-   78   _
Novičar iz mnogih krajev.
Konec tega mesca se bojo cesar na Horvaško po dali. — Po  ukazu   cesarjevim   se   mora   vsak   častnil (^oficir) o enim  letu jezik svojiga regimenta naučiti konec leta se morajo cesarju gotove  spričbe v ten predložiti. — Novinci  (rekruti)  pri  pesnih  regimentil se po novim ukazu vojaškiga ministerstva prihodnjič ne smejo več domu  pušati, dokler  niso   popoinama   izurjeni v vojaških rečeh. — Sliši se,  da se  bo število vojakov začasno   pri vsaki kom p a ni i  tako  pomanjšalo, da bo kompanija povsod le iz 60 mož obstala, na Laškim pa iz 100 mož. — C. k. minister denarstva je razglasil v Dunajskim vradnim listu račun  dohodkov in stroškov  celiga našiga cesarstva o preteklim letu 1850.   Vsi  dohodki  na davkih,  rednih in izrednih od-rajtvilih i. t. d.  skupej   so   znesli to  leto   191   milijonov  296.457   gold.;  —  tedaj  za  41   milij.    679.325 gold. več,   kakor v letu 1849.    Stroški za  poplače-vanje deržavniga dolga,  za cesarski dvor in za potrebe vsih ministerstev so znesli 268 milj. 458.080 gold. Med temi je bilo  izdano za redne   stroške 176 milj. 304.723   gold.,   za   izredne   pa   92   milij.   153.358 gold.; tedaj so  redni  stroški memo leta 1849 za 17 milj. 658.629  gold.  poskočili,  neredni  pa se za 38 milij. 668.597 gold.  pomanjšali.    Skupej  so se stroški ponižali za 22 milij. 9068 gold.    Ako se primerijo vsi dohodki  z vsimi stroški,  se  vidi,  da  so  v letu  1850 stroški za 77 milij.   161.623   gold.   presegli  dohodke. Ministerstvo   vojaštva in ministerstvo   kupčijstva   in cesarskih zidarij   Qsa železnice i. t. d.)  ste  imele nar več stroškov; ministerstvo vojaštva 124 milj. 87623 gold. ministerstvo  kupčijstva pa  za 28 milij.  777.157 gold. — Nemške zadeve so mende še tam, kjer so o začetku bile.   Pruska vlada se vsaki dan spreminja, kakor veter potegne. Kaj Angleška in Francoska vlada zastran vstopa celiga  avstrijanskiga cesarstva v  nemško zavezo mislite, se še nič prav ne ve. — Veči del v razstavo poslaniga   avstrijanskiga blaga je  že v Londonu;   4 velike poslopja so za to blago odločene; mizarji in tesarji, ki so nalaš zato iz Dunaja v London prišli,   delajo v teh poslopjih priprave za razstavo blaga. — Na Rimskim   se  vsak dan več sliši  od   roparskih trum, ki se po deželi klatijo. —Iz mnogih krajev Ogerski-ga se   slišijo pritožbe  zavolj pomnoženja divjačine, ktera pomnožitev se zastanimu lovstvu pripisuje. Pri nas je   ravno narobe. —   Že so začeli novičarji od le-tašnjiga sončniga  mraknjenja  govoriti, ki bo 28. maliga serpana skorej po celim svetu vidljivo in zavolj dolziga terpeža enako tistimu,  ki je v letu  1702 celo Evropo   s silnim straham navdalo ; glede na  temoto bo mraknjenje  tako,  kakoršno  je  bilo   pred 9  leti.    Začelo   se  bo   13 minut čez eno  popoldne in jenjala bo 33 minut čez pet ¦— terpelo bo tedej čez 4 ure;  pri nas bo začetek  20 minut čez tri,  konec   bo 22 minut
čez pet. Nemški časopisi prerokujejo , da bo taka tema, da se bojo zvezde na nebu prikazale, živina bo ostermela, tiči vsi zbegani okoli letali, ribe se pa na dnu voda podale , čbele v panjove pobegnile i. t. d. Človek, ki bi tega prikazka naprej ne zvedel, bo mislil, da se bliža sodnji dan. Potrebno bo tedej, da bojo duhovni gospodje in učitelji ljudstvo poprej v tem podučili. — G. knezoškof Lavatinski so na svilto dali „duhovsko-pastir-ski glas velke nesreče varvati ljube Slovence, v kterim z gorečo besedo svarijo pijančevanje s žganjem, ki se je jelo (jtakor povsod) tudi na Štajar-skim razširjevati.         __________