tUL W
FoiMaa pU£aaa v golovinL
ILeto IX., št. 12. („jutro44 xvn., 69 a)
Ljubljana, ponedeljek tj. marca 1916
Cena 2 Din
u|«ati>dbVU. 1 J..i»<j>.n» aJUltljeVfc
Ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3126, 3126. Lnaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL — Tel. 3492 (n 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
st. ioa
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta SL 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»Življenje in svet"
Uredništvo:
Ldubliana: KnafVjeva ulica 6. Telefo*. St_3122, 3123, 3124, 3125 In 3126 vsa v ponedeljek zjutraj. — Na roča se posebej to velja po pošt prejemana Din po raznaSal dh dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi St. 2440.
Celje: Strosemayerjeva uL L TeL 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo.
Ponedeljska '-da in »Tutra« »zb«i-
PRED NEMŠKIM ODGOVOROM
_	_	m
Nemčija bo odklonila predlog, naj obmejni pas v Porenju zasedejo
tuje vojaške sile
Berlin, 22. marca. d. Poslanik Ribbentrop •e je včeraj popoldne vrnil z Londona z letalom v Berlin ter je imel takoj nato s kan-celarjem Hitlerjem razgovor o svojih pogajanjih v Londonu. Kmalu nato se je sestala v poslopju državnega kancelarja konferenca. ki so se je poleg Hitlerja udeležili tudi zunanji minister Neurath. vojni minister general Blomberg, admiral Rader ter tajni svetnik Gauss kot pravni strokovnjak. Na konferenci so razpravljali, na kak način raj Nemčija protestira proti spomenici lokarnskih držav. Razgovor so se darnes nadaljevali. Zato računajo, da nemški odgovor lokamskim državam ne bo poslan pred jutršnjim dnem.
Nemški pridržki
Pariz, 22. marca. d. Francoska vlada je prejela poročilo svojega berlinskega poslanika Francois-Ponceta glede mnenja nemške vlade o predlogih štirih lokarnskih držav. V poučen:,h krogih izjavljajo na podlagi teh informacij, da bi bila nemška vlada pripravljena z gotovimi pridržki pristati na to, da se francosko-ruski pakt predloži haa-škemu mednarodnemu razsodišču v presojo, ali je v skladu z lokarnsko pogodbo, nasprotno pa se more računati, da bo odklenila varnostni sistem, s katerim bi se poverila kontrola na nemškem obmejnem ozemlju tuji vojaški sili ali policijski formaciji. Na ta varnostni ukrep bi tudi tedaj ne pristala, če bi se Francija in Belgija izrekli sporazumni z uvedbo enake kontrole na .<n>oji strani meje. Da se ta ukrep, ki je bil predlagan pod pretvezo nemških napadalnih načrtov opusti, je ena izmed glavnih zahtev nemške vlade.
Prav tako so v Berlinu malo zadovoljni z začasnimi dogovori angleškega, francoskega in belgijskega generalnega štaba, ker vidijo v tem diskriminacijo Nemčije, ki je izja-,ri4a svojo pripravljenost za sklenitev novega zapadnega pakta ter smatra zato vojaške dogovore med Anglijo, Francijo m Belgijo, čeprav bi bili le začasnega značaja, kot neradružiljftve z načelom enakopravnosti. Ker se bo meseca maja sestala konferenca dosedanjih lokamsJčh držav, da sklene novo varnostno pogodbo na pretežno tehnični podlagi, bi taki vojaški dogovori brez Nemčije po mnenju njene vlade saimo prejudicirali bodočemu sporazumu.
Nemška vlada tudi smatra, da predlogi štirih lokarnsk;h držav ne predstavljajo ničesar drugega kakor podlago za pogajanja, ■pri čemer se opira na sporočilo angleškega zunanjega ministra Edena, voditelju nemške delegacije Ribbentropu pred njegovim prrvTatkom v Berlin.
Te vesti o nemških pridržkih so bile sprejete v francoski javnost'" mimo. V francoskih vladnih krogih se pripravljajo za nove razprave, tem boli. ker namigujejo vesti iz Londona na motnosti novih angleški posredovalnih poizkusov. Zunanji minister Flandin se bo vrnil v London še>e, ko bo pri«<nel nemški odgovor.
Londonski sklep? deSinitivni
Pariz, 22. marca. AA. V pričakovanju nemškega odgovora pariški listi še nadalje 'komentirajo londonske .sklepe lokarnskih signatarnih držav. >Petit Parisien« polemizira z nekaterimi angleškimi listi, ki so včeraj navajali, da se londonski predlogi ne moreio smatrati za končne sklepe, nego le za izhodno točko nadaljnjih pogajanj. List se ne 3trinja s tem mnenjem in na-glaša. da so londonski sklep! definttlvnl in da so bili kot taki tudi objavljeni v Beli knjigi. O tem tudi sicer ne more biti nikakega dvoma. V nadaljnjem delu svojega članka pravi, da sodelovanje francoskega in angleškega generalnega štaba ni bilo omejeno le na čas, ko se imajo vrSitl poga.jan.ia in dokler se ne doseže sporazum z Nemčijo, nego še posebej za primer, če Nemčija predlogov lokarnskih držav ne sprejme. Tako ie izrecno rečeno v pismih, ki so jih zastopnikom Francije in Belgiie poslali predstavniki Velike Britanije in Italije.
List smatra, da Nemčija nikakor ne bo kratkomalo odbila vseh predlogov, nego bo v svojem odgovoru skušala pričeti razpravo o njih, da bi morda tako dosegla nadaljnje koncesije. Vsekakor bo skušala Nemčija povzročiti pri teh pogajanjih čim reč je težave.
V ostalem še ni gotovo, ali bo francoski zunanji minister Flandin jutri zopet odpotoval v London, sicer bo jutri morda že prispel nemški odgovor, in se bo dali o tedaj ugotoviti ali ga bo sploh mogoče proučiti in upoštevati. Vsekakor se bodo mora.li zastopniki lokarnskih signatarnih držav zavedati svoje odgovornosti.
^Echo de Pariš« prinaša poročilo svojega londonskega poročevalca, ki pravi med drugim, da angleško javno mnenje ne odobrava londonskega sporazuma. Pričakovati Je zaradi tega, da bo seja spodnje zbornice, ki bo v torek razpravljala o njem
zelo burna. Ugotavlja, da je bilo pred osmimi dnevi, ko je bil položaj še izredno nejasen, le težko pričakovati, da bo Francija dosegla tako dragoceno rezultate, kakršne predstavlja sporazum z Veliko Britanijo o vzajemni pomoči List je objavil tudi članek Edouarda Herriota. ki je med drugim ugotovil, da bo mogoče pre. prečiti veliko zlo, če vse prizadete države končno sprejmejo londonski program Nemčija bo morala uvideti, da se je po-služila napačne metode, če bo svojo na. pako spoznala in priznala. tedaj bodo ostale sile lahko sodelovale z njo, v svrho njene varnosti ter varnosti vsega sveta.
Enotna fronta zapadnih držav
London, 22. marca. AA. »Sunday Times« ugotavlja' da so sedaj francosko-angleška nesoglasja poravnana in da predstavljajo zapadnoevropske velike sile končno edinstveno fronto. Ta uspeh je pripisati strpno" sti Francije in Belgije ter zunanjemu ministru Edenu in njegovim vsestransko sprejemljivim nasvetom Najboljši izhod bi bil seveda, če bi Nemčija sprejela predloge, ki so ji jih postavili. Nemčija bi mo_ ral'a spoznati, da nihče od nje ne zahteva pretiranih žrtev in bi morala slediti zgle du Francije in Belgije, ki sta znali svoje lastne interese podrediti splošnemu interesu svetovnega miru. že sam potek dosedanjih pogajanj bi moral Nemčijo prepričati, da sedaj ni časa za obotavljanje ali za zavračanje posameznih predlogov.
»Observer« pravi v svojem članku o londonskem sporazumu, da predstavljajo edini stvarni rezultat teh pogajanj obveznosti, ki jih je Anglija sprejela napram Franciji in Belgiji Obveznosti so vzajemne in to je prvi primer vzajemnosti v pogodbah, ki so bile doslej sklenjene med Fran-
cijo in Anglijo. Doseženi rezultat pa bi se ne smel napačno tolmačiti, to se pravi, da Velika Britanija na osnovi obveznosti, ki jih je na novo sprejela, ne bi smela dopustiti, ia bi speljali v kako vojno po iniciativi Rusije ali kake druge države, ki je vezana s Francijo " kakšnim posebnim sporazum. To je stavr, o kateri se bo treba s Francijo še posebej dogovoriti. V nobenem primeru ne bo mogoče sprejeti obveznosti, ki bi nam vsilile v roke orožje, kjerkoli bi se pojavil kak spor.
Francija je pripravljena za vse eventualnosti
Pariz- 22. marca. o. Po seji ministrskega sveta je zunanji minister Flandin odklonil novinarjem vsako izjavo o sedanji akciji francoske vlade glede na poren-k o vprašanje. Izjavil je edinole:
Nimamo pravice domnevati, da bo .Nemci ja odklonila pred&oge, obrazložene v spomenici, ki so jo sestavile lokarnske države in je bila dostavljena nemški vladi.
Medtem se je zvedelo, da je francoska vlada pripravljena podvzeti obsežne ukrepe opreznosti za vsako eventualnost. Trdijo, da ima že pripravljene svoje lcta'ske sile ter ne izključujejo nit; pritiska s pomočjo sankcij, če bi Nemčija ne upoštevala zahtev ostalih držav za ohranitev miru v Evropi.
Posvetovanje nevtralcev
London, 22. marca. Zastopniki evropskih nevtralnih držav so imeli dopoldne sejo, da proui-e načrt štirih lokarnskih držav in določijo svoje stališče za prihodnje seje svta DN. Seji je predsedoval danski zunanji minister Munch, prisotni pa so bi i zastopniki Španije, Švice. Nizozemske,Švedske Norveške in Danske. Prihodnja *eja nevtralnih držav so	včeraj sejo,
jutri pred sejo svet« DN.
Konferenca v Rimu
Zvečer bo objavljen službeni komunike o posvetovanjih zastopnikov rimskega sporazuma
Rim, 22. marca. AA. Snoči je bila v kraljevskem g'ed&'liš6u slovesna predstava v čast ministrskim predsednikom in^ zunanjim ministrom Avstrije in Madžarske. Ko so se gostje pojavili v loži, je odsvirala godba avstrijsko, madžarsko ter fašistično himno, občinstvo pa je državnikom priredilo viharne ovacije. Predstavi so prisostvovali najuglednejši zastopnika političnega, vojaškega, gospodarskega in intelektualnega sveta. Ve'ika m>nož;ca občinstva je priredila posebno navdušene ovacije Mussolini ju, ki se je predstave prav tako udeležil. Predvajali so Verdijevo »Moč usode«.
Razgovori zastopnikov rimskega bloka so se danes zopet nadaljevali v Beneški palač5. Obenem so se vršila tudi gospoda^ka posvetovanja izvedencev vseh treh držav.
Pomen rimskih razgovorov
Rim, 22. marca. o. Čeprav je konferenca držav rimskesra pno razuma pred zaključkom ni bilo obiavlieno še nobeno službeno poročilo o poteku razgovorov. Posvetovanja bodo konč?na iu.tri in kakor trdijo, bo zvečor nred odhodom avstrijskega kance-la.ria Rchuschnigga objavljen službeni komunike.	.
Predsednik madžarske vlade Gombos m
člani madžarske delegacije bodo odpotovali iz Rima komaj v torek, ker je napovedana za ta dan zjutraj avdijenca Gombosa in zunanjega ministra Kanyje pri papežu.
V dobro poučeijih krogih trdijo, da so v dosedanjih razgovorih proučili vsa vprašanja, ki zanimajo predvsem države rimskega sporazuma, ter da oO v soglasju s cilji rimskega protokola mogli določiti skupne smernice, po katerih bodo Italija, Avstrija in Madžarska vodile svojo politiko .računajoč pri tem z vsemi elementi, ki lahko vplivajo na položaj v srednji Evropi, kakor tudi na potek splošne evropske politike.
Glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d' Italia« trdi, da je pomen tega sestanka državnikov Italije, Avstrije in Madžarske v tem, ker dajejo v trenutku, ko se evropska solidarnost nahaja v raz-sulu. podpisniki rimskega protokola Evropi primer vzajemne pripadnosti, pri čemer ojačujejo obenem zveze, na podlagi katerih so polni dve leti konstruktivno sodelovali. To sodelovanj^, ki ga Italija iskreno in odločno nadaljuje, je razbilo, kakor pravi »Mesaggero«. vsa upanja onih, ki so pričakovali, da Ttalija. zaposlena z vojno v Afriki in oškodovana s sankcijami, ne bo mogla izvrševati svoje funkcije v Fvropi in da se bo tako oslabil njen politični vpliv posebno v srednji Evron'.
Zarotniški proces v Bolgariji
Sofija, 22. marca. t. Jutri se bo pričel pred sodiščem za zaščito države proces proti zarotnikoma Krumu Kolevu in Rudu Ka-danderovu, ki sta obtožena po čl. 8- zakona o zaščiti države. Oba polkovnika sta uživala med oficirji sofijske in plovdivske posadke velik ugled. Kot taka sta sklenila, da organizirata oboroženo akcijo za odstranitev vlade Andreja Toševa. Zasnovala sta načrt, po katerem bi z vojaštvom zasedla vse javne ustanove ter zadušila z orožjem vsak odpor. Vstaja bi se morala izvesti ob 3. zjutraj pred Veliko nočjo 23. aprila 1. 1935, oblasti pa so prišle zaroti na sled ter so jo pravočasno preprečile.
Kandidati za nemški državni zbor
Berlin, 22. marca. d. Včeraj je bil v uradnem l:stu objavljen seznam kandidatov za državnoziborske vofttve. Vseh kandidatov je postavila narodna socialistična stranke 1.035. Domnevajo, da bo imel nov; državni zbor večje število poslancev kakor dosedanji, ki jc imel 661. Na čelu kandidatne liste jc kancelar Hitler, ki doslej še ni b'l član državnega zbora. Za njim kandidirajo vsi znan: funkcijonarji stranke. Ponovno ka.idi-dira tudi sin b:všega cesarja Viljema TI., princ Avgust Viljem. Izmed ministrov ne
kandidirajo zunanji minister Neurath, dr. Sohacht, f;na.nčni minister Schvvering-Gro-sigik, pravosodni minister Giirtner in poštni minister Filt/-Rubenbach. Med kandidati so tudi poslanik R bbentrop. dunajski poslanik Papen. Teo Habicht in več iz Avstrije ter Češkoslovaške priseljenih naroino-socialističn.ih voditeljev, nadalje bivši državni tajnik in ustvaritelj narodno-social1-stičnega strankinega programa Gottfried Feder, ki je bil že dalje časa popo'noma izločen. ter koburški vojvoda Karel Edvard.
Odlikovanja v prometni službi
s
Beogmd, 22. marca. A A. Na predlog prometnega ministra in v soglasju z ministrom za vojsko in mornarico so bili v-znak priznanja požrtvovalnega de'a v času vojaških vaj odlikovana z redom sv. Save 4. stopnje višji svetnik Franjo Zlatnar, poverjemk inž. V ukan Desio in višji kontrolor Midutin Stojamovič, z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje svetnik inž. Oto Vernik, višja kon-«tro'orja Anton Odri in Nikola Olujič, višji pristav inž. Aleksander Jovanovič in prometnik Vasi!;je Sandrovič. z redom sv. Save 5. stopnje pa višja kontrolorja Edvard Bermat in Oton Žigran, prometni uradnik1 > V hit in T.jiibenovic. Peter Sobonia. K. Gr-činac in Alfonz rajnko ter prometn;ki Siva Bogdan, Milan Ninkov, in Mustafa Ma-
Seja senata
Poročili večine in manjšine senatnega finančnega odbora — Razprava v plenumu se začne danes
ve teh vprašanj. Ker se nihče ni prijavi! k besedi, je bilo odrejeno glasovanje. K<*» vencija je bila s 53 gasovi sprejeta sogla-
Beograd, 22. marca. p. Današnja seja senata se je pričela ob 10.15 ter je bila zelo kratka. Predsedoval ji je podpredsednik dr. Miroslav Ploj. Zapisnik zadnje seje, ki <. a je prečital tajnik dr. Vasa Glušac. je bil odobren brez ugovora. Nato sta bili objavljeni poročili večine in manjšine finančnega odbora senata o proračunu in finančnem zakonu za 1. 1976/37. Poročilo manjšne je predložil senatu dr. Hrasnica.
Senat je nato prešel ia dnevni red. na ra/.pravo o konvenciji med našo državo n Rumunijo, sklenjeno 20. januarja 1. 1934, s katero se urejajo vprašanja državljanstva in domovinske pristojnosti med obema državama. Poročevalec odbora senator dr. M Man Popovič je v kratkih izvajanjih poudaril pomen te konvencije in korist uredit-
sno.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik dr. Ploj predlagal, naj bi bila prihodnja seja jutri, v ponedeljek ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Poročilo f:-nanjnega od'x>ra o proračunu in finančnem zakonu za 1. 1936/37.
Plenom senata bo torej jutri pričel proračunsko razpravo. Pričakujejo, da bo trajala do četrtka zvečer, ko bo končno glasovanje.
Po današnji seji senata je b;la seja kluba senatorjev JNS. na kateri so razpravljali o proračunski razpravi.
AII bodo sankcije proti Italiji ukinjene?
Danes se bo sestal v Londonu odbor trinajstih
Rim 22. marca. o. Jutri se bo sestal odbor trinajstih V Rimu s priznanjem ugotavljajo, da se je predsednik odbora, španski delegat Madariaga, čim je sklical sejo. obrnil na poslanika Italije in Abesinije v Londonu in ju povabil na sejo, da bi pojasnila odgovor svojih vlad, tako da bi se takoj nato lahko pričela razprava o prekinitvi sovražnosti v vzhodni Afriki.
Abesinski odgovor je bil popolnoma pozitiven in je abesinska vlada naglasila, da je pripravljena pogajati se za prekinitev sovražnosti, skleniti premirje in mir v okviru in duhu pakta Društva narodov, kakor je zahteval v svojem pozivu odbor trinajstih. Italijanska vlada je sporočila, kakor znano, le svoj načelni pristanek na pogajanja za mir in mora sedaj še podrobneje precizirati svoje stališče. Prav zaradi tega je bilo zasedanje odbora trinajstih zadnje dni ponovno odgodeno, da bi lahko italijanski poslanik v Londonu dobil točna navodila iz Rima. Sedaj se bo videlo, ali je mogoče odgovor Italije spraviti v sklad z intencijami Društva narodov.
Italijanski listi napovedujejo, da bo odbor trinajstih gotovo le formalno sprejel na znanje italijanski in abesinski odgovor ter imenoval pododbor, ki bo nato oba odgovora podrobneje proučil. Da bi bil postopek čim enostavnejši, je nameravano, da naj odbor pooblasti predsednika Madaria-
go, da stopi v neposredne stike z italijansko in abesinsko vlado.
Zvedelo se je, da je Italija pripravljena aktivno sodelovati z drugimi lokarnskimi signatarnimi državami in izpolniti svoje obveznosti le, če se ji zajajnči takšna rešitev abesinskega vprašanja, da bodo upoštevane vse njene potrebe in interesi, in če dobi obljubo, da bodo obenem s prekinitvijo sovražnosti v vzhodni Afriki ukinjene tudi sedanje sankcije proti njej.
Francoski tisk za ukinitev sankcij
Pariz, 22. marca. o. Pravo senzacijo sta danes zbudila članka v listih >Ere Nouvel-le« in »Journalu«, ki zahtevata ukinitev sankcij proti Italiji. Oba lista sta bila doslej glasnika francoskih sankcionistov in opravičujeta sedaj svojo zahtevo s tem. da je- Italija zopet zavzela svoje staro mesto v družbi velikih sil, ko je na zadnjem sestanku sveta Društva narodov glasovala za francosko tezo.
Prof. Jeze v Londonu
London, 22. marca b. Pravni svetovalec abesinske vlade prof. Jeze je prispel v London. Jeze se ne bo udeležil seje odbora trinajstih. pač pa bo ostal v zvezi = predsednikom odbora Madariago.
Velika bitka pri Antaln
Abesinska vojska prehaja ponovno v Ofenzivo
štc.
Adis Abeba, 22. «w<rca. v.-- Razširjene so govorice, da se je v petek pri Antalu in pri Debri pričela pod poveljstvom ne-guša velika bitka. Potrjujejo se tudi poročila o napadih rasa Kase in rasa Seju-ma v dolini Kvari, kjer sta prešla v ostro ofenzivo.
Strupeni plini
London, 22. marca. AA. Agencija Reuter je objavila naslednje poročilo iz vzhodne Afrike: Na frontah so danes na obeh straneh razvajali izredno aktivnost. V Adis Abebi so se pojavile govorice, da sta ras Kasa in ras Sejum v dolini Ueri izvršila zelo uspele napade na desno krilo italijanske vojsK°. Po drug4h vesteh so čete pod vodstvom abesinskega cesarja pri Antalu prešle v napa-! n se -. zvija tam sedaj ;zre<i •
hu i« bitka
Po vesteh, ki so prispele v Rim, ki pa niso uradno potrjene, nit' od italijanske ni ti od abesinske vlade, so italjanska letala napadla Harar. Eskadri-ja italijanskih letal je včeraj nanadla tudi Kvoram. vso njegovo okolico ter mesto Ta bul. ki leži jugovzhodno od Kvora-ma. Odvrgla so vel;ko število bomb s strupenimi plini. Žrtve teh bomb so trpe'e silne bolečine
Neki angleški državljan, ki se je po pregledu severne fronte vrnil v Adis Abebo. je potrdil vesri. da uporabljajo Italijani pivnike bombe in zlasti bombe s fosgenom in iperitom. Žrtfe teh bomb silno trpe. Nesrečni 'judje bljnvajo kri in celo kose pljuč. Anglež pravi, da tn1:ikega trpljenja še nikjer ni \vdel. Mask proti plinom ie izredno malo. Morda pride po cnn nn sto vojakov.
Abesinska prestolnica je skoraj že vsa evakuirana. Vse trgovine :n obrtne delavnice so zaprte. Tudi danes so se razš'rili glasovi, da »e bližajo italijanska letala. Polička jc izvršila zadnje dni izredno mnogo hišnih preiskav, da bi našila morda kakšno •taino radijsko oddajno postajo, katerih se. kakor znano, italijanski vohuni zelo radi noslu/uic;o. pa tud: sprejemne ana.rate so morali liudje izročiti oWa>?tvo«nri. Abesinsko patriotsko udruženje je včerai izdalo pro-g'as na Rdeči križ. mednarodm t=sk in humanitarne ustanove, naj nastopijo proti temu, da bi Italijani uporabljali v vojni pro-
ti Abesincem strupene pline. Poziv pravi, da se Italijani niso zadovoljili s tem. da v nasprotju z mednarodnimi konvencijami uporabljajo na fronti pline, nego so jih pričeli uporabljati celo 100 m:lj daleč od fronte proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu.
Bombardiranje Džidžige
Adis Abeba, 22. marca. AA. Po informacijah poročevalca agencije Havas je danes eskadrila 19 italijanskih letal bombardirala Džidžigo. Bombni napad je trajal četrt ure. Ubitih je bilo mnogo ljudi.
Italijanska letala so odvrgla na mesto okrog tisoč bomb. Kakor vse kaže. so hoteli umčiti glavni stan rasa Nasiba. Števila žrtev doslej še m bilo mogoče dognati.
Italijanski demanti
Rim, 22 marca. AA \ tukajšnjih mero-dajnih krofih izjavljajo, da so vesti iz Adis Abebe po"katerih naj bi Abesinci zlasti v odseku vojske rasa Sejuma in rasa Kase dosegli neke uspehe, popolnoma izmišljene in brez vsake stvarne osnove.
Akcija maršala Badoglia
Asmara, 22. marca. w. Maršal Radoglio je na severni fronti pričel veliko akcijo, d« poveča ozemlje, ki ga je pridobil v zadnjih bitkah in da prodre se dalje proti ru^ju.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 22. marca. AA. Propagandno ministrstvo ie objavilo naslednji komunike
št 161: , ....
Na eritrejskam in soma 1 sikem boiscu je intenzivno delovvlo naše 'etaVstvo. Drugih pomembnih dogodkov ni bi'!o
Rickett v Adis Abebi
Adis Abeba, 32. marca. AA. Finančnik Rickett je prispel z letalom v Adis Abebo. Novinarjem n' hotel dati nobene izjave. mislijo pa, da obisk tega finflnčni-ka, ki prihaja iz Rima, ni samo finančnega in trgovinskega, temveč rud; političnega značaji.
London, 22. mairoa. o. »Daii!y Telegraph trdi, da se vršijo med Mussolini jem in ne-gušem pogajanja, ki imajo za cilj. da se konča i talija nsko-abesinska vojna. Rickett, ki nastopa pri teh pogajanjih kot posredovalec, je izjavil novinarjem v Atfts Abebi, da pogajanja ugodno pofek»?o.
Vilfana so našli
Dobili so ga smučarji mrtvega v snegu med Malo
in Veliko planino
Kamnik, 22. marca
Dne 28. februarja je šel na Veliko plani, no akademik elektrotehnik g. Emil Vilfan iz Ljubljane Pripeljal se je z vlakom ob 17. v Kamnik m se odtod napotil peš v Stahovico, kjer si je kupil še živil in nekaj malenkosti, a v mraku je odšel proti Veliki planini, kjer ima v najemu pastirsko kočo. V Praprotnem ga je srečal oskrbo ;k z Velike planine, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Usodnega dne je vladalo na planinah hudo neurje, v dolini je naletaval dež an padala je toča, a v višini sneg.
Ker Vilfana čez nekaj dni ni bilo domov, so bili svojci zanj v skrbeh in poizvedovali so na vse strani Nato je prišel v Kamnik njegov brat ta šel na Stahovico in na Veliko planino, a Emila ni našel, ka_ kor so listi že poročali Pastirska koča, v kateri sta bivala skupaj z bratom pred tremi tedni, je bila v takem stanju, kakor sta jo zapustila. Vse je torej kazalo, da je Emila doletela nesreča. Domnevali so, da se je morda ponesrečil na plažovaniu pod Pasjo pečjo ali pa da ga je zasul plaz na Poljanskem robu.
Na Veliko planino sta se napotili dve reševalni ekspediciji gorskih vodnikov, ena je štela šest, druga pa tri člane. Preiskali sta ves teren od Sv. Primoža proti Suša. vam ta Kisovcu in vse plazove od Velike proti Konjski planini, deloma pa tudi v smeri proti Kranjskemu Raku. Kljub napornemu iskanju pa ekspediciji nista niče. sar našli ta sta se morali zaradi visokega,
delno sveže zapadlega snega vrniti, ker sta bili sami zaradi trgajočih se plazov v nevarnosti. Zato so prehenali iskati to so čakali, da sneg skopni Prav te dni je pa javil oskrbnik z Velike planine, da je začel sneg kopneti in da lahko nadaljujejo iskanje. Zato je SPD iz Kamnika hotelo poslati jutri novo tričlansko ekspedicijo.
Danes popoldne pa je prispela v Kamnik vest, da so pogrešanega Vilfana našli. Okrog 14.30 so smučarji na Veliki planini naleteli v snegu na človeško truplo. Mrtvec je ležat) nekoliko niže od turistovske poti med Malo in Veliko planino. Iz snega se je videla glava, na kateri je imeti sivo čepico, čez obraz pa sivordečo rutico. Domnevajo, da je morda nesrečni Vilfan v hudem snežnem zametu omagal, padel ta v snegu zmrznil. Ni pa izključeno, da je padel čez kako skalo, se udaril na glavo ta nezavesten obležal Truplo so pustili na kraju nesreče ta jutri poj de na Veliko planino komisija, da ugotovi vzrok nesreče, obenem pa ekspedicija, da ga prenese v dolino.
Rajni Viflfam je bil zaveden član in eden izmed boljših telovadcev Sokola I. na Taboru Pred leti se je tudi vneto udejstvoval v akademskem društvu >Jadranu« Ker je b:fl brez staršev, se je moral zadnja leta preživljati sam z instrukcijami in priložnostnim zaslužkom Med akademskimi in sokolskimi tovariši je bil zaradi svojega mirnega značaja ta vse skozi tovariškega ponašanja splošno priljubljen.
Delo ljubljanske
sokolske župe
Delovna župa Šteje 79 edinic z blizu 15.000 pripadniki
Ljubljana, 22. marca.
Danes dopoldne je imela sokolska župa ljubljanska glavno skupščino ob izredino številni udeležbi delegatov župnih edinic. Skupščino je otvoril iupni starosta br. dr. Josip Pipenbacher, ki se je v uvodnem govoru najprej spomnil nepozabnega prvega Sokola blagopokojnega kralja Uedanitelja, ki so mu zborovalci zaklicali »Slava!«, nato pa nazdravil mlademu kralju Petru IL Z velikim odobravanjem sta bili odposlani vdanostma brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna SSKJ. Starosta je nato podal smernice za bodoče sokolsko vzgojno delo in pozdrave SSKJ je izročil njegov zastopnik.
Sledila so pregledna poročila župnih funkcijonarjev, tajn-ka br. Staneta Flegar-ja, načelnika br. Lojzeta Vrhovca, načelmic 6. Mice Kržetove, prosvetarja br. Janeza Poharca, blagajnika br. Antona Čotarja br. gospodarja Straussa, statistikarja br. Če-
bul ar ja in predstavnikov odsekov: za gradbeni odsek br. inž. Poženela, za zdravstveni br. dr. Frante Misa ta za socialni br. Bogomila Kajzelja. Vsa poročila so bi!a z odobravanjem sprejeta. Iz podatkov povzemamo, da šteje župa 79 edinic s 14.850 pripadniki. Za nadzorni odbor je poročal br. Vinko Kocijan, kr. je predlagal razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto.
Ko so bSli sprejeti še proračun za leto 1936., predlogi župne uprave, predlogi nekaterih edinic, poročilo o župnem zletu in o delovnem programu načelnrštva, so sledile volitve ta je bila izvoljena z majhnimi iz-premembami dosedanja župna uprava s starosto br. dr. Pipenbacher jem ta načelnikom br. Albinom Smofetom na čelu. H koncu še pripominjamo, da bo v Ljubljani letos župni zlet z razvijem prapora, ki mu bo kumoval Nj. Ved. kralj Peter II. O Zupni skupščini bomo objavili še podrobnejše poročilo.
Maribor preko nedelje
Maribor, 22. marca
Tri uspele prireditve
Sokolska akademija je bila snoči v dvorani inženjerske podoficirske šole. V slikovitem sporedu so se vrstile posamezne točke.
Akademija je sijajno izpričala sadove vztrajnega, plodonosnega sokolskega dela v tem našem mariborskem delavskem okraju. Enako lepa je bila včerajšnja proslavitev 10 letnice pevskega zbora Slovenskega trgovskega društva v Narodnem domu. Zbor je bil deležen prisrčne pohvale številnega občinstva. Danes popoldne pa so v Ljudski univerzi ob priliki originalne prireditve sreskega odbora Rdečega križa zbrani d"o-biž zabavali z veselimi zgodbam! in pravljicami in raznimi čarovnijami učteljici Leo-nida Ravtarjeva in Milica Stupanova. učitelj Fran Ramšak in podravnatelj Tujsko-prometne zveze Adolf Pfeifer. L>e<*a je bila prav zadovoljna
Josip Povite gostuje
Snoči je uspešno gostoval v »Bajaderi« v komični vlogi Louisa Philippa znani operetni komik Josip Povhe. Žal je bilo gledališče «Iato zasedeno, kar pa ni motilo,
da navzoči ne bi vneto aplavdirali gostu. Nocoj je Povhe gostoval kot Koloman pan v »Ciganu baronuc
Kriminal
Posebnih dogodkov danes ni bilo. Če izvzamemo veliki vlom na Meljski cesti 50. Sedem oseb je bilo aretiranih radi manjših prestopkov, 12 pa prijavljenih, pretežno radi prekoračenja policijske ure in kršitve policijskega cestnega reda. Trgovcu Otonu Zupancu v Vilharjevi ulici pa je neznan zlikovec izmaknil iz avtomobila raznega blaga v vrednosti 1200 dinarjev. Vršijo se poizvedbe-
Stradivarijeve gosli ukradene
Ko se je danesj dopoldne vrnil tkalski mojster Ivan Kristan, uslužben v Hutter-jevi tvornici, domov v svoje stanovanje na Meljski cesti 50 je opazrl. da mu je zmanjkalo za 5000 dinarjev gotovine in 50.000 vredne dragocene Stradivarijeve gosli. Takoj obveščena policija je uvedla preiskavo in je daktiloskop Grobin izvršil posnetje prstnih odtiskov. Na podlagi danih sledov kaže. da to vlom kmalu pojasnjen.
Ljubljanski mesarji o svojih stanovskih
težavah
Ljubljana, 22. marca.
V dvorani OUZD je bil danes dopoldne občni zbor Združenja mesarjev ta kloba-sičarjev. Udeležba je bila zelo številna, ker so bili navzočni tudi okoliški mesarji, ki zdaj pripadajo zadrugi zaradi tokorpo. racije. Razen tega pa so bile na dnevnem redu tudi volitve novega odbora za dobo treh let Zborovanje je bilo precej burno, ker je prišlo do bojnega glasovanja med številno opozicijo ta pristaši starejših. Zmagali so starejši ta je bila izvoljena lista, ki jo je predlagal upravni odbor.
Predsednik g. Brecelnik Alojzij je otvoril zbor in pozdrav1/! zastopnika Zbornice za TOI podpredsednika g. Rebeka in zastopnika mestne občine g. dr Freliha. Nato je podal kratek pregled dela v pretekli poslovni dobi ta omenil huda breme, na, ki jih morajo danes prenašati mesarji. Se pred poročilom predsednika so zborovalci odobrili zapisnik zadnjega občnega zbora. Iz poročila tajnika g. Zana Ivana posnemamo, da se je zaradi prikilopitve okoliških Občin povišalo število članov združenja od 141 na 161. Društvo je imelo
vpsanih 52 vajencev ta 181 pomočnikov. Odbor se je zlasti zavzemal za to, da bi se zmanjšala davčna bremena, kar mu je pa le delno uspelo. Poročilo navaja tudi izpremembe, ki so bile na pobudo društva izvršene v mestni klavnici Sledilo je poročilo blagajnika g. Sežana Franca. Društveno premoženje znaša 24.000 Din. Na predlog revizorjev je Wa staremu odboru soglasno izrečena razrešnica.
Zborovalce je v imenu Zbornice za TOI pozdravil g. Rebek ta izrekel željo, naj tudi to zborovanje prikaže težavne razmere, v katerih žive danes vsi obrtniki, ki no. sijo poleg kmeta največje davčno breme. Opozarjal je, naj vodijo debato le strogo stanovski vidiki. Zatem je govoril o prekomernih davkih ta o predpisih glede plačevanja davkov Davčni odbor, v katerem je tudi zastopnik mesarjev, je uspel, da je bil davek, ki ga je piedpsala davčna uprava, znižan od 3.120.000 na 2.147.000 Dta. zborovale! so z velikim odobravanjem sprejeli govornžkova izvajanja.
Predlog za novi proračun v iznosi 25.734 Din je bil sprejet soglasno. Prav
tako predlog, da se število od »mikov zviša od 6 na 9. Sledile so volitve. Predlagani sta bili dve listi, odborova ta opozicijska Govornik opozicijske lista je izjavil, da vlagajo lastno Ust© zato, ker niso zadovoljni z delom v davčnem odboru Obe. nem je očital Zbornici za TOI, da ni dovolj upoštevala želj mesarske zadruge. V debato je poseglo več govornikov. Po društvenih pravilih sta morala biti načefinik ta podnačelnik posebej voljena. Za načelnika je bil izvoljen kandidat odbora g. Brecelnik Alojzij s 57 glasovi, medtem ko je prejel kancfdat opozicije g. Rezar samo en glas manj. Tudi glede podnačetaika je zmagal odborov predlog. G. Javornik je prejel 60, njegov protikandidat g. Nered pa 53 glasov. Na predlog opozicije se je vršilo ločeno glasovanje za odbornike ta nadzorni odbor. S precešnjo večino glasov so bili izvoljeni kandidati odbora gg Per-me Ivan, Skrajne Anton, Keber Miro^av, Urbas Miroslav. Kumar Matija, Dolinšek Pavel, Ham Albin. Anžič Franc ml. in Leve Franc, za namestnike pa Petrič J a.
ELITNI KINO MATICA
TeL 21-24 DANES ob 4., 7% in 91* premiera sijajne komedije ADELA SANDROCK - LUC Y ENGLISCH v
BORBA Z ZMAJEM
2 URI nepretrganega smeha in grohota. Film. katerega priporočamo vsem, ki trpe na slabem razpoloženju. SMEH	GROHOT	SMEH
Rezervirajte vstopnice
kob, Jesih Jakob ml., Ham Josip, Rozman Martin ta Babšek Franc. Nadaljnje volitve so se izvršile z vzklikom ta so bili izvoljeni v nadzorni odbor gg. Jesih Jakob star., Javornik Josip ta 2an Ivo, namestniki Stupnik Franc, Kocjan Josip in Zalar Franc, v častni odbor gg. Jesih Jakob star., Rode Franc, Kastelic Alojzij, Brecelnik Alojzij ta Gregorc Anton, za delegata za okrožni odbor gg. Brecelnik Alojzij ta Kumar Matija, za namestnika Dolničar Franc in Jesih Jakob ml
Zborovanje lesnih trgovcev dravske banovine
Celje, 22. marca.
V dvorani Celjskega doma je bil danes občni zbor Osrednjega lesnega odseka Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Zanimanje za to zborovanje je bilo spričo težke krize, ki jo preživlja danes lesna trgovina, prav veliko. Občni zbor je vodil predsednik lesnega odseka Zveze trgovskih združenj g. Fran Skrbeč, ki je pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška, zastopnika oblasti g. Prein-falka, tajnika Zveze tadustrijcev g. Goriu-pa, tajnika Zveze trgovskih združenj g. inž. šušteršiča in direktorja celjske trgovske šole g. Marinčka. Povabljeni direktor državnega šumskega podjetja »šipada« g. Ul-mansky se zborovanja ni mogel udeležiti, ker je bil nujno zadržan. Brzojavno so sporočili svoje pozdrave zborovalcem lesni trgovci na Sušaku ta podpredsednik Centralnega odbora lesneea gospodarstva Jugoslavije g. inž. Lenarčič.
Obširno poročilo o sedanjem položaju našega lesnega gospodarstva in o težko-čah, s katerimi se ima danes boriti naša lesna stroka, je podal predsednik g. Skrbeč. Poročilo so zborovalci sprejeli z odobravanjem. Občni zbor je nato odobril spremembe pravil, po katerih je sedaj Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani sestavni del Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ta sicer na osnovi člena 2. pravil Centralnega odbora. Tudi ostali člani odsekovih pravil so bili spremenjeni v tem smislu, da je v bodoče osrednja lesna sekcija nekak izvršilni organ za sklepe Centralnega odbora. Pri tem pa je Osrednji lesni odsek neločljiv del Zve-
Helene Pessl
podeljuje pri nas po
svoji osebni asistentki
23« in 24« t. m.
ves dan
in2S*tin.
samo dopoldne BREZPLAČEN PRAKTIČEN POUK
o modernem negovanju lepote in obraza
Prosimo, da se pravočasno prijavite.
Drogerija
K A N C IVAN
Nebotičnik.
Dve motociklisti£m nesreči
Maribor, 22 marca.
Danes dopoldne se je pripetila na Po. brežju pri Mariboru huda motociklistična nesreča. Okrog 11. je pridrvel po Gospo, svetski cesti po Potvežju mehanik Anton Jug, na sociju je pa sedel njegov prijatelj delavec Maks Weber Zaradi silne brzine je motociklist na ovinku Gosposvetske ce. ste izgubil oblast nad vozilom, ki je z vso silo treščilo v bližnji plot. Jug in Weber sta odletela z motocikla in s hudim: po. škodami obležala. Jug si je popolnoma razbil glavo, njegov tovariš se je pa nevarno obrezal na vratu, ker je priletel v žico. Takoj poklicani mariborski reševalci so oba prepeljali v bolnišnico. Njuno stanje je zelo resno
Na cesti med Studenci in Limbušem se je danes popoldne zaletel neki motociklist v osebni avtomobil. Motorno kolo se je popolnoma razbilo. laže poškodovanega motociklista so pa prepeljali v bolnišnico.
PROTI TRDI STOLIC1 IN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ - JOSEFOV*.
voda deluje mik) in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. & br. 16465 Sb
ze trgovskih združenj ta vrši vse važnejše posle v soglasju z zvezo.
Občni zbor je nato odobril proračun za leto 1936., ki znaša okrog 14.000 Din ta predvideva letno doklado v znesku 21 Din. Vsega ima sedaj Osrednji lesni odsek nad 750 članov. Za delegata v Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije sta bila nato izvoljena gg. Skrbeč ta Lahovnik, za namestnika pa gg. Gorjanc in Miklavžina. Pri samostojnih predlogih je bilo sklenjeno, naj Osrednji lesni odsek izposluje primerno podporo od kr. banske uprave ta Zbornice za TOI ta da bi obla-stva uspešneje zatirala šušmarstvo. Pri slučajnostih pa je g. M. Trošt podčrtal važnost uvedbe enotne organizacije za prodajo lesa na zunanjem ta notranjem trgu. Iznešene so bile tudi še številne upravičene zahteve, želje ta pritožbe.
Ob zaključku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki ugotavlja: 1) Naša lesna trgovina ta industrija je že štiri leta pasivna ter ne zmaguje več svojih plačil ta obveznosti. Ker zaradi nelikvidnosti klirinških terjatev ne more več plačevati tekočih dolgov ta obresti, se stalno množe eksekucije ta dražbe podjetij. 2) Narodna banka se ne zaveda svojih dolžnosti, da bi olajšala ta povečala možnost najetja cenenih kreditov, ki jih je v dobi največje krize zmanjšala, ta sicer privatnikom kakor tudi denarnim zavodom v dravski banovini. Kolikor pa je kredite dajala, jih je podeljevala' neenakomerno na pokrajine. 3) Končno ugotavlja resolucija, da je bilo že nešteto resolucij, protestov ta intervencij od strani predsedstva z zahtevo, da se ukine zaračunavanje izkupičkov v tujih valutah, ki jih mora trgovina oddati Narodni banki, po neutemeljenem nizkem tečaju.
Zato apelira občni zbor na kr. vlado in predlaga: 1) Lesne tvrdke, ki so zašle že prej v krizo nego naš kmet, naj se zaščitijo, slično kakor denarni zavodi ta kmetje, pri čemer naj zaščita obsega predvsem plačila ta višino obresti na zneske, ki jih lesne tvrdke dolgujejo denarnim zavodom. 21 Ustavijo to odlože naj se vse prisilne dražbe in eksekucije do definitivne ureditve vprašanja razdolžitve in do normalizacije razmer na našem denarnem trgu, da se na ta način obvaruje lesna trgovina, ki je v nacionalnih rokah, pred popolnim propadom. k»r b-' imelo m vpp L<"vqTv>darstvo Slovenije hude posledice. 31 Država nai poskrbi. da dobe lesni trgovci ta industriici potrebne kredite za obnovo lesnega gospodarstva in da se razveljavilo vse kazni izrečene zaradi neVritib d»v'?Trih overeni do lota 19??? 4> Narodna hanka nai zaračunava in Izplačuj«1 dobmlmetia v tui;h va-!vfah tvi resničnem mednarodnem dnevnem tečniii ta nai izplača vse odtoka-5«1. Vi so bili izvHSen' nri kVi-inSVh !*nlačilih Drsava na/i prilagodi Sple^f-ske tarife tako. da bo rnopnC" p1«»«t*r~f" r>n« i«? tudi na Jugu naše države
Izkoriščanje vinogradniških delavcev
Varaidin, 22. marca.
Na Vanaiždinskem bregu i.majo svoje vinograde razni varoždinski in tudi zagrebški veMaki. Na tem bregu je vrsta vtaoa-rij im majhnih vil, v katerih se zadržujejo lastniki vinogradov v prostem času. Lastniki so doslej zmerom najemali za vinograd ni ška dela oko'iške delavce in j;m plačevali — po šest dinarjev na dan brez hrane.
NT.i torej čudno, da so 6e delavci zdaj uprli temu brezobzirne«nu izkoriščanju in da zahtevajo po 15 Din na dan poleg iz-vestne količine vina. Toda večina lastnikov. ki so sami bogati ljudje, noče niti sli šari o kakem povišanju mezd Le redki so. ki so se pogodili z delavci na 10 Din dnevno z zahtevano količino vina.
V takem primeru bi morala nastopiti tud' oblast in prisiliti bogatine, živeče v izoblju, da bi rrno2očili delavcem, ki ee z žuljavrnr rokami pehajo zanje, vsaj skromno eksistenco
čebele so važne za sadjarje
Iz Avstralije poročajo, da so Mm z avtomobili prepeljali} sedem *n p.i! miiijona čebel na polotok Mornington. Ond^tni sadjarji so namreč ugotovili, dti ie tam zelo malo čebel in da zaraii te<2a sodno d-evje ne rodi tako kakor bi lahko ?ato &o naroči i toliko rebel in jih namestili po sadovnjakih. Pred »um so pr; tem imeli poizkuse, ki jih le nred ne^ij ieti de'al avstralski kmetijski urad Pri teh poizkusih so nekaj dreves zaščiti'- pred čebelami z mrežami zoper mosk rc. Tako zaščiteno sadno drevje izvečine ni dalo nobenega sadja, med tem ko je nezašč.trno obilno rodilo.
Milko Kramer f
Ljubljana. 22. marca.
Po kratki hudi bolezni je davi preminil v Ljubljani industrij ec g. Milko Kramer. Štel je šele 52 let Iz ugledine stare trboveljske trgovske hiše je pokojnik bil med prv.mi S .ovenci, ki so se v svoji mladost" posvetili ekonomskemu visokošolskemu študiju. Diplomiran je bil leta 1906. na dunajski trgovska visoki šoli ta se je izobraževal tudi na Francoskem. Vstopivšf v službo Ljubljanske kreditne banke je kmalu postal ravnatelj njene podružnice v Splitu. Za časa svojega tamkajšnjega dolgoletnega bivanja je mnogo pripomogel k razvoju domače industrijske delavio6ti v Dalmaciji ter se je pozneje popolnoma posvetil tej panogi. Zadnja leta je bival pokojni ravnatelj g. Kramer v Ljubljani.
Moža ;zredne inteligence in širokega obzorja, skromnega in poštenega človeka je spoštoval vsak, kdor ga je poznaL V pokojniku je izgubila svojega ljubljenega očeta ga. Mira dr. Puoova, minister g. dr. Albert Kramer in ga Anica dr. Pučnikova, soproga župana g. dr. Pučnika i-z Slovenstke Bistrice, pa svojega dragega brata. Ožalo-ščenim svojcem iskreno sožalje, pokojniku pa večnf mir!
PRONEK
desetletni, nenadkriljm kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki
PERO KOL1Č ■ Dubrovnik
ustanovljeni 1. 1877., a takisto tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno.
Plesna prireditev v globini 400 metrov
Vršila se je nedavno v bližini San Frančiška v Kaliforniji v starem rudniku Iron Hillsu 400 metrov globoko pod zemljo. Stene številnih rovov in skal so bile razsvetljene s tisoči žarnic in obločnic. Predpisana toaleta je bila primerna nenavadnemu kraju plesa: moški in ženske so morali imeti rudarska oblačila. Čisti dohodek nenavadne veselice je bil namenjen za pomoč ponesrečenim rudarjem.
Vse 94 let dolgo življenje je budimpe-štanski berač Briiger sovražil ženske tako, da od njih niti daru ni hotel vzeti. V letošnjem predpustu pa se mu je nenadno omehčalo srce ta se je oženil z 84 let staro postrežnico. Svečani svatbi so prisostvovali številni ljudje, zlasti umetniki, pisatelji ta prosjaki.
Objave
Angleško društvo v Ljubljani opozarja na današnji koncert angleške narodne pesmi, ki bo ob 18. v Glasbeni Matici v Huba-I dovi dvoran. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. ; Brez vstopnine.
Opozarjamo na nocojšnji koncert ljubljanskega godalnega kvarteta, ki bo ob 20 v kinu j>SLOGI«. Skrbno izbrani spored, ! odlično izvajan od štirih naših umetnikov (Pfeifer, Stanič, šušteršič in MUller). jo nudil najplemenitejši užitek lepe umetnosti. Na sporedu koncerta bodo kvarteti Beeth-, ovna. Faureia in ruski kvartet, katerega posamezne stavke so vložili štirje ruski skladatelji. Zaradi nizke vstopnine je obisk koncerta omogočen vsakomur. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
Meddruštvenj strokovni odbor ljubljanskih akademikov je sinoči poslal svoje delegate v Beoarrad, da na odločilnih mestih poročajo o študentovskih nepril5kah in težavah, predvsem o novi tehnični uredbi, šolninah in taksah, ki so povzročile toliko n<izadovo!istva med vsem visokošolstvom. Do vrnitve delegatov ostane vseučilišče po izjavi vseučiliškega tajništva zaprto.
Maše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 23. marca: zaprte.
Torek. 24. marca: Tuje dete. Gostovanje v
Celju. Izven. Sreda, 25. marca: Tuje dete. Izven. Cen« od 10 Din navzdol.
OPERA
Ponedeljek, 23. marca: Ob 19. Materinska
proslava. Izven. Torek, 24. marca: A propos, kaj dela An-
dula? Red Sreda. Sreda. 25 marca: Kavalir z rožo. Premiera- Izven.
Vse posetnike nocojšnje materinske proslave v operi opozarjamo, da t>o začetek točno ob 19.
Premiera najbolj učinkovite tn najbolj priljubljene velike opere ki ]e napravljena v tem stoletju, bo v naši open v sredo 25. t.m. zvečer. Ta sloves uživa po vsej pravici Richarda Straussa opera »Kavalir z rožo«. Sijajna glasba, odlična zasedta in nadvse skrbna uprizoritev bodo nudili v sredo zvečer v operi prav gotovo prvovrstno premiere. Izven abonmaja.
Izjava
Podpisana izjavlja, da je morala odstopiti od modne revije, ker se Ofortarško društvo v Ljubljani mi držalo dogovora, vendar pa bo predvajala svoje modele po programu v baru nebotičniku od ponedeljka naprej.
Ljubljana, 22. marca 1936.
Atelje BaaaneUa
Ponedeljek, 23. HL 1936.
V	podsaveznem prvenstvu
so zmagali favorit!
V	Ljubljani sta Hermes In Primorje le s težavo premagala svoja nasprotnika, tembolj
1	temeljito pa Je odpravi! Rapid celjske Atletike
V podsaveznem prvenstvu so se danes odigrale tri tekme, in sicer v Ljubljani na igrišču Primorja kot dvojna prireditev Hermes : Korotan in PTimorje : Celje, v Mariboru pa so celjski Atletik- nastopili proti Rapidu. Vsi trije domači klubi po veljali kot favoriti in so tudi v resnici
zmagali. Toda do^m je Kapi d naravnost , pregazil celjske Atlei ke, s tem .dosegel svojo prvo zmago, obenem pa ponovno zastavil Atletikom pot k vrh<i tablice, e-ta oba ljubljanska kluba po naravnost mr zerni igri z veliko muko odpravila svoja pro ti v nika.
Stanje podsaveznega prvenstva
LJUBLJANSKA SKUPINA
Primorje I lermes Celje Korotan Ilirija
6	5	1	0	17:6	10	Železničar	7	5	1
6	4	1	1	19:7	9	Maribor	7	3	1
5	3	0	2	7:9	6	Atletiki	5	3	0
5	2	0	3	11:12	4	esK	6	2	1
8	0	0	8	0:21	0	Rapid	7	1	1
MARIBORSKA SKUPINA
1
3 2 3 5
18:10 10:13 9:18 13:11 16:8
11 7
6 5 3
................
Hermes: Korotan
3:2 (2:0)
Hermes: Ob'ak, Kla.nčnik, Košmer1, Pri-«nar, Mertinšek, Krotič, Derenda, BroOi.ik, Švetic, Mokorei. Rihtar.
Korotan: Kovačevič, Žgur, Srdanovid, Male, BaumkiTcher, Riesz. Vujkovič, Golob, Šenica, Žaro, Slokan.
Šiška rji so šli v to tekmo z nekako sigurnostjo, da bodo spravili na vemo obe točki kar tako mimogrede. Pa so se morali trdo potruditi da so še v poslednjih iz_ dnh-Ijajih tekme izbili pozitiven rezultat. V Korotancih so trčili na nasprotnika, ki fie je žilavo boril jn ki je imel semo dve očividni napaki: precejšnji nedostatek samozavest' in pomanjkanje elementarnega izkustva; sicer se Kranjčanom ne bi bito pripetilo, da bi z neverjetno taktiko na kraju tekme zapravili pol uspeha, ki so ga imeli že taiko Tekoč v rokah.
Hermežani gotovo niso igrali v velikem stilu Od zadnjih tekem so v mnogem popustili. Kar poznati ni bi1 o moštva \se je Slo še krn^j za silo, v nobenem delu moštva ni bito opaziti resnega dela Sicer pa pravijo, da igra vsako moštvo, kakor mu dovoli nasprotnik. Pred koncem igre, ko so bili še številčno na slabšem, so se nekam zbrali in v ostrem finishu ter z velikim naporom rešili eno točko, ki bi po vsej pravici morata oditi v Kranj. Obramba ie bila ves prvi de! igre zaposlena z neprestanim otepanjem nasprotnega napada, ki se kaT ni hotel vnesti in popustiti. Delala je precej nesigurno, pa ji je le uspelo obraniti ničlo. V drugem polčasu je doletela Kfančnifca zasHižena kazen: sodnikovo oko je le or.az.ilo njegovo navado, dia ma poleg sunka na žogo včasih pripravljen še sunek na moža, kar je vsaj zadosten razlog za odstranitev z igrišča^ V srednji vrsti ni utegnil juniorski srednji krilec nadomestiti Košenine, bolj sita zadovoljite stranska kri'ca, dasi tudi nista bila v običajni formi. Napad tudi v kompletnem sestavu ni bil velik po svojem uspehu. Do zadnje četrtine igre ga sploh ni bito na terenu, v finishu se je povzpel do znatnega pritiska, ki ie ob nesmotre-nem delu kranjske obrambe dal še v poslednjem hipu rezultat.
Be'o-rdeči Korotanci so se v prvem nastopu na ljubljanskih tileh simpatično uvedli Skoro vsa publika je bila na njihovi strani. Prvi polčas so igral; z vetrom m ee krepko vsi dir aLi v nasprotnikovi polovici. Kakor se marsikdaj v "ličnih prinerih rado zgodi, so ostali kljub terenski premoči z "dvema zgod"tkom* za nasprotnikom. V nastavku igre niso bili več tako pri močeh in se je več igra'o tudi v n;ihovi polovici. Ves čas so delali vtis. kakor da si prav ne upajo, prihajali so lepo pred gol, tam pa ni bilo nobenega srčnega strelca. Ko se jim je posrečilo zenačenije. bi bili lahko s primerno obrambno taktiko držali rezu>'t»t, na to se pa menda še prav ne razumejo. Prijetno ie kombmira! napadalni trio. le prodornosti pred golom mu manjka, srednja vrsto je solidno delala, prav dobra je bila obramba, v kateri je bil opasen Srda novic
Hermes je prišel v vodstvo že v prvih nvnutah. Derenda je izkoristil vratarjevo počasnost in potisnil v mrežo. Dve minuta pred koncem ni znail Ž g ur rešiti kocin ve zadeve v kot, rajši je dvigml zogo v zrak m Mokorei jo je z glavo poslal v cilj. v nastavku igre bije Baumkircher — stara šola — prost strel ležemo pred gol, kjer ga Golob še bcl; ležerno spremeni v prvi zgoditek. V 29. min. je podobna stvaT. samo da je tokrat Šenica zadnji ekseku-tor, igra je z 2 : 2 zenačena. V 44. min. se posreči Hertnežancm po trajnem nrvM-sku zabiti zmagonosni gol (Mokor&l), ki odloči bitko.
G. Ramovš je sodil dobro in objektivno.
Printerje: Celf
2:1 (2:0)
Primorje: Magister, Jug. Bertoncelj Šinkovec, Slaimič, Bone e! j, Šlamberger, Pupo, Jfassl Jež, Peteln.
Celje: Koprivšek, Zupane, Franci, Skerl. Riko, Volk ar. Dimitrijevič, Furlan, Radko, Bernard, Pfeifer.
Igra je prilično razočarala. In to po svo jem stilu, kakor tudi po ležernosti, ki so vanjo vložii čmo-beli. Ti so nastop neobičajni postavi, v kateri j; bito zlasti mesto vod'"e napada slabo zasedeno. Hassi je gotovo 'požrtvovalen branMec. za napadalca pa se nemaTa ni rodil. Drugi de rgre je srtal na desnem krilu, kjer prav tako n' napravil nobene koristi in tudi nobene škode. V obrambi se je postavil m'adi Magister. ki kaže, da bo nekoč uporaben vratar, Jug je brl dober. Srednja vrsta pod običajno formo, napad od začetka do konca raztrgan in brez smisla v svoiih potezah. Igra moštva kot celote ie bila precej nad nasprotnikovo igro, pa vendar brez uspeha, brez navdušenja in brez prave volje. Rezulta* je priMčno podoben igri. sicer je šlo nekaj strelov na celjski gol, pa tfih je skoro vse držal razpoloženi vratar.
Celjani so zaigrali nekoliko močnejše kot v zadnjem nastopu. Imeli so dobre moči v obrambi, ki sicer ni imela pred seboj velikega napada, pa se je svoje naloge dobro odkrižala. Vratar ie zanesljivo delal, branilca sta bila v svojih akcijah sigurna. Srednja vrsta ie precej šapaila, v napadu je bil najboljši mož Dimitrijevič-To ie tudi vse.
Začetkoma je skoro kazalo za domače. V prvih potezah je opii'1 Pupo ostro bombo ki je obsedela. Po preteku četrt ure je biil isti Pupo zopet uspešen. Potem ;e bilo konec vsega. Igra je postala nezanmi-va in razpadla v sama igraokanja. Celjani so se uspešno branili, črno-beli 90_ne-uspešno napadali. Sredi drugega polčasa je bil uspeh Bertoncelievega igračkam ja. di je zgubil žogo, ki je prišla do leve zveze, ki jo ie iz neposredne b'ižine potisnila m:mo Magistra Celianski uspeh je občinstvo toplo pozdravilo.
G. Lukežič ni imel nobenega problema. sodi'1 ie korektno.
Rapid: Atletiki
7:1 (1:1)
Maribor, 22. marca
V nadaljevanju prvenstvenega ^tekmovanja 6o se danes srbčali na igrišču Ra" pida celjski Atletiki in Rapid. Za tekmo ni bilo posebnega zanimmja. na igrišču se je zbralo komaj 400 gledalcev. Rapid, ki je pred tremi tedni podlegel v Celju z rezultatom 1 : 2, se je za poraz temeljito re-
vanžrral. Po uvodni prijateljski tekmi mcc mladinama Maribora in Rapida. ki se y končala z zmago Maribora 1 : 0, sta nastopila Rapid in Atletiki.
Rapid je danes zaigra-l za razred boljš kakor nasprotnik. Napad je podal odi'ičn< igro in napadalci so streljali iz vseh pozicij. Krilci so prišli do veljave šele v drugem polčasu, ko so napad zalagali z lepimi žogami. Tud; obramba je bila dobra v prvem polčasu, v drugem pa ni imela prilike. da se izkaže
Atletiki so kolikor toliko zadovoljili le v prvem polčasu, ko so napravili nekai lepih kombinacij Od začetka drugega polčasa pa do konca so se pa morali omejevati le na obrambo. Napad je sicer tu pa tam prodrl, a njegovi napadi so ze končali pri nasprotnih krilcih. V celoti so bili gostje zelo š:bek nasprotnik, a imajo nekaj dobrih igralcev. Z'asti je omeniti levo krilo Koželja, desnega krilca \Vohl-gemuta in branilca Honigmanna. Vsi ostali so le povprečni igralci, imajo pa dobe-r start, a smotrenega nogomet« ne zrnato. Rezultat popolnima odgovarja poteku igre. lahko na bi bil še izdatnejši, taka razlika je bila med obema mošH-oma.
V prvem polčasu se sicer ni zdelo, da bo Rapid zmaga'1 tako visoko, a ko so domačimi v drugem polčasu forsirali nizko igro. so spravili nasprotnika popolnoma iz koncepta ter zabijali <wle no mili Wii. ne da bi se Posebne trudili. Tekma j» bila ostra in borbena, mestoma preostra, kar je imelo za posledico, da ie mM proti koncu dnigega polčasa Rapidovec Kraijiner z ign-
SLSodil je g- Bizjak objektivno rn dobro.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Hajduk (Split) 3:0 (2:0). Prijateljska tekma.
Beograd: BSK : Jugoslavija 3:0 (2:0).
Čakovec: CS1K : Ptuj 7:0 (3:0).
Osijek; Hajduk : Olmipija 3:2 (1:0) Eektra : Grafičar 2:0 (1:0).
Dunaj: Avstrija : Češkoslovaška 1:1 (0:0) 50.000 gledalcev. — Hakoah : WAC 4:2 (1:0).
Praga: DFC : Nachod 3:2
Rim: Bologna : Sampierdarena 0:0, Tri-estina : Juventus 1:0, Torino : Alessandria 1:0, Roma : Milano 0:0, Firenze : Palermo 2:1, Bari : Rrescia 1:1, Ambros;ana : Napo-li 4:2, Genova : Lazio 3:1
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21—24 PRIDE VESELA IN ZABAVNA OPERETA
Žena, ki hoče ljubezni
SMEH — GODBA — PETJE — SALA
SK Ilirija. Nogometna sekcija vabi vse iktivne igralce na sestanek drevi ob 20 / klubski sobi kavarne Evropu.
Zbor lahkoatletskih sodnikov. Drevi ob x>l 21. pri Slamiču važna seja odtora. Ude-ežba vseh odbornikov nujna.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Danes od 18- naprej na igrišču obvezen trening za naslednje eross-country tekače: Krevs. Krpan, Srakar Ivan in prane, Grad, 3ezlaj Kranjc, Ogrin Franc in Miran, Pa-vičevid Zunanji atleti: Pere, Goršek, Am-brožič ' Markelj, Pogačnik. Hlebce, Miklav-čič. Oblak. Iglič naj trenirajo po poslanih jim navodilih.
Občni zbor Perona
Maribor, 22. marca
V Narodnem domu se je vršil danes dopoldne 16 redni letni občni zbor kluba slovenskih' kolesarjev in motociklistov >Pe-run«, ki ga je vodil predsednik g. Anton Hlebš Zborovanja se je udeležilo izredno veliko članstva, navzoči pa so bili tudi zastopniki oblastev in drugih sorodnih organizacij. Po uvodnem pozdravu je g. Hleba podal izčrpno poročilo o klubovem delovanju v preteklem letu. Iz njegovega poročila
je bilo razvidno, da je imel »Perun« lam velike borbe in težave za uresničenje svojih ciljev V »Perunu« je včlanjenih pet sekcij, in''sicer na Teznem, v Sv. Petru, pri Sv Lenartu, v Pesnici ter motoci ki i stična sekcija. Vse sekcije so bile v preteklem poslovnem letu zelo agilne in so zlasti podeželske sekcije pokazale lepe uspehe, rajnik g. Motoh je nato navedel vse številne prireditve. Iz blagajniškega poročila je razvidno. da znaša klutovo premoŽenje dinarjev.
Po poročilu tehničnega referenta g. Sibe-nika in člana nadzorstva g. Gustinčiča so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava: Anton Hlebš. predsednik, Franjo Kumerc, podpredsednik, Franjo Motoh tajnik Mirko Nardin. blagajnik, Andrej Kogler, tehnični referent Odborniki-Ivan Jarec Ivan Junker. Anton Mocivnik. Ivan Trošt in Franjo Jelinek. V nadzorni odbor pa so se izvolili Just Gustinčič, Lojze Lisjak in Franjo Jaki. Pri slučajnostih so se spremenila pravila ter so se obravnavale razne interne klubove zadeve, nakar je predsednik po dveumem trajanju zaključil lepo uspelo zborovanje naše največje m najagilnejše slovenske športne organizacije na severni meji.
Nova smučarska prvaka
V alpski in v norveški kombinaciji sta postala državna prvaka Jeseničan Heim Hubert in Ljubljančan Dečman
Jesenice, 22. marca.
Ob velikem zanimanju se je danes vršil na Rožci drugi del državnega prvenstva v alpski kombinaciji, t. j. v slalomu. Tekmovanje je bilo tudi danes odilično organizirano. Tehnično vodstvo je bilo v rokah g. Korenini ja. Kot zastopnik JZSS je prisostvoval tekmovanju g. dr. Ciril Pavlin.
Proga ie bila dolga 900 ra tar je imela višinsko razliko 300 m. Snežne prilike so bile prav idealne, tako da so tekmovalci brez dvoma bili tudi v tem pogledu zadovoljni. Nezgod ni bilo prav nobenih ter je zdravnik dr Ludvik Joža ostal hvala Bogu brez vsakega dela.
Rezultati
1. Heim Hubert (Skaila, Jesenice) 2 :05.6
2.	Klein Bruno (Skoila, Jesenice) 2 : 10. 2,
3.	Novak Joža (Skala, Jesenice) 2 : 23. 4,
4.	Volčini (Gorenjec) 2 : 26, 5a. Jakopič Albin (Dovje - Mojstrana) 2 : 28.2, 5b. Žnidar Emiil (Gorenjec) 2 : 28. 2, 6. 2van Akvz (Gorenjec) 2 : 29. 7. Ankele Riko (Tržič) 2 : 30.4, 8. Babič A. (Tržič) 2 : 36.2
9.	Urbar Slavko fSkala, Jesenice) 2:37.8,
10.	Mejavšek Mirko (Celje) 2 : 43. 8. Skupno ie startalo 25 tekmovalcev. Kot
zadnji je prišel na cilj Ilič Božidar (Slavi ja, Saraievo) v času 4 : 33. 6.
Rezultati v a'pski kombinaciji. 1. ffeim Hubert, 1C0 točk. Heim je s tem postal jugo^lovenski prvak v alpSki kombinaciji. 2. K:ein Bruno 92.32, 3. Novak Joža 92.17 in pol, 4. Jakopič Albin 86 11. 5. Žnidar Emil 85.65, 6. Ankele Riko 85.89. 7. Urbar Slavko 82.57, 8. Oizelj Mi-an (Železničar. Maribor) 82.14. 9. Žvan Alojzij 80.84, 10. Volčini Joža 76.09.
Pokljuka, 22. marca. Danes (dopoldne cb 11. se je nadaljevalo državno prvenstvo s skoki za norveško kombinacijo in s skoki posamez-
no. Tudi danes so biile snežne razmere odlične. Skakalnico je spravil v izborno stanje g. Golob. Sodniki so bili gg. Jelcnič, Zupan in Predalič. Pohvailno moramo cme-niti, da je vojaštvo planinskega polka krepko pomagalo našim smučarjem. Zato gre predvsem zasluga komandantu planinskega bataljona podpolkovniku Marosu.
Tekmovalci so v norveški kombinaciji absovirali vsalk po dva skoka in tudi v skokih posamezno je vsak starta1! dvakrat. Državni prvak v norveški kombinaciji je pos-ral Tone Dečman, član Smučarskega kluba Ljubljana. V skokih posamezno pa si je priboril naslov saveznega prvaka lli-rijan Pribovšek.
Rezultati so bili v norveški kombiniciji:
I.	kategorija: Dečman Tone (Ljubljana) 4x5 točk, 2. Baebler Leon (Ljubljana) 425.5.
III kategoriji: 1. Klančnik Gregor (Dov-je-Mojstrana) 387.2, 2. Tpali Rado (Maraton, Zagreb) 352.6. 3. Hribernik Fran (Ljubljana) 328.7, 4. Tavčar Sigi (Ljubljana) 294.4. 5. Hebenik Tine (Ilirih) 273.3. 6 Sekm Jo£a (Poljane, Kranj) 253.1.
Skoki posamezno: I. kategorija: Pribov-š-k (Ilirija) 33. 33. 226.5 točke, 2. De*man Tone (Liubljana) 32.5, 32. 220.3, 3. Novšak Albin (Bohinj) 31. 33, 219.4. 4. Palme F«m (Ljubljana) 27, 32. 210.2, 5. Istinič Lado (Ilirija) 202.4.
II.	kaiteigorij": I. Klančnik Gregor (Dov-je-Moj«trana) 193.7.
III.	kalorija: 1. BaeVer Leon (Liubljana 30. 31. 210.4. 2. Hebenik Tine (Iiiri-•\a) 164.8, 3. Hrbernik Fric (L-ub ima) 113.3. 4. Selan Joža (Po!ime, Kranj) 109.9, 5 Samardžič Gjuro (Slavija, Sarajevo) 10=5.9.
Pri voerajšniih in danaSniih tekmovanjih za državno prvenstvo v smučanju sta si torej priborila naslova iugosb>venskih prvakov Tone Pečm->n v norve?M kombina-ciii, Hubert Heim pa v Hnski kombinaciji.
Zborovanje novinarjev
Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja
Ljubljana, 22. marca Ob živahnem zanimanju članstva je bil dopoldne v mestni zbornici letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Otvoril ga je predsednik g. Stanko Virant, ki je ugotovil, da je polovica rednih članov osebno navzoča, ostali pa so zastopani po pooblaščencih. Ko sta bili sprejeti udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II- m Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravna brzojavka predsedniku vlade dr. Stojadinoviču ter pismena pozdrava banu dir. Natlačenu in ljubljanskemu županu dr. Adlešiču. se je predsednik v toplih besedah spominjal dveh najstarejših slovenskih novinarjev, ki sta v preteklem letu na veke odložila pero, Josipa Petriča in Ivana Kavčiča. Oba sta z vsem svojim življenjem in delom pokazala najlepši vzgled organiziranega novinarja.; pokojni Kavčič je tudi vse svoje imetje zapustil nen vinarski strokovni organizaciji ln zadrugi Novinarski dom. Josip Petrič in Ivan Kavčič zaslužita, da ju vsi slovenski časnikarji posnemajo v solidarnem delu za skupnost.
O podrobnem delu sekcije, ki se je v pretekli poslovni dobi sukalo predvsem okrog čim toljše socialne zaščite poklicnih novinarjev, je podal obširno in izčrpno poročilo tajnik g. Tone Gmajner. Preteklo leto je bilo za poklicne časnikarje Se posebno važno zaradi te2a, ker je v še večji meri stopilo v ospredje vprašanje o ureditvi strokovne organizacije. V Jugoelovenskem novinarskem udruženju zavzema slovenska sekcija že od nekdaj ugledno mesto, ker je izvršila pomembna pionirska dela. ki so priznana v vrstah vsega novinarstva v državi. Ljubljanska sekcija se je prva uredila in konsolidirala. Danes šteje 81 rednih in 17 pripravnih članov a izmed rednih je 32 takšnih, ki so bili že od leta 1919 organizirani novinarji, 49 pa Jih je pristopilo v času po vojni. Posli sekcije ra-sejo od leta do leta. Obširno je tajnik poročal o rnrizadevanjih za končno redakcijo raznih pravilnikov, ki se tičejo najvažnejših zahtev novinarskega pokreta In za katere je dala Ljubljana mnogo plodovitih pobud. Ravno tako je sekcija aktivno m podrobno sodelovala pri sestavi predlogov za spremembo tiskovnega zakona in novinarske uredbe.
Tajnik je zaključil svoje, od vseh navzočih z odobravanjem sprejeto poročilo z naslednjim apelom: »Na mrtvi straži civili-
zacije živijo in umirajo novinajji. Vedno skriti, anonimni, morajo pri neumornem delu žrtvovati in zatajevati svojo osebno? s ko služijo muhastemu javnemu mnenju. Kakor ne mislijo čitatelji časopisov na živa človeška srca za časopisnimi stolpci, tako novinarji pri napornem delu ne morejo misliti na svoja osebna mnenja in želje. Od grmad njihovega trdega dela pršijo samo iskre na vse strani. Ker je pač tako. se morajo novinarji v vso močjo samoobrambe okleniti svoje organizacije, ki ]e_ njihov dom. V tej zavesti pa ne sme nihče po/a-oiti, da se vsi domovi gradijo od spod.nj navzgor, od kamna do kamna. V tem spoznanju mora biti vsak član kar se da aktiven v svoji oi ganizaciji. Od dneva ao dneva so množe naloge JNU in kos ji bo le tedaj če bodo vsi člani sodelovali, da ne propade trohica tega, kar je že pridobljeno«.
Blagajnik g. Drago Potočnik je poročal o denarnem gospodarstvu sekcije, g. Rasto Pustoslemšek o razsodišču, nato pa se enkrat blagajnik g. Potočnik o poslovanju Tovariikega sklada, nakar je g. Ante beg v imenu nadzorstva predlagal absolutonj dosedanjemu odboru z zahvalo blagajniku in poslovodji. Razvnela se je precej živahna debata ki se je tikala v glavnem sprejemanja članov, za katero so posamezni govorniki zahtevali še strožjo prakso kakor doslej Poslovodja g. Prunk je na kratko poročal o poslovanju zadruge Novma-ski dom, ki je imela uro poprej v isti dvorani svoj občni zbor, nato pa je bila soglasno sprejeta resolucija, naj sekcija Se posebej naprosi oba slovenska ministra, da se v vladi zavzameta za upravičene težnje novinarjev, zlati v zadevi novinarske uredbe m tiskovnega zakona.
Obravnavale so se nato še nekatere interne organizacijske zadeve in je bilo med drugim sklenjeno, da se osnuje J**5ebna strokovna komisija z nalogo da isce po'a in sredstva za čim uspešnejšo socialno zaščito novinarjev. Po kratkem odmoru so sledile volitve pri katerih so bili v glavnem zopet izvoljeni dosedanji funkcionarji s predsednikom g. Virantom na čelu. v od-tor pa na novo pritegnjeni zastopniki sku-pine lokalnih poročevalcev. Ob 14. je predsednik zaključil občni zbor, ki je bil v celoti lepa manifestacija resnega strokovnega dela in stanovske solidarnosti.

Cross country prvenstvo
Maribor. 22. marca SK Železničar je priredil danes dopoldne na svojem stadionu prvo letošnje lahko-atletsko prireditev v našem mestu, is sicer prvenstvo v cross-countrvu. Za današnje tekmovanje je bilo precejšnje zanimanje in se j je zbralo na stadionu lepo število pnjate- j ljev lahkoatletskega športa. Tekmovanje ee je izvedlo v treh kategorijah, m sicer za seniorje, za juniorje razreda C ln razreda B. Organizacija prireditve je bila prav dobra- Rezultati so bili:
Seniorji 500« m: Prijavljenih 30, startalo 23 v predpisanem času prišlo na cilj 16. 1. Kangler (Železničar) 17:12.2, 2. Strucl (Maratoni 18:01 3. Straub (Žel) 18:17.4, 4. Podpečan (Žel.) 18:27.1. 5. Skamlec (Maraton) 18:32 2 6. Herič (Zel.) 18:56.1, 7. Muraus (Žel.) 19:08.
Juniorji, razred C, 3000 m; Prijavljenih 23 startalo 17, na cilj prišlo 11, vsi v predpisanem času 1 Kumer (Žel.) 10:46-7. 2. Ciglar (Maraton) 10:47.2. 3. Lederhas (Žel.) 10:50 4. Stojnšek (Maraton) 10:51.4, 5. Rot-ner (Zel.) 10:58, 6. Krajnčič (Zel.) 10:59.4,
7. Ribič (Zel.) 11:02.
Juniorji razreda B, 1500 m: Prijavljenih 5 grup in 2 posameznika, na cilj prišle 4 grupe. 1. Maraton (Pulko. MirKo, Jelša) 5:16 2 Železničar I (Ledinek, Zorž. Ingolič) 5:^7.1 3 Železničar n (Staleker. Lešnik Potsajt) 5:37.2. 4. Železničar III (Mihael. Drarko, Franc) 5:48.
Prvak Maribora je v vseh katergorijah in skupno kot klub SK Železnitar, ki je danes znova dokazal, da razpolaga z najboljšimi atleti Maribora. Pa tudi glede števila tekmovalcev prekaša vse ostale Klube. Zanimivo je tudi, da je Železničar dane? zbral 97 točk in sicer pri seniorjih 55. pri juni-orjih razreda C 36 in pri juniorjih razreda B 6 točk. dočim je Maraton ,Ki mu je najhujši konkurent, dosegel komaj 4 točke, in to pri juniorjih razreda B. doHm pri seniorjih in juniorjih razreda C sploh ni tekmoval-
Plavalna sekcija SK Ilirije oiivešča vse svo;e članstvo, da se vrše redni treningi v zimskem kopališču ta teden vsak dan od 16. dalie.
JASO. Drevi ob 18. na tehniki sestanek vseh ki sodelujejo pri prireditvi akademskega državnega prvenstva na Zelenici.
Iz naše kolonije na Dunaju
Dunaj, marca. V »Jutru« je bil dopis, da bo koncert
Slovenskega krožka dne 28. t. m. v Češkem narodnem domu (Turnergasse). Toda zanimanje za ta naš nastop je tako veliko, da smo ga preložili na dan 27. aprila. in sicer v znani Musikverein v I. okraju poleg Ringa, Ker že dve leti sploh ni bilo nobene jugoslovenske prireditve, je zanimanje za ta koncert izredno živahno. To bo pa enkrat čisto naš koncert brez tuje primesi. Umetniško prireditev imata v
H uvek kot naš posal, i -^to je i rešili sv svim pravično u sporazumu s Hrvati«.
Poznamo novega nadzornika in verujemo, da bo znal porabiti svoje izredne sposobnosti za napredek hrvatskega šolstva na Gradiščanskem.
Kakor je našim čitateljem že znano, imajo Gradiščani svoje narodno šolstvo v okviru cerkvenih občin in je povsem v narodnih rokah po starem šolskem zakonu še iz madžarske dobe. Tu vlada popolna šolska avtonomija. Domače šolsko obla-stvo imenuje učitelje in določa učni jezik.
Ako je to mogoče na Gradiščanskem, menimo, da bi moglo biti enako tudi na Koroškem. Še pred kratkim so iste »Hr-
v
spretnih rokah profesorja glasbe gg. Anton , ^^ N;vine< 08tr0 0bB0jaie razliko Trost in Klemo Viškovič. Poleg raznih ^^ ^ ?]ovence in Hrvate v Avstriji.
točk. ki jih oskrbita ta dva strokovnjaka, bomo slišali tudi naše domače umetnike: •m. Lnpajnetovo, g. Antona Dermoto in gdč. Gnusovo. Tgral bo tudi Brandlov trio. Poskrbljeno je za obilno udeležbo.
Med gradiščansko kolonijo na Dunaju in med vsemi gradiščanskimi Hrvati vlada zadnje dni izredno veselje, kajti dosegli so že davno željo in zahtevo, da jim je vlada imenovala za njihove hrvatske šole tudi hrvatskega nadzornika. Imenovan je na to mesto odličen Hrvat profesor^ g. Rolf Klausus. ki je dokončal svoje študije v Zagrebu. »Hrvatske Novinec so objavile o tem imenovanju uvodnik iz peresa predsednika Hrvatskega kulturnega društva g. Ignaca Horvata. pisatelja m župnika v Novi Gori v Dolnjem Gradišču. Med drugim pravi: »Hrvatski školski nadzornik ni j ada kakov od »odzgor« nam na-metnuti činovnik-priglednik. nego s vo-ljom i hotenjem narodi izibrani prv?č \ predpostavni n?ših škol i njevih školni-kov.« V nadaljnjem razmotrivnnju pravi, da so Hrvati za ta napredek hvaležni deželnemu poglavarju Svlvestru; »... da su razumili i uvažili ovu našu kulturna po-triboču i da su ovo pitanje gledali, shvača-
Pripominjam, da ta hrvatski list v Že-leznu (Eisenstadt; tiska pa se na Dunaju) prinaša že del je časa Meškovo povest »Na poljani«, seveda prepisano v njihovo narečje. ki se manj loči od našega jezika kakor od knjižne hrvaščine. Prevod se čita skoro tako kakor slovenski izvirnik. Takih prevodov iz slovenščine so prinesle že več.
jk.
štetje časa v Abeslniji
Ko smo mi imsli 11. september L 19.^. 90 Abesinci imeli 5. n zalnji dan 13 « e-seca leta 1927. Nasl-injj dan ie bil 1. dan meseca maskarama in leta 1928. V Abe-siniji imajo namreč 13 mesecev. 12 po 30 dni in posebni 13. mesec po 5 ali 6 dni. Meseci so imenovani po letnih časih. Najkrajši, 13. mesec se pa imenuje kvagme. kar pomeni dodaten. V tem mesecu se i e izplačuje nobena plača in se ne plačuje nobena najemnina.
>JUTRO< ponedeljska izdaj?
Ponedeljek, 23. HL 1936.
Teden dni filma
Stevensonov „Otok zakladov" Silman
Svetovna književnost pozna vrsto del, ki kodo ostala večno mlada in živa. Med njima je lepo število pustolovskih romanov, ki Jim tudi desetletja in stoletja niso mogla vzeti svež ost i in prikupnosti. Najbolj man med njimi je vsekako Desoejev »Robinzon Cruzoe«., n,ič manj pa ne slovi Stevensonov »Otok zakladov«, ki smo ga dobiti v slovenskem prevodu kmalu po svetovni vojni.
Stevenson je zrnan pisatelj iz začetka preteklega stoletja. Slovenci ga poznamo še po »jegovem romanu »Prigode Davida Balfo-nrja«, ki nam jih je prevedel Vladimir
Jackie Cooper in Wallace Beery v »Zlatem otoku«
Levstik, v kratkem pa bomo dobil« tudi njegovo fantastično povest »Dr. Jekli iin Mr. Hvde«, ki je bila že tudi filmana in je dobila v frlmu naslov »Zver«
»Otok zakladov« je zgodba o skrivmost-nem zakiadu morskega razbojnika Flinta, ki je bil pred davnimi leti strah morij in si je z ropanjem nagrabil ogromno premoženje. Načrte otoka kjer je zaklad zakopan, ima neki star kapitan, ki na skrivnosten način umre. Po njegovi smrti jih dobi mladi Jim, lastnik gostilne, v kateri je kapitan stanoval, in sklene s svojim: prijatelji poiskati zaklade. Opremi ladjo in najame mornarje. Med njimi pa so skoraj samri stari razbojniki, ki vedo kaj namerava Jim Jn se sklenejo sami polastiti zakladov. In tako pride do bojev im uporov, ki pokažejo vso besmost in pohlep denarja lačnih ljudi. Zaradi zlata teče kri in vsa stara prijateljstva so pozabljena. Naposled pa so uporniki le premagani in pobiti, druge pa doleti" zaslužena kazen. Jim ostane zmagovalec in zakladi so njegovi.
V tem filtmu z naslovom »Zlati otok«, ki je režijsko na višku, se vrnemo v stare čase, ko so še ponosno jadrnice hitele po oceanih in ko je že saima beseda mornar pomenila junaka. Romantika, pustolovščina, zlato, morski razbojniki5, s temi besedami bi ta film najlepše označili.
Glavno vlogo vodje morskih razbojnikov igra najpomembnejši ameriški karaktemi igralec Wal'ace Berry, ki ga poznamo ž-e iz neštetih filmov. Že on sam je najboljše jamstvo, da mora biti film res nekaj posebnega. Njegov partner v vlogi mladega Jima je čudežni otrok Jackie Cooper, o katerega vrtinah je škoda izgubljati besede. Pomembno vlogo ima tudi' Lewis Stone, ki ga poznamo že fz mnogih filimov kot partnerja Grete Garbo. Pozabiti ne smemo tudn znanega igralca Lionela Barrvmorea. Tako vidimo torej v filmu samo elito igralcev in to nam je lahko dokaz, da je film res nekaj takega, kar še nwio videli. V kratkem ga Kodo :,gralti v Elitnem kinu Matici in prepričani smo, da si ga bo vsakdo og'eda1. ker filim to po svoji umetniški ceni Te«3n:č-no zasluži.
Razkošna Silmska opereta
»Princesa incognito"
Prihodnji mesec dobimo v Ljubljano prijetno filmsko opereto Viktorja Herberta »Princesa incognito«, ki bo tako zavoljo glasbe, vsebine in razkošne opreme gotovo velika atrakcija za naše kinematografsko občinstvo. V obeh glavnih vlogah nastopata simpatična Jeanette Mac Donaldova in enako priljubljeni Nelson Eddy. Poleg igralskih vrlin imata oba prikupno zunanjost, kar je naposled za uspeh operete tudi potrebno .
Vsebina je romantična zgodba princese
Marije de la Bonfain, ki se ne mara omožiti z donom Carlosom de Braganza, katerega ji iz državniških razlogov vsiljujejo. Princesa pobegne in potuje z listinami svoje služabnice v Lousiano v družbi deklet, ki naj se poroče s tamkajšnjimi kolonisti. Ladjo, na kateri se dekleta vozijo, pa napadejo morski roparji. Ugrabljena dekleta reši kapitan Warrington, v katerega se princesa Marija zagleda in kljub hudim grožnjam z njim pobegne iz dežele.
rrefson Eddy in Jeanette MacDonaldova v filmu »Princesa ineogntto«
Iz akvaristove torbe
O letečih ribicah in o akvaristovskih društvih
Leteči slaniki! To bi bilo zlasti za današnje čase neprecenljive vrednosti. Slanike imenujemo namreč osoljene slede, ribice, ki jih zlasti Nemci v množinah konsumi-rajo. Ime je seveda zgrešeno, kajti letečih sledov ni, in ribe, ki jih Nemci tako imenujejo, so sledom le po obliki trupa podobne, sicer pa spadajo v skupino poletaš,
višmo m največ 200 metrov v daljavo. Peki vzlete često v zrak aLi nikdar čez 5 m v laške živali so to, ribe, ki žive na odprtem morju in zabavajo potnike s svojimi skoki. Zlasti mnogo jih je v tropskih morjih.
Trup rib je spredaj čokat in se proti repu ptice mahajoč s krili, bi se motil, kajti ribe velike. Zelo dolgi in široki sta prsni plavuti; po dolžini merita 2/3, po širini pa 1/3 dolžine ribjega trupa. Dolnji rogelj repne plavuti je podaljšan, ker ga riba rabi pri skoku z vode, pri padcu v vodo, ker se kot prvi dotakne gladine, in kot krmilo v zraku. Humboldt nas opozarja na obsežen
ribji mehur, ki je pri 16 cm dolgi ribi 9 cm dolg, prečnik mu je pa 2 in pol cm, prostornina torej 44 cm3.
Kdor bi mislil, da lete te ribe kakor ptce mahajoč s krili, bi se motil, kajti ribe uporabljajo svoje pisne plavuti le kot padalo. V trenutkih, ko se poženo iz vode in ko padejo nazaj, je njihova hitrost največja in prav tu se nam vidi, kakor bi zamahovale s plavutmi, vendar store to nehote zaradi pojačanega zračnega pritiska, tu in tam pa tudi zaradi vetra, od katerega je v glavnem odvisna tud: dolžina skoka. Najdaljše skoke dosežejo ribe. če se dvignejo v smeri proti vetru. Ponoči se pripeti, da padajo poletaše v čolne ali pa na krove nižjih parnikov in jadrnic, kjer so mornarjem dobro došla hrana. V Sredozemskem morju živi iz skupine letečih rib po-letašica (Exocoetus volitans L.) Navadno zrase jo do 30. izjemno pa tudi do 50 cm. Hrbet je sinjemoder, boki pa srebrni. V glavnem se hranijo te ribe s ilanktonom, a tudi majhnih ribic ne zanemarjajo. Mladiči se v akvarijih, ki naj bodo z organti-nom zamreženi, prav dobro drže. V vodali
nahajamo tudi ribe drugih rodov z večjimi pisnimi plavutmi, ki se tu in tam poženo iz vode, samo da so njih skoki po višini in dolžini mnogo krajši. Zanimivo je, da imajo kriiato razvite plavuti tudi nekatere talne ribe. uporabljajo jih pa le redko.
Ko pogledamo po Evropi, opažamo, da ima vodožitje dokaj častilcev. Zveza nemških društev za akvarije in terarije v Nemčiji izdaja letno izvestja svojih včlanjenih društev in pregled društev v drugih državah. ki nam pričajo o emeninentni razširjenosti našega lepega športa. V ietu 1935. je bilo v rajhu 444 društev, v Češkoslovaški 36, v Avstriji 21, v Švici Iti na Poljskem 14. Zatem je navedeno še 17 društev v državah severne Evrope. Društva Jugoslavije. Anglije. Francije. Bolgarske, Turčije. Rusije, Italije in Grčije niso navedena, bržkone zaradi pomanjkanja podatkov ali iz kakih drugih razlogov.
Ker se akvaristovstvo tudi v naši državi čedalje bolj širi. je pričakovati, da se bo tudi število naših društev povečalo, kajti samo v organizaciji sta korist in napredek.
Ponočni roparski obisk
Z revolverjema v rokah sta neznana razbojnika opienila samotno kmetijo
Sv. Križ pri Litiji. 22. marca Naš hribovski okoliš, kjer so dogodki, v katerih ti igrali važno vlogo revolverji, kaj redki, je pod vtisom roparskega napada v majhni vasici Selih pri Sv. Križu. Rop se je izvršil v teku včerajšnje noči pri Bukovih. V samotni hišici samujeta letni gospodar Matijče Sluga in njegova, kakih 10 let mlajša sestra Pepa, ki mu opravlja gospodinjske posle Okrog polnoči je £u]a gospodinja Pepa hoditi okoli neke ljudi. Kmalu nato sta vdirla v hišo neznana tujca in namerila samokresa v glavo
>Daj denar sem. če ne »o po tebi!« sla zagrozila moža, ki sla imela obraza namazana. da ju ženska ne bi prepoznala. Pepa je v silnem strahu zatrjevala, da ni pri hi ši nič denarja. Oboroženca se nista dala ugnati in sta ji velela na i ju odvede k bratu Matijčetu Starega moža sta prebudila iz sna in sta mu ukazala, naj jima izroči denar. Tudi Matijče se je branil, da nima pri hiši beliča. Roparja pa sta tudi nanj naperila samokresa in zahtevala denar, ki ga je dobil Matijče nekaj ur prej vrnjenega. Sluga je bil namreč zvečer v Povšeto-vi gostilni, kjer mu je neki sosed vrnil 5000 dinarjev, ki mu iih je dolgoval že več let. Matijče se je z denarjem vrnil domov pozno zvečer in je skril tisočake v skrinjo
Na grožnje s samokresoma se je sta_ec vdal in priznal, da je denar na dnu skrinje.
Ko sta prišla roparja do lepega zneska, pa se se nista zadovoljila Prebrskala sla vse stanovanje in si nabrala še drugega plena. Slugovim sta odnesla še nekaj oble-tek. več parov čevljev in dve žepni url. pa tudi v shrambi sta se založila z živežem. Predno sta zbežala iz Slugove hiše. sta zagrozila. da bosta prenočevala v sosednjem skednju in pazila, da ne bi kateri izmed domačih poizkušal ponoči iz hiše, češ: kdor to stori, ga bo zadela krogla iz revolverja. Zsto je razumljivo, da se ni upal ponoči nihče ven. Šele naslednje jutro so obvestili o ropu sosede in nato tudi o^ožniško postajo pri Sv Križu
Vsa znamen ja kažejo, da sta bila oba roparska napadalca dobro poučena o domačih razmerah pri Slugovih. sicer bi ne vedela, da je dotil gospodar pred pičlimi urami pet tisočakov Oožniki so uvedli preiskavo in o ropu obvestili vse sosednje orožniške postaje in policijsko upravo v LJubljani. V okolici Zaplaza. ki je znana izletniška točka, je patrulja že prijela nekega sumljivega tujca, ki je ostal zaradi zaslišanja v domačem zaporu. Je močno podoben enemu izmed roparjev, ki sta bila precej visoka možaka v starosti okrog 30 do 40 let.
Pet let v zaboju
BelovaT, 22. marca.
Belovairska po'icija je prejela včeraj prijavo, da imajo v hiši Marka Raduloviča v belovarskem predmestju Velikih Sredicah že več let zaprto v zaboju, podobnem nekaki kletki, staro ženico, o kateri pravijo, da je slaboumna. Policija se je takoj cd-praivila na lice mesta in res našla v nizki hišici v zc-boju zaprto starko. Zaboi jc bil v kotu temne sobe in je imel samo majhno odprtino, skozi katero so dajali ženski hrano.
Stražniki so zdaj odprli in pokazal se jim je strašen prizpr: Na zabojčku ie sedela v velikem zabaju st>"ra ženica bledih lic in vdrtih oči. Noge so ji bile otekle od vlače in umazanosti. Le z največjo težavo je ubožica spfleza.la iz zaboja. Na vpraša-
nje jc odgovorila, da se piše Marta Skvu-Ijevičeva in da jo je njen zet Marko Re-dulovič zaprl pred petimi leti v ta zaboj, ker jo ie sovražil in ker je hotel, da bi prej umrla in bi on prišel do njenega premoženja Ženica šteje preko 60 let.
Njena hčerka Marija, poročena Radu-lovičeva. je izjavila, da so njeno mater zaprti čez zimo v omenjeno kletko, ker je blazna. Poleti pa da so jo puščali na vrt in dvorišče Ta izjava se je izkazala za lažmi%'o. Stara ženica je bila že čez pet let neprestano zaprta v zaboju. Marko ie izpovedal. da jo je zaprl, ker ga je v b'az-nostfi nekoč napadla z nožem in ranila. Na odredbo oblastev so onemoglo žensko prepeljali v bolnišnico, kier bodo tudi dognali. ali je res blazna, kar t>a ni verjetno.
Lep uspeh modne revije
Ljubljana, 22. marca.
V veliki kazinski dvorani so v soboto zvečer ob veliki udeležbi občinstva — med gosti so bili tudi predsednik mestne občine dr. Adlešič kot pokrovitelj prireditve s soprogo, načelnik dr. Marn za bana m bansko upravo, tajnik dr. Pretnar za Zbornico za TOI in narodni poslanci Mohorič, Turk in dr. Fux — otvorili prvo veliko spomladansko modno revijo, pri kateri sodeluje 13 damskih, 6 moških salonov, 6 mo-distinj in več salonov steznikov, zastopano pa je tudi krznarstvo, čevljarstvo, galanterija in trgovine z modnimi predmeti.
Večer je otvoril predsednik Obrtniškega
društva g. Rebek, ki je poudaril vrednost domačega blaga v primeri z inozemskimi produkti in opozoril na stremljenje naših obrtnikov in obrtnic oblačilne stroke, da ustvarjajo v duhu časa, kar jim zagotavlja neizogiben uspeh. Za njim se je na odru pojavil nepogrešljivi, brez konca in kraja domiselni konferansje g. Mirko Jelačin, ki je v izbranih prigodniških verzih še podrobno obrazložil pomen modne revije, nato pa se je pred očmi lepote žejnih gledalcev in gledalk razvila vrsta ženskih in moških modelov za vsako spomladansko priliko, da si boljših in lepših ne bi mogli želeti niti v kakšnem razvajenem modnem
centru Evrope. A kar je še posebna odlika naših modnih tvrdk, so vsi predvajani modeli kljub izbrani kvaliteti delu in bla«n preprosti in lepi hkratu, da bi jih — saj je znano, da je domač izdelek poceni — z enakim pridom lahko nadela najpreprostejša žena, kakor tudi vsaka v luksuzu raznežena gospa.
Po reviji, ki je bila predmet občega občudovanja, so prireditelji povabili vse sodelujoče na majhen družabni večer, ki ga je vnovič otvoril predsednik g. Rebek s toplimi čestitkami k uspehu in z nekaj besedami o pomenu časopisne reklame, ki se ga mora zlasti dandanes zavedati vsak obrtnik. Nato je predsednik prireditvenega odbora, krojaški mojster g. Pučnik izrekel toplo zahvalo vsem, ki so modni reviji pripomogli do tako manifestativnega učinka: Obrtniškemu društvu, ki je finansiralo prireditev in katerega plemeniti namen je, da eventualni prebitek uporabi za podporo onemoglih obrtnikov in obrtnic, konfčrans-jeju Jelačinu in aranžerju inž. arh. Mesarju, vsem sodelujočim salonom, poslovnemu tajniku Obrtniškega društva Lavrenčiču pa društvenima funkcionarjema špeletiču in Hibšerju, manekenkam, ki tudi predstavljajo nekakšno velesilo zase, pa upravi Kazine in vsem. ki so šli modni reviji kakorkoli na roko. V enakem smislu so govorili še ga. Seljakova. ki je posebej čestitala uspehom mladega naraščaja in se zahvalila krojaškim mojstrom, trgovcem, modist-kam, čevljarjem, torbičarjem in frizerjem, ki so s svojim delom prekosili vsa pričakovanja, predsednik Združenja trgovcev g. Soss, predsednik okrožnega odbora g. Iglič in zastopnica mladih gdč. Baza-nella.
Danes popoldne in zvečer sta se vršifi prvi reprizi revije in ponovni obisk občinstva je izpričal, da bo revija ostala pomemben dogodek naše pomladi.
Gjungjenčeva nastopi v „KavalirJu z rožo"
Ljubljana. 22. marca.
V sredo bomo slišali v Ljubljani ve&ko operno deLo Richarda Straussa »Ka-vailir s rožo«, ki se bo zdaj prvič izvajala v ljubljanskem gledališču. MKavnl.iT z rožo« je priljubljena opera in je s^adno na repeito" ar j ih vseh svetovnih odrov. Našo operno publiko je gotovo vrradiostde vest, da nastopi v njej poleg drugih naših odiličmh opernih moči tudi naša priljubljene prj-madona ga. Zlata Gjungjenčeva. Peia bo naslovno vilogo »Kavailirja z rožo.«
Pisec teh vrstic jo je obiskal in sprejela ga je prav ljubeznivo. Na njegova vprašanja o pripravljajoči se operi in njeni vlogi v njej mu je simpatična pevka odgovorila:
»Straussov »Kavalnir % rožo« nedvomno ni lahka opera, a po mojem mnenju ne doseza njegove »Sodome«, čeprav smo »Sa-locno« naštudirali mnogo prej kakor »Ka-vaterja z rožo«. Nagdasiti moram, da sera z veseljem sprejela to vlogo, ker ma opera zelo ugaja. Prepričana sem, da bo to odli čno delo, ki je muzikailno na lepem višku, všeč naši operni publiki. Upra-va je poskrbela, da nastopijo v njej naše prvovrstne operne moči. tako da je tudi v tem pogledu storila vse za svoje obamsrtvo.«
79 let je spal v isti hi& in isti postelji vsako noč brez izjeme Charles Weslev Le-witt iz Apple Riverja v Ameriki
Policija v New Jerseyu pri New Torka preizkuSa avtomatični regulator avtomobilske hitrosti. Ta priprava začne sama ustavljati avto. kakor hitro začne voziti i nedovoljeno hitrostjo.
T
Naša nadvse ljubljena mamica in teta, gospa
NEŽA VILMAN,
roj. Zalokar
je odšla v lepše življenje v večnosti.
Sprevod k nezdramnemu počitku bo v ponedeljek 23. t. m. ob 17. uri na mestno pokopališče na Jesenicah.
JESENICE, 22. marca 1936.
ŽALUJOČA DRUŽINA in sorodniki.
VILMAN
a
RS H
D
X
H *
HJ
<o
nJ
O -
o>
Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE
lz lekarne DR. O. PICCOLJJA V LJUBLJANI — se priporoča Dledim in slabotnim osebam.
f
Po kratki hudi bolezni nam je danes umrl naš ljubi in dobri očp, sin. brat,
ded, tast, svak in stric, gospod
TitiC&o Hramer
tndutMjec
Prenesli ga bomo h njegovega doma v Aškerčevi ulici 15 k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu v ponedeljek 23. t. m. ob 17. uri popoldne.
LJUBLJANA, dne 22. marca 1936.
MIRA PUCOVA, hčerka; ANTONIJA KRAMER, mati; DR. ALBERT KRAMER, brat; ANICA PUČNIK, sestra; DR. BORIS PUC. zet; DR. JOSIP PUČNIK, svak; ANČI KR A MER JE V A, svakinja; NEVENKA, vnukinja; JOVEK in MAJDA,
nečaka.
Brez posebnega obvestila.
Urejuje Darortn Rarijen«