prepričevalno, da že zlepa ne. In pra^
isto lahko napišemo o celjskih atletinjah! \
atletinjah Mladosti niso imele enakovrednih na-
sprotnic. Kje je renome in moč ženske ekipt
Mladosti, ki je leta in leta osvajala ekipno držav
no prvenstvo?
Več ali manj smo že čitali v dnevnem tisku
podrobne rezultate. Morda ne bo odveč, če b
osvetlili tekmovanje z druge plati.
Po H. kolu zvezne atletske lige je v moški
konkurenci stanje naslednje — Partizan 68.387,
Crvena Zvezda 63.219, Kladivar 62.384. Odred
<58.535, Mladost 58.206 In Dinanio 56.361! To so
finalisti ekipnega prvenstva Jugoslavije, ki se
bodo koncem septembra v medsebojnem sreča-
nju pomerili v Zagrebu na stadionii Dinama za
naslov prvaka. Kaj nam kaže tabela? Atleti Par-
Tizana so še vedno nedosegljivi. Crvena Zvezda
ni več tako suveren« druga kot prejšnja leta.
Kladivar se je močno popravil! V II. kolu je
nastopil brez Lorgerja. VIpotnika, Urbajsa in
pravzaprav Leška (nastopil je le v skoku ob
palci) ter zbral tako okrnjen 104 točke več kot
v I. kolu. Ce bodo atleti Kladivarja vestno tre-
nirali še naprej, se bodo čez mesec dni lahko
spoprijeli z atleti Crvene Zvezde za drugo mesto
v državi! Kot suvereno vlada na čelu Partizan,
tako je po Kladivarju precej občutna razlika do
naslednjega mesta, ki ga drži Odred.
V ženski konkurenci so nas atletinje Kladivar-
ja zopet presenetile. Zopet so namreč zbrale
največje število točk In se obdržale na vrhu
tabele kot najboljša ekipa v Jugoslaviji. Stanje
točk Kladivar 28.888, Odred 28.021, Mladost
26.779 itd. Ali bodo lahko ponovile tu uspeh tudi
na zaključku tekmovanja, kjer se bo podelil
naslov državnega prvaka? Odred in Mladost sta
nastopila v H. kolu oslabljena. Večje število
atletinj je namreč na »počitnicah« ... S tem
nočemo zmanjše»«ti vrednosti atletinj Kladivar-
ja, ki Imajo v svojih vrstah lepo število mladih
zastopnic in s tem najlepšo perspektivo razvoja.
Atletinjam Mladosti se maje »stolček«, ajletinje
Odreda pa niso več tista ekipa kot so bile pred
leti. Največja širina in izbira v materialu je pri
celjskem Kladivarju, ki ^e znatno razširil v le-
tošnjem letu število aktivnega članstva. Sedaj
je odvisno od atletinj samih, če bodo obdržale
visoko lovpriko. ki so si»jo zasluženo priborile
v prvih dveh kolih. Zlasti bo treba popraviti
šibke točke — met kopja, skok v daljino in v
višino, pa uspeh skorajda ne more Izostali! Do-
ber mesec dni je časa. kar dovolj, da lahko tre-
nerji odpravijo te slabosti. — No. v mesecu sep-
tembru bomo že dobili odgovor!
Kdo so bili največji junaki zadnjega tekmova-
nja? Omeniti moramo pri ženskah Šikovčevo, ki
je izenačila državni rekord na 100 m in dosegla
odličen rezultat tudi na 200 m, .Pri moških ne
moremo mimo Važiča, ki je v soboto in nedeljo
s svojim tekom spravil vse gledalce s sedežev!
Tek na 1500 m je bil pravo doživetje. Silovita
borba Murat : Važič bo še dolgo ostala v spo-
minu ljubiteljev atiefike. nič manj pa tudi tek
na 5.000 m, kjer je simpatični Simo v zadnjem
krogu v prekrasnem finišu »povozil« oba tekača
Partizana Subotiča in Pavloviča. Vse priznanje
gre Kovaču, ki je tako neopazen atlet in je
vendarle za Kladivarja zbral največje število
točk — preko 28001 Tiidi drugi Zalčan Vučer
Zoran je bil eden tistih tihih borcev na atletski
stezi, ki je nabral 2400 točk. Za končni uspeh so
Zaslužni prav vsi, zato ne moremo mimo prodor-
nega uspeha Cajhna, ki je na nizkih ovirah pre-
magal državnega prvaka Raduloviča, omeniti
moramo metalce kopja Kopitarja Jožeta, ki je
premagal Miletiča, Roje Zdravko pa je prvič v
življenju metal preko 60 m ali preko uspešnih
nastopov vsestranega atleta Brodnika itd. Tu so
še Zupančič Igor, Kopitar Marjan, mladinci Na-
raks, Verk, .Šketa in Ban, dolgoprogaša Male in
Kranjc, izkušeni metalci Gole, Jančič in drugi,
'n atletinje? Poleg Sikovčeve izkušeni državni
reprezentantki Ceiešnikova in Slamnikova, po-
tem pa sama mlada dekleta Silanova, Libano-
va, Leskovškova, Cviklova, Cokanova, Ocvlrko-
va, Škornikova, Rečnikova itd.
Za nami jc kvalitetna atletska prireditev, ki
je dala 3 državne. 2 republiška In celo kopico
osebnih rekordov. To je bogata bilanca, ki ni
bila v H, kolu zvezne lige nikjer dosežena na
ostalih bojiščih v Jugoslaviji. V listo novih drža«k-
nih rekorderjev so vpisali svoja Imena Pavlovič
(P) v metu kopja, Jocič (P) v troskoku in Slkov-
^eva na 100 m, v listo republiških pa simpatični
Murat (D) In VažIč SInio, oba v teku na 1.500 m.
Košarka:
Pretekli teden je druga ekipa Celja v postavi:
Malgaj, Stojan, Sadar, Novačan In Makarovič
imela v gosteh košarkarsko ekipo iz Štor. Tekma
Je bila prijateljska In predvsem namenjena pri-
pravam in vigravanju obeh moštev za bližajoča
^e prvenstva in četveroboj mest, na katerem
delujejo ekipe Zreniaulna. luzle, Osljeka in
Celja. Kljub temu, da so Celjani pokazali d
■'ajšnjo mero nevigraiiosti, so visoko porazili
Soste z rezultatom 90:41.
Skrajni čas je, da košarkarji prično z resnimi
Pripravami, če žele dostojno zastopati svoje me-
"to, na velikem mladinskem četveroboju.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
M-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 25« DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
O čem razpravljajo člani organizacije SZDL v Špitaliču
. ^^ KORISTNE POBUDE NAPREDKA ŽELJNIH LJUDI BI KAZALO PO MOŽNOSTI PODPRETI
Tisti, ki bi na drugi strani Konjiške
gore iskal vas Spitalič, je pač ne bi mogel
najti, čeravno nosi skupina krajev in
naselij tako ime. Se prav posebno so si to
ime zapomnili številni borci, ki so se
borile v teh krajih. V letih po vojni se
tam okrog ni kaj dosti spremenUo. Večje
delo je bilo opravljeno pri i>ostavitvi in
ureditvi šole, ZB je postavila spomenik
padlim borcem in uredila grobove tam,
kjer so ostali neprekopani, v starem sa-
mostanu pa so lani prizadevni vaščani
opremili dvorano za različne prireditve.
Se pred dvemi leti je tu samostojno ,po-
slovala kmetijska zadruga, ki se je nato
priključila konjiški. Od organizacij tega
okohša sta najbolj aktivni SZDL in pa
strelska družina, ki v svojih vrstah
viključuje lepo število mladih ljudi, se-
veda pa v glavnem tistih, ki ostanejo
doma in ne gredo v bližnjo in dalnjo oko-
lico za zaslužkom. Tudi SZDL je aktivna
pri svojem delu. Odborniki s člani raz-
pravljajo o vseh tekočih nalogah, poma-
gajo pri reševanju različnih vprašanj in
v okviru možnosti skrbe za napredek
kraja. O tem, kaj in kako delajo, so se
nedavno pomenili na skupnem sestanku
vseh organizacij tega kraja. Poglejmo,
kaj so že napravili in kaj še imajo v na-
črtu.
Vsekakor sili v ospredje elektrifikaci-
ja, na katero so čakali več let. Iz mrtve
točke se je stvar premaknila še pred
nekaj časa, vendar do uresničitve je v
glavnem prišlo šele letos. S finančno po-
močjo okraja in zadružne zveze, občine
in kmetijske zadruge je prebivalcem te-
ga področja le uspelo, da so postavili
transformator, .potegnili glavni vod, na-
peljali lokalno omrežje in se tako pribli-
žali dnevu, ko bo tudi njim svetila elek-
trična luč. Vaščani vseh naselij so zato
vložili ogromno svojih sredstev. Zbrali
so nekaj sto.tisočakov v denarju, prispe-
vali lepo število drogov za omrežje, iz-
kopavali so jame za drogove in jih po-
stavljali. To ni bilo lahko delo, saj je
teren dokaj hribovit in kamenit. Toda
boj za napredek, ki ga prinaša elektrika,
ni poznal ovir in dosedanji uspehi kaže-
jo, da bodo v posameznih predelih že
letos lahko zasvetili z električno lučjo.
Da ima prav odbor SZDL za tako delo
lepe zasluge, ni treba posebej poudarjati.
Druga stvar, ki teži ljudi tega področja,
pa je ureditev vodovoda — vodnjakov in
podobnih naprav. V teh hribovitih legah
poleti zmanjka vode. Ponekod jo morajo
voziti iz doline, večkrat pa seveda upo-
rabljajo v primeru potrebe tudi nečisto
in blatno vodo. V okolici je več močnej-
ših izvirkov, ki bi jih bilo potrebno ure-
diti in bi bilo to vprašanje rešeno. Ljudje
so pripravljeni pomagati kot pri elek-
triki, le za cement in drugi material bi
morali dobiti sredstva.
Dolgoletna želja teh ljudi je še, da bi
dobili v vas telefon. Tu zdaj ni t£iko
važno, ali ga bo imela zadruga, šola ali
kdor koli že, drži le to, da je telefon za
ta oddaljen kraj nujno ipotreben.
To je del vprašanj, ki žulijo ljudi v
krajih pod skupnim imenom Spitalič. O
tem razpravljajo člani SZDL, jih obrav-
navajo na zborih volivcev, predlagali so
jih že v rešitev in enkrat jih bo potrebno
začeti reševati. Njihove zahteve niso ve-
like, ljudje sami bodo pomagali po svo-
jih močeh, celotna okolica pa bi se s tem
močno dvignila iz zaostalosti.
Reševalna služba mora bili ozko
povezana z bolnišnico
Svet za zdravstvo pri OLO Celje je
na svoji zadnji seji med drugim ob-
ravnaval tudi problematiko reševalne
službe v našem okraju. Ko je nedavno
posebna komisija, v kateri so sodelovali
tudi zdravniki, pregledala vse reševal-
ne postaje na območju našega okraja,
je ugotovila marsikatere pomanjklji-
vosti. K temu so še zdravniki celjske
bolnišnice podali svoje mnenje in opo-
zorili na potrebo po centralizaciji re-
ševalne službe pod enotno upravo, na
popolnejšo opremo reševalnih avtomo-
bilov ter na strokovno izpopolnitev
kadra, ki je zaposlen pri reševalnih
postajah.
Na našem teritoriju je trenutno 14
reševalnih avtomobilov. Na terenu so
ti avtomobili razmeroma še dobro
ohranjeni, v Celju pa je strojni park
precej iztrošen. Prostori reševalnih
postaj niso primerni, kader je nezado-
sten in šoferji so brez počitka. Stro-
kovna izobrazba ljudi, ki prevažajo
bolnike, je nepopolna in največkrat je
bolnik med vožnjo v bolnišnico pre-
puščen šoferju, odnosno domačemu
spremljevalcu, ki mu ne zna ničesar
pomagati. Večina postaj bolničarjev-
spremljevalcev sploh nima. Prav tako
avtomobili tudi niso v večini primerov
opremljeni s potrebnim sanitetnim ma-
terialom za prvo pomoč.
Za območje celjskega okraja bi bilo
število 14 reševalnih avtomobilov v
rednih razmerah kar zadostno, pri se-
danji organizaciji in razcepljenosti re-
ševalnih postaj pa reševalna služba
res marsikdaj odpove. Problem je v
tem, da vsaka reševalna postaja zase
regulira prevoze in dostikrat niti celj-
ska reševalna niti bolnišnica ne vesta,
kje se trenutno nahajajo avtomobili,
ker je med njimi premalo medsebojne
povezave. Jasno je, da so terenske re-
ševalne postaje zainteresirane, da imajo
čim več prevozov. Tako dostikrat ob
potrebi rešilni avto ni na mestu. Pro-
blem ie tudi v klicaniu re.šilne nnstaie.
saj marsikje niti ni dežurne službe in na
poziv ni mogoče dobiti rešilnega avto-
mobila in poškodovanec mora zaradi
slabe organizacije po nepotrebnem ča-
kati dolge ure na prevoz.
Spričo teh in drugih pomanjkljivosti
so člani sveta za zdravstvo OLO Celje
na zadnji seji predlagali, da bi celjska
reševalna postaja v bodoče prevzela
nekako centralno obveščevalno službo
in koordinirala delo med posameznimi
reševalnimi postajami. Šoferji bi se naj
ob vsakem prevozu bolnika javili pri
njih. Nadalje je bilo sklenjeno, da bi
se vse reševalne postaje priključile kot
enote zdravstvenemu domu. Vse občine,
ki imajo reševalne postaje, bodo mo-
rale nastaviti bolničarja-spremljevalca.
Za osebje reševalnih postaj bo v jeseni
v Celju organiziran tečaj, kako naj se
postopa pri prevozu bolnika.
NESREČE
Pod voz je padel Franc Jošt iz Po-
nikve pri Grobelnem. Dobil je poškod-
bo na nogi.
Kmetovalec Stane Smid iz Cače vasi
pri Rog. Slatini je s kamionom vozil
opeko za svojo hišo. Med vožnjo je
padel s kamiona. Dobil je težke no-
tranje poškodbe. Kmalu po prevozu v
celjsko bolnišnico je podlegel poškod-
bam.
PUTNIK-SLOVENIJA, Celje, razpisuje 1 služben,
mesto kurirke in obenem snažilke. Pismene proš-
nje dostavite naši poslovalnici. Plača po tarif-
nem pravilniku,
PUTNIK-SLOVENIJA, CELJE
poziva vse Kmetijske zadruge, razne kolektive
in podjetja, da pravočasno naročijo v naši poslo-
valnici avtobus za skupinsko potovanje na za-
grebški velesejem, ki se vrši v času od 7. do 23.
septembra 1957.
Nadalje obveščamo vse Celjane in okoličane,
da prirejamo 15. septembra 1957 1-dnevno poto-
vanje v Zagreb z ogledom zagrebškega velesejma
— nudi se Vam ugodna prilika, za vsakega pri-
javljenca preskrbljeno mesto v posebnem
PUTNIK-ovem vlaku za ceno 470 din. Prijave
sprejemamo do zaključnega števila — pridite in
prijavite se čimprej!
Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic v
predprodaji, rezervacij mest za letni oddih pri
Putniku v Celju, kjer si lahko preskrbite tudi
potne liste in vozovnice.
SLUŽBA PRAVNE POMOČI
pri Občinskem ljudskem odboru Celje je po
končanih dopustih pričela z rednim delom. Urad-
ne ure za stranke vsak ponedeljek in petek od
15.30 do 17.30 v sobi štev. 11, pritličje levo, po-
slopje Občinskega ljudskega odbora Celje,
UČITELJIŠČE CELJE OBVEŠČA:
Popravni izpiti sprejemnih izpitov bodo v po-
nedeljek 26, avgusta 1957, za ostale letnike pa
27, in 28. avgusta ob 8. uri.
Diplomski in popravni diplomski izpiti bodo
29.. 30, in 31, avgusta 1957.
Prošnje kolkovane s 30 din državne in 20 din
občinske takse je predložiti upravi šole najkas-
neje do 24. avgusta.
Pričetek pouka bo 5. septembra 1957.
BANČNA USLUŽBENKA s 14-letno prakso želi
menjati službo, najraje v komercialni oddelek.
Ponudbe na upravo lista pod >1. december
1957«.
MLAD NEPOROČEN ZDRAVNIK i.šče nujno
opremljeno sobo. Cenjene ponudbe na upravo
lista pod .»TAKOJ«.
PRODA.M NOVO enostanovanjsko hišo z vrtom.
Zlender, Žalec 27.
PRODA.M aH zamenjam hišo s 4 ari zemlje. Ko-
vač Jurij, Celje, Lokrovec 18.
PRODAM hišo z vrtom. Poizvedbe: Danica Va-
stič. Vrteče 94, Laško.
PRODAM polovico hiše v Trnovljah ali zame-
njam za stanovanje. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno enodružinsko hišo z vrtom v
Celju. Informacije: Zadnik Celje, Nova vas 54.
PRODAM ugodno enonadstropno stanovanjsko
hišo z 12 arov zemlje v mestu. Naslov v upravi
lista.
PRODAM ugodno hišo z gospodarskim poslopjem
in 7.5 ha posestva na lepi legi v Zgornji Sa-
vinjski dolini ob glavni cesti. Naslov v upravi
lista.
PRODAM ugodno lep večji namizni štedilnik
(zidan — ploščice) z dvema pečicama. Naslov
v upravi lista.
PRODAM spalnici, eno jz trdega, eno iz mehke-
ga lesa. Naslov v upravi lista.
PRODA.M poceni dve pisalni mizi In rolo omaro.
(trd les) >Majolka<. Celje.
PRODAM ugodno triokenski kozolec 20X7. Vpra-
šati: Gostilna Svetel, Celje Mariborska.
PROSIM najditelja evidenčne tablice štev. 5976,
ki je bila izgubljena v nedeljo, naj je vrne
proti nagradi na upravo lista.
PROSIM najditelja ženske rdeče jopice, izgub-
ljene od Plinarne do »Partizan« v Gaberju, da
jo vrne proti nagradi na naslov: Štrukelj Bo-
gomira, Celje Zg, Hudinja 133.
Grad Podčetrtek propada
Nekaj romantičnega je v pokrajini ob
Sotli. Valoviti hribi ob dolini, skozi ka-
tero se med vrbjem in jelševjem vije
Sotla, pokriti z gozdovi, vinogradi. Na gri-
čih so razvaline gradov Kunšperka, Ce-
sargrada, Deseniča, Olimja, Podčetrtka.
To so sipomeniki preteklosti, neme pri-
če, ki pojasnjujejo trnovo pot našega živ-
Ija skozi stoletja. Ohraniti jih moramo
prihodnosti. Toda nekaterih ni mogoče
več rešiti. Kunšperk je kup kamenja. De-
senič na Hrva^em je zaščiten in je v
njem muzej. Toda eden še najbolj ohra-
njenih propada.
Danes še vidimo ponosen rumen grad
nad Podčetrtkom. Od daleč je videti na-
ravnost pravljično mogočen. Njegova
okrogla stolpa kipita proti oblakom,
sam pa se je v vsej mogočnosti vgnezdil
med drevje na strmi skali nad trgom. Ce
ga fKJgledamo od blizu, pa vidimo razpo-
ke, ki se večajo iz leta v leto. Terasa, s
katere je krasen razgled daleč po Obso-
telju do Kumrovca, se bo ščasoma zruši-
la, če je ne bodo pravočasno podprli.
Skoraj prazen je grad. V pritličju je ne-
kaj ljudi, čez dvajset sob pa z golimi ste-
nami strmi v čas, ki jih neusmiljeno uni-
čuje. Krasna je viteška dvorana. Nekaj
starih slik je zaprašenih in na razpolago
mišim ter netopirjem, ki gnezdijo po ob-
širnem mračnem podstrešju. Nekdanji
Attemsov grad je to, mogočna stavba, ki
bi se z majhnimi stroški dala ohraniti in
tudi gospodarsko izkoristiti.
Toliko razpadlih ruševin renoviramo,
zakaj ne bi že zdaj ohranili zgodovinsko
zgradbOj ko še je živa in sposobna za izko-
riščanje? S skromnimi stroški bi lahko
omogočili bivanje ljudem, ki prihajajo
na .'etovišče. V gradu bi lahko bil kul-
turni dom, ki ga tu daleč naokoli ni. Ce
bi naredili do njega žičnico, bi to postala
priljubljena turistična atrakcija in go-
spodarsko rentabilen dom, posebno še,
ker je le 15 minut oddaljen od »atomskih
toplic«. Tri kilometre vstran pa je tudi
olimski grad, v katerem je edinstvena
srednjeveška lekarna z zgodovinsko viso-
ko vrednimi freskami. Vse to bi
bilo potrebno ohraniti prihodnosti v ce-
lotni povezanosti, dokler je še čas.
Sotelski
Delegati prenašajo na kolektive smernice
s kongresa delavskih svetov
Nekatera večja podjetja v našem me-
stu in okraju so samoiniciativno takoj
po prihodu delegatov s kongresa delav-
skih svetov organizirala sestanke, na
katerih so delegat je prenašali na ko-
lektive vtise s kongresa, smernice za
delo in zaključke, ki jih je sprejel kon-
gres. Da pa bi bili s kongresnim ma-
terialom seznanjeni vsi delovni kolek-
tivi, je okrajni sindikalni svet te dni
sklical sestanek z vsemi delegati in z
njimi razpravljal o nalogah, ki so jih
kot delegatje dolžni opraviti v svojih
in drugih kolektivih, ki na kongresu
niso imeli svojega zastopnika.
Tako so že in bodo delovni kolektivi
začeli sistematično delati po smernicah
kongresa in bodo vse svoje delo pri-
lagodili tem zaključkom.
K sestankom, ki jih organizirajo pod-
jetja v povezavi z občinskimi sindikal-
nimi sveti, naj bi bili poleg članov ko-
lektiva pritegnjeni tudi vsi politični de-
lavci.
NEDELJA, 18, avgusta
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Želeli ste — poslušajte!
12,50 Našim kmetovalcem
PONEDELJEK, 19, avgusta
14,35 Želeli sle — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Potpuri operetnih melodij
17,30 Športni komentar
17,45 Celjski ansambli pojo in igrajo
TOREK, 20. avgusta
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14,51) Zabavna glasl>a, vmes objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Od melodije do melodije
17,45 Igrajo tamburaši »Svobode« Celje
SREDA, 21. avgusta
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14.50 Zabavna glasba, vmes objave
15.00-17,00 Prenos sporeda RL
17.00 Domača kronika, reklame in objave
17.20. Slovenske narodne
17,30 Kulturni obzornik
17.45 Poje ženski pevski zbor Svobode Celje
p. v. Toneta Tržana
Č ETRTEK. 22. avgusta
14.35 Želeli ste poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00 17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame In objave
17,20 Igra Celjski plesni orkester p. v, Vendija
Videča
17.35 5 minut za naše gospodinje
17.45 >Pri obiralcih zelenega zlata« — naša
četrtkova reportaža
Petek, 23. avgusta
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00- 17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Igra zabavni orkester Frank Chacksfield
17,35 (Gospodarska vprašanja
17,45 Pred otvoritvijo prireditev »Celje 1597«
SOBOTA, 2*. avgusta
10,00 Prenos otvoritve prireditev »Celje 1957«
Iz Celjskega gledališča
11,00—14,35 Prenos sporeda RL
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00-17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domai-a kronika, reklame in objave
17,20 Utrinki iz celjskih razstav
18.00—23.00 Prenos spored« RL
ZAHVALA
Ker mi ni mogoče vsakomur posebej se zvahva-
liti za sožalja ob nenadni izgubi mojega ljublje-
nega moža
PLAš .ŠTEFANA
se tem potom zahvaljujem vsem, ki so ga spre-
mili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujem dr. Herbertn Završniku
za njegovo požrtvovalno zdravljenje, kakor tudi
primariju dr. Sušteršiču, sestri Tereziji in vse-
mu bolniškemu osebju. Zahvaljujem se tudi
uslužbencem podjetja OZZ, hišnim stanovalcem
za i)f>nioč in tolažbo kakor tudi č. dnhovščini.
Žalujoča žena:
Plaš Marica
KINO UNION, CELJE
Od 16. do 19. 8. 1957, »Nesmrtni garnizon«.
sovjetski film.
Od 20. do 24. 8. 1957, »V mreži«, jugosl. film.
KINO METROPOL. CELJE
Od 17. do 20. 8. 1957, »Tujec je klical«, ameriški
film.
Od 21. do 24. 8. 1957, »Maščevalci«, ameriški filra.
LETNI KINO. CELJE
Od 17. do 21. 8. 1957 »Ciganka«, jugoslovanski
film.
Od ±2. do 26. 8. 1957. »Kazimir«, francoski film.
Na osnovi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih
ljudskih odborov. Uradni list 34/55
RAZPISUJE
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju
naslednja delovna mesta:
1.	Upravnika in poslovodjo centralne poslovalnice Trgovskega pod-
jetja Ponikva pri Grobelnem.
2.	Računovodjo Trgovskega podjetja Ponikva pri Grobelnem.
3.	Upravnika in poslovodjo centralne poslovalnice Trgovskega pod-
jetja Slivnica pri Celju.
4.	Računovodjo Trgovskega podjetja Slivnica pri Celju.
Za mesti pod zaporedno številko 1 in 3 kvalifikacija trgovskega poslovodje z najmanj
petletno prakso kot poslovodja večje trgovske poslovalnice ali podjetju. Za mesti pod
zaporedno številko 2 in 4 pa kvalifikacija samostojnega knjigovodje z najmanj štiriletno
prakso. Pismene ponudbe z živjenjepisom, dokumenti in navedbo dosedanjih delovnih mest
ter potrdilo o nckaznovanju je predložiti Občinskemu ljudskemu odboru Šentjur pri Celju
iiajka>iu'|c (to J'.	l'i >~.
Dr. Janko Lešničar:
Vsesplošna borba človeštva proti po!ioniyelitisu
IV. INTERNACIONALNA KONFERENCA ZA POLIOMYELITIS V ŽENEVI OD 8. DO 12. JULIJA 1957
Ženeva je sprejela v dneh od 8. do 12.
julija 1957. 1. 430 strokovnjakov iz vsega
sveta, zaposlenih z vprašanjem polio-
myelitisa. Jugoslavijo je zastopalo 17
udeležencev; iz Slovenije nas je bilo 5.
Našo delegacijo je vodil predstojnik Inf.
klinike v Beogradu akademik univ. prof.
dr. Kosta Todorovič. Prireditelj interna-
cionalnih konferenc za ,poliomyelitis je
ameriška organizacija »Nacionalna usta-
nova za otroško paralizo«, ki prireja kon-
ference vsaka tri leta. Prva konferenca
je bila v New Yorku leta 1947 in je dala
pobude za velike pridobitve, tako v po-
gledu preprečevanja, kakor v pogledu
zdravljenja ,poliomyelitisa v letih ,po dru-
gi svetovni vojni. Poliomyelitis je pusto-
šil v Ameriki leta in leta, ko smo v Evro-
pi vedeli o njem prav malo. Zato ni čud-
no, da so prišle najmočnejše pobude na
področju poliomyelitisa prav iz ZDA.
Druga konferenca, leta 1950 v Kopenha-
genu, je zaznamovala velik napredek:
Endersu, Robbinsu in Wellerju iz ZDA —
Nobelovim nagrajencem, se je posrečilo
leta 1949 kultivirati povzročitelje polio-
myelitisa na kulturi embrionalnega ali
drugega tkiva, s čemer je bilo omogoče-
no najširše eksperimentalno delo. Dotlej
je bilo namreč raziskovalno delo vezano
na opice, ki so zelo drage poizkusne ži-
vali. Učinkovita in varna vakcina (cepi-
vo) proti ipoliomyelitisu je postala le še
vprašanje časa.
Na III. internacionalni konferenci za
poliomyelitis leta 1954 v Rimu je že poro-
čal Jonas E. Salk iz Pittsburgha o učin-
kovitem cepivu proti .poliomyelitisu. Ne-
kaj mesecev po konferenci so se odigra-
li dogodki, ki so začasno zelo omajali ve-
ro v Salkovo težko pričakovano cepivo.
Nekateri otroci so prav zaradi cepljenja
dobili poliomyelitis. Toda šlo je le za to-
varniško napako pri pripravi cepiva, ki
ni mogla uničiti Salkove pridobitve. V
letih 1955-57 je bilo cepljenih že 120 mi-
Profesor dr. J. E. Salk, šef virološkega
laboratorija medicinske /visoke šole v
Pittsburghu — iznajditelj cepiva proti
poliomyelitisu.
lijonov otrok brez vsakih komplikacij,
tako da je današnje Salikovo cepivo po-
vsem varno.
V	ospredju letošnje konference je bila
prva bilanca o uspehih Salkovega cepiva
ter uspehi sodobnega zdravljenja polio-
myelitičnih bolnikov, to je predvsem ti-
stih, ki jim ohromi dihalno mišičje. Po
slovesni otvoritvi 8. julija 1957 v Victo-
ria HalLu, na kateri so bili navzoči naj-
višji predstavniki švicarske konfedera-
cije, se je pričelo delo v dvorani Združe-
nih narodov. Vodje delegacij iz vsega
sveta so zaporedoma podajali v 5-minut-
nih referatih poročila o poliomyelitisu v
svojih državah ter o uvajanju cepljenja
s Salkovim cepivom. Iz teh poročil za-
ključujemo, da je poliomyelitis pK) vsem
svetu v ijjorastu, predvsem pa v evrop-
skih državah. Glede cepljenja pa je bilo
ugotovljeno, da je bilo v Ameriki zaklju-
čeno cepljenje vsega prebivalstva do 40.
leta starosti do letošnje jx)mladi. Cep-
ljenje s Salkovim cepivom so siprejele v
državni program skoraj vse evropske
države. Zahodnoevropske države in CSR
so že izvedle popolno cepljenje najbolj
ogroženih letnikov do letošnje pomladi.
Vredno je omeniti, da je sovjetski dele-
gat poudarjal važnost Salkove pridobitve
in da se tudi v ZSSR pripravljajo na
množično cepljenje, doslej pa so bili cep-
ljeni najbolj ogroženi letniki v Moskvi.
V	pofpoldanskih urah je pričela konfe-
renca z referati najpomembnejših stro-
kovnjakov. Salk in sodelavci, ki prouču-
jejo, kako Salkovo cepivo zmanjšuje oho-
lost, za poliomyelitisom, so poročali
prvi dan konference. Salk je prikazal v
svojem referatu, da je ostala zaščita lju-
di, ki so bili cepljeni z njegovim cepivom
po treh letih enaiko močna, kakor je bila
neposredno po cepljenju. Pričakuje, da
bo zaščita pridobljena z njegovim cepi-
vom, zdržala vse življenje.
Epidemiologi so prikazali vpliv Salko-
vega cepiva na zmanjšanje obolelosti na
vakciniranih področjih. Po primerjavah
med številom obolenj, med cepljenimi in
necepljenimi osebami, je mogoče zaklju-
čiti, da Salkovo cepivo zagotovo ščiti pre-
ko 75 odstotkov cepljenih oseb pred pa-
ralitično obliko poliomyelitisa. Verjetno
pa bodo uspehi še večji. Pri analizah so
bili upoštevani vsi cepljeni, med temi pa
je bilo veliko število oseb, ki so dobile
samo eno injekcijo cepiva (popolno cep-
ljenje pa se sestoji iz treh injekcij). Ana-
liza o uspešnosti cepljenja pri osebah, ki
so dobile vse tri doze cepiva, še ni zaklju-
čena. Kaže pa, da bo uspešnost popolna.
čeprav zdaj še ni stoodstotna.
V	zgodovini medicine se še nikoli ni
pričelo uporabljati novo profilaktično
sredstvo tako hitro in tako množično kot
cepivo proti otroški paralizi. Ker proiz-
vodnja cepiva ni mogla ustreči željam po
množični uporabi, je večina držav, ki je
sprejela cepljenje v svoj državni pro-
gram, zaključila cepljenje šele konec leta
1956, nekatere evropske države pa šele v
začetku tega leta. Tako se bo pravi uspeh
cepljenja pokazal šele v prihodnjih le-
tih. Vplivi cepljenja se najočitneje ka-
žejo v ZDA, ki je cepila do leta 1956 naj-
večje število letnikov, število obolenj za
IX)liomyelitisom pa je ibilo v letu 1956
najnižje v vseh povojnih letih.
Drugi dan konference so podajali re-
ferate Sabin, Koprowski in drugi stro-
kovnjaki, ki pripravljajo novo cepivo
proti ipoliomyelitisu. Cepivo so pripravili
iz živega virusa, ki je tako spremenjen,
da ne more povzročiti paraliz (tudi proti
kozam cepimo z živim virusom). To ce-
pivo bo imelo nekatere prednosti pred
Salkovim cepivom. Postopek cepljenja
bo namreč enostaven tudi pri množični
izvedbi, ker bo možno jemati cepivo sko-
zi usta v kapsulah, cepivo pa bo znatno
cenejše kakor Salkovo. Tudi s to vakci-
nacijo si bo mogoče pridobiti trajno in
zanesljivo zaščito. Čeprav Sabinovo ce-
pivo še preizkušajo, so doseženi ohrabru-
joči rezultati. Konferenca pa je ugotovi-
la, da je danes upravičena le uporaba
Salkovega cepiva.
V	naslednjih dneh so v Salle du Con-
seil General zasedali strokovnjaki, ki
proučujejo .poliomyelitične viruse in na-
čin, kako se oboljenje širi, strokovnjaki,
ki se ukvarjajo z zdravljenjem, pa v
avli univerze. Obe skupini sta obravna-
vali svoje specialne probleme. Tudi pri
zdravljenju poliomyelitisa z ohromitvijo
dihalne muskulature zaznamujemo v
zadnjih letih velik napredek. Statistični
podatki kažejo, da je mogoče s pomočjo
aparatov za umetno dihanje rešiti mar-
sikatero življenje, s ii)omočjo sodobne
medicinske rehabilitacije že v zgodnji
fazi obolenja pa je mogoče zmanjšati in-
validnost, večina poliomyelitičnih bolni-
kov pa je mogoče vrniti v normalno živ-
ljenje.
Konferenca je končala delo 12. julija
zvečer. Zaključil jo je sloviti francoski
otroški zdravnik Debre, ki je zbral za-
ključke konference in nakazal naloge za
bližnjo prihodnost.
V	tehničnem pogledu je treba omeniti,
da so bili oficielno priznani in za upora-
bo dovoljeni angleški, francoski, nemški
in španski jezik. Vsak referat je bil spro-
ti preveden v vse štiri jezike. Sovjetski
znanstveniki so referirali v ruščini, kar
je ipovsem razumljivo zaradi prestiža ta-
ko velLk^ države. Dnevi so ibili zelo vroči,
zato je bilo težko zdržati ves dan v dvo-
rani, omogočeno pa je bilo slediti kon-
ferenci tudi na hodnikih, saj je bilo tu
nešteto televizijskih aparatov, ki so pre-
našal potek konference iz dvoran. Isto-
časno so predvajali ves dan filme iz vseh
področij poliomyelitisa. Strokovna raz-
stava je prikazovala grafikone o razšir-
jenosti poliQmyelitisa po svetu, o vplivu
vakcinacije na vakcinirana ix)dročja, o
rezultatih različnih postopkov pri zdrav-
ljenju svežega obolenja in pri kasnejši
medicinski in profesionalni rehabilita-
ciji. Tovarne, ki proizvajajo cepivo, pa
so prikazovale postopek izdelovanja ce-
piva, druge tovarne pa aparate za umetno
dihanje in aparate za medicinsko in pro-
fesionalno rehabilitacijo. Vsak večer so
se vrstili sprejemi, ki so pripomogli k
medsebojnemu spoznavanju udeležencev.
10. VII. je sprejel našo delegacijo v juigo-
slovanskem konzulatu stalni delegat pri
Združenih narodih dr. Jože Brile j, ki se
je mudil v Ženevi kot vodja delegacije
ECOSOC.
Potek konference je pokazal, kako tes-
no sodelujejo vsi narodi in vse države
zemeljske oble v borbi proti skupnemu
sovražniku, ki oneaposablja že leta in leta
tisoče državljanov. V neštetih govorih ob
otvoritvi in zaključku je bilo to sodelo-
vanje poudarjeno, izražena pa želja, da
bi ta zgled pripeljal do. tesnega sodelo-
vanja med narodi na vseh področjih.
V stavbi, ki je označena
na levi strani s krogom,
je bila konferenca (Salle
du Conseil General), tri
dni pa tudi v univerzi
(stavba je označena s
krogom na desni strani).
Drobne zanimivosti
BALONI ZA DVIGANJE
POTOPLJENIH LADIJ
Neko ameriško podjetje, ki izdeluje
gumijaste predmete, namerava ob so-
delovanju ameriške mornarice dvigniti
z morskega dna italijansko potniško
ladjo Andrea Doria, ki se je, kot vemo,
potopila v bližini ameriške obale po
trčenju s švedsko ladjo Stockholm. Za-
stopnik tega podjetja je izjavil novi-
narjem, da bodo za dviganje ladje upo-
rabili doslej še nepreizkušeno metodo,
v katere uspeh so kljub temu prepri-
čani. Za dviganje ladje, ki leži v glo-
bini 50 metrov, bodo uporabili gumi-
jaste balone, ki bodo okrepljeni z mre-
žo iz jeklene žice. Najprej bodo po-
tapljači prič vrstili balone za trup ladje,
nakar bodo balone s površine napolnili
z zrakom. Tako predvidevajo, da bodo
baloni, ki bodo izplavali na površino,
hkrati povlekli za seboj tudi ladjo, ki
ima 29.000 registrskih ton.
OPTIČNE GRAMOFONSKE
PLOŠČE
Neki italijanski inženir je izumil spe-
cialno vrsto gramofonskih plošč, na ka-
terih se lahko hkrati snema zvočni in
vizuelni del programa. Ko se taka plo-
šča pozneje reproducira, se pojavijo
na televizijskem aparatu optične scene,
ki jih spremlja zvočni del programa.
Izum tega italijanskega inženirja so
prikazali na mednarodni izložbi elek-
tronike in atomistike, ki je bila ta
mesec v Rimu.
PIVO S SADNIM OKUSOM
V Ameriki so nedavno dali v prodajo
pivo, ki ima namesto običajnega gren-
kega okusa — sadni okus. Novo pivo
delajo v treh variantah: ena vrsta ima
duh in okus češenj, druga okus limone
in tretja okus znanega napitka coca-
cole. Toda vse tri vrste piva imajo
enak odstotek alkohola kot navadno
pivo. Da so začeli izdelovati »dišeče
pivo«, je ameriške pivovarnarje vzpod-
budila anketa, ki je pokazala, da 54 od-
stotkov Američanov ne pije pivo v
glavnem zaradi tega, ker je grenko.
TAKE ZIME V JUŽNI AFRIKI
ŠE NE POMNIJO
Medtem ko je bila v Evropi zelo ve-
lika vročina, je preživljala Južna Afri-
ka tako hudo zimo, da je ne pomnijo
štirideset let nazaj. Po močnih nočnih
nalivih in mrazu je začel padati sneg.
Snežna odeja je bila ponekod visoka
celo 25 cm. V nekaterih krajih so bile
zametene poti s snežnimi zameti, ki so
bili visoki preko šest metrov. Na neki
cesti je bilo zametenih v začetku ju-
lija preko 400 avtomobilov. Avtostrada^
ki vodi v Johannesburg, je bila nepre-
hodna v dolžini 80 km, vlaki pa so vo-
zili z velikimi zamudami.
GLASBA IZ APARATOV
ZA SUŠENJE LAS
V nekem frizerskem salonu v Zii-
richu so uvedli prijetno novost: že-
lezne »kape« za sušenje las so preure-
dili v neko vrsto radio aparatov. Na-
mesto neprijetnega bučanja »kapa«
emitira glasbo, meteorološka poročila,,
novice ali praktična navodila za go-
spodinje, odnosno šest različnih radio
programov, ki jih lahko po želji iz-
beremo s pritiskom na gumb.
Videli bomo: MIHAEL STROGOV
nosti za sedaj še ne moremo govoriti^
sporočamo nekatere druge zanimivosti.
Skoraj vsi zunanji posnetki in množične
scene so .posnete pri nas. Pri snemanju
je sodelovalo precejšnje število naših
pripadnikov vojske. Glavni vlogi poda-
jata znani Curd Jiirgens in italijanska
igralka hrvaške narodnosti Silvija Ko-
Kcina.
Znana italijanska igralka Gina Lollobri-
gida, ki je poročena z dr. Škofičem, je
rodila sinčka.
Na nedavnem filmskem festivalu v
Puli so vrteU tudi film francosko-jugo-
slovanske koprodukcije. To je film po
romanu znanega francoskega pisca
avanturističnih del Julesa Verna »Carski
sel«. Knjigo poznamo tudi v slovenskem
prevodu. Pred vojno jo je izdala Mohor-
jeva družba, zato je zgodba poznana ši-
rokim plastem podeželskega prebival-
stva prav tako kot drugim.
Ker o filmu samem in njegovi vred-
VELENJSKO JEZERO
Sred velenjskega lignita
v soncu jezero se svita
in človeka vabi vase,
da z valovi poigra se
in si ohladi telo,
ko se potopi v vodo.
Kje kopalni mojster hodi,
da ga najti ni pri vodi?
Kaj movdd je na dopustu
zdajle v mesecu avgustu?
Kdo kabine naj odpre,
ki zaklenjene so vse?
Ne pomaga nič! Ni ključa!
In kopalcev vročih gruča
za kabinami poišče
tu in tam si skrivališče,
vendar smukne iz oblek
ne brez muke in zadreg.
Iz višine v mokro skočiš
in izdatno se namočiš.
Ko pa si z vodo opravil
in se spet v obleko spravil,
stopiš v restavracijo,
tam pa glej senzacijo!
Tu kopalci kar v kopalkah,
v tistih ozkih minimalkah
v šir razkrečeni sedijo,
po stoleh noge molijo.
Ti pa si zakrij oči,
da ti vid ne oslepi!
Jezero Velenjsko jasno,
ti si mično, ti si krasno,
ko se sonce ti nasmiha!
Tu naj človek se nadiha
novih sil in 'zdravja spet!
Ljubi red nam lepšaj svet!
DEGUSTACIJA PIVCEV
Uspela degustacija kadilcev,
rodila mnogo zdravih je sadov.
Sledi naj degustacija še pivcev,
častilcev alkoholičnih sokov!
Za ta namen primerna bo Glazija,
kjer polnih sodov sto se naj zvrsti
za tisoče, ki jim pijača prija
in želja jim nikdar prijetna ni!
Bila hi prireditev svoje vrste
tu zbranih pivcev degustacija
in vinske njihove ljubezni čvrste
in složnosti manifestacija.
Glazija vsa šumela bi veselo
od burnih pesmi, vriskov in zdravic,
ko rujno kapljo rdečo, črno, belo
poskušali bi pivci vročih lic.
Cez nove planke pa zavistno zrli
bi abstinenti, polni grenkih slin,
nazadnje bi morda še plot podrli,
ko ne bi več obvladali skomin.
Iz bolnice bi gledali bolniki,
ki se prežganka jim prešibka zdi,
in oh skušnjavi bližnji preveliki
medleli od zbujenih bi strasti.
Gostinstvo naj posluša pivcev želje,
ki oh pokušnji tej na dan privro,
da vsem ustreže v srečo in veselje!
Smrt ljubi žeji! naj parola bo...
FILMSKI BAROMETER
ŽONGLER
Režiser je s prefinjeno natančnostjo
ustvaril čudovito delo, ki pa si ga brez
sijajne igre Kirk Douglasa skoraj ne mo-
remo prav zamišljati. Da, vojna! V vsa-
kem pogledu se čuti, v vsaki kretnji, be-
sedi. Prikazani so sicer Izraelci, toda to
ni Vcižno; vojne grozote pozna vse člove-
štvo, zato je fikn tako občečloveški in
ne samo »izraelski«.
ŠTIRJE JEZDECI
Tako banalne, dolgočasne in bedaste
štori je v Celju že dolgo časa nismo imeli
»čast videti«. Je triumf cenenosti in igral-
skega amaterizma in ... sicer pa je o fil-
mu, ki je brez vseh, še tako neznatnih
kvalitet (ljubitelji pretepov naj mi opro-
ste), nesmiselno govoriti. Edino prijetno
presenečenje so bili gledalci, za katere
sem doslej mislil, da jim občutno pri-
manjkujejo dobri živci in potrpežljivost.
Prepričal sem se ravno o nasprotnem —
niti eden ni zapustil dvorane pred kon-
cem!
PREHOD CEZ REKO JANG-CE
je kot umetniški film slab, ne smemo
pa prezreti njegovih edinstvenih doku-
mentarnih vrednot, ki nam na malce
prepočasen a vendar zanimiv način pri-
kažejo kitajsko pokrajino, življenje, ču-
stvovanje in veličastne osvobodilne boje
daljnega, prijateljskega ljudstva. Kitaj-
ska kinematografija je še mlajša od naše,
zato ni čudno, če so pomankljivosti tako
podobne našim. Vendar sern prepričan,
da bo kitajski film že našel »pravo« pot-
CASTA DIVA
je tehnično zelo dober in navsezadnje-
tudi prikupen film. Povede nas v ideali-
zirani »svet umetnikov«, nekakih nad-
ljudi, ki kakor mesečniki hodijo med
kordoni lepotic in — sanjajo. Zanimivo
je, da so si vse italijanske »biografije«
velikih skladateljev v glavnih obrisih ta-
ko čudovito podobne. Kdo bi jim zame-
ril; kar spomnimo se, kako si na primer
Slovenci zamišljamo »svetega« Prešerna.
Vedeti pa moramo, da je »Casta Diva«
samo okvir za čudovito glasbo N. Paga-
ninija, V. Bellinija in G. Donizettija, ki
je večini gledalcev (upajmo) .pomenila
več, kot vsi ostali deli filma skupaj.
POLETNO POTOVANJE
Če rečemo, da je to samo reklama,,
sijajna, prefinjena in naravnost mojstr-
sko dovršena, ne povemo vsega. Kathe-
rine Hepbum nam pove še mnogo več-
AFRIŠKA KRALJICA
je eden najboljših ameriških filmov zad-
njih let. Katherine Hepbum in Hum-
prey Bogart (letos spomladi je umrl) sta
za svojo izvrstno igro upravičeno požela
IX)hvale z vseh koncev sveta; tudi
»Oskar« jima ni ušel. Na žalost se je-
filmski trak na dolgi poti do »Letnega
kina« že tako raztrgal, da gledalec ne-
more dobiti prave podobe o vrednosti