V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroda se pod naslovom
,,Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Rins: 26 I.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt,Viktringer-Ring26/I.
Lisi
izek politiko, gospodarstev o in prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno:	K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kron
Leto IV.
Dunaj, 9. julija 1924.
St. 28.
Občni zbor
Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Zlobno napadajo v zadnjem času koroški nemški listi svoje sodeželane Slovence, nas proglašajo za iredentiste in nam žugajo z železno pestjo. Pa kljub tem strastnim napadom so se zbrali zastopniki iz vseh krajev slovenske Koroške 5. junija k občnemu zboru, da pregledajo svoje preteklo delovanje in določijo smernice za bodoče.
Najlepši uspeh občnega zbora se mi zdi dejstvo, ki kaže. da nas vsi napadi nasprotnikov, vsa zapostavljanja, ki jih moramo prestati, ne slabijo, ampak krepijo, naše vrste se združujejo vedno bolj tesno in s tem raste moč naše organizacije. Koroški Slovenci vedno bolj uvidevamo, da je Politično in gospodarsko društvo naš edini prijatelj, ki nas zagovarja, ki se bori za naše pravice. Nimamo močnih zaveznikov kakor druge stranke, a enega zaveznika imamo, ki prej ali slej mora zmagati in ta je: pravica. In ves boj, ki ga bije Politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence, lahko imenujemo kratko: boj za pravico in obstanek. To je bila rudeča nit, ki je vezala vsa Poročila in obširno debato na občnem zboru.
Ob določeni uri otvori predsednik zbor s pozdravom, naglasi svoje veselje nad lepo u-deležbo, ki kaže. kako zanimanje vlada med našimi ljudmi za naš politični in gospodarski razvoj. Spominja se umrlih članov, ki jim navzoči stoje zakličejo: „Slava jim!“, ter izreče sožalje o zavratnem napadu na zveznega kanclerja dr. Seipelna. O nadaljnem omenja pogrešek pri zadnjih deželnozborskih volitvah, ki ga je društvo do celega popravilo in dostavlja, da so druge stranke, ki imajo neprimerno več in boljše moči, napravile še večje pogreške ki so šli celo do upravnega sodišča. Odbor svojega pogreška članom ni prikrival, tudi ne nakan nasprotnih strank, ki so hotele položaj v svoj prid izrabiti, in kot sad tega odkritega delovanja se je pokazala jeklena volja našega ljudstva, na vsako silo odgovoriti s proti-silo. Zagotoviti si hočemo in si moramo obstoj na svoji zemlji, priboriti vse pravice, ki se nam priznavajo kot narodni manjšini in ne strašimo se boja z močnim in neodkritim nasprotnikom, ker z nami je pravica.
Sledeča odborova poročila omenjajo v glavnem: Lanske volitve in izredni občni zbor sta pokazala smer in potrebe društva, kar je našlo odmeva tudi v našem listu. Načel se je za notranji ustroj društva koristen razgovor, ki je posebno pokazal, kako se naša mladina zanima za javno življenje sploh in za moč našega društva še posebej. Odbor je vse nasvete v svojih sejah pretresaval, zbiral sam še potrebne podatke in tako ustvaril podlago za današnjo poznejšo razpravo.
Občinske volitve.
Drugo notranje delo društva je bila pri-crava za občinske volitve. Ne bom razlagal vsega dela. Omenjam le. da so naši zaupniki in naši volilci častno rešili svojo nalogo. Ako bi v par občinah ne bile vložene enotne liste ali se Slovenci ne združili že pred volitvami s to ali ono stranko in če v takih občinah vzamemo za Koroško slovensko stranko število glasov lanskih volitev, smo Slovenci pri zadnjih vo-liivah dobili precej nad 10.000 glasov (10.252). Naj nas vlada naštele kolikor hoče, naj po-
pravlja ljudsko štetje kakor hoče, naj nas najde z otroci vred samo 40.000, dejstvo je, da stremi nad 10.000 zavednih slovenskih volilcev za enim ciljem in tà je: enake pravice za vse. Sad
našega dela za občinske volitve se je tudi pokazal. Imeli smo prej 7 naših županov in danes jih imamo 15, ako še dva rekurza izpadeta pravično, jih bomo imeli 17. Te naše župane iskreno pozdravljam kot neupogljive značaje, ki so si ravno s svojo značajnostjo in zvestobo do svojega naroda celo v naših razmerah priborili zaupanje domačega ljudstva.
Glede občin bi omenil, da imajo občine med Dravo in Vrbskim jezerom velik prirastek glasov, potem Št. Tomaž nad Celovcem. O-menjam lepi nastop Slovencev pri Žili. Nazadovali sta samo dve občini, a upamo, da se spet dvigneta. Volitve so tudi pokazale, da se ie za Slovence obnesel samostojni nastop najboljše. Še ena stran našega nastopa naj se o-meni, namreč, da smo v primeri s sredstvi drugih strank nastopili kot berači, brez sredstev. Navdušenje za našo pravično stvar je bilo e-dino bodrilo in tudi edino plačilo. Zato vsa čast našim značajnim volilcem in zaupnikom še posebei!
Nemške in slovenske nridige.
Kakor znano, je Heimatdienst po vsem slovenskem delu pobiral podpise za nemške pridige. Ker je veliko našega ljudstva tako zapeljanega, da mislijo, da so večji Nemci kakor pravi Nemci, je Heimatdienst dobil precej podpisov in nihče ni branil pobiranja. Ko so pa Slovenciv grebinjski fari, kjer jih je po narodnosti 90% , začeli pobirati podpise za slovenske pridige, je bilo vse pokonci, podpisi so se zaplenili, okrajno glavarstvo v Velikovcu je grozilo, orožniki so letali itd. Še le na odločno posredovanje g. predsednika našega društva so Slovenci dobili polo nazaj — že nekoliko pristriženo. (Grebinjskega župnika pa sedaj itak nastavlja in mu plačo zboljšuje deželni glavar g. Schumy. Opomba ured.)
Mohorjeva družba.
ie koroška cerkvena bratovščina, s katero politična oblast nima nič opravka, tako bi mislili in tako pravijo naše postave. A pri nas je drugače. Okrajna glavarstva stikajo za udi te cerkvene bratovščine, jih strašijo in župnikom ukazujejo (!), da naznanijo člane. Kaj takega so zmožni le koroški uradniki, ki jim narodna nestrpnost duši vsak trezen prevdarek. Omenjal bi še drugo slovensko posest, ki jo sedaj uničujeta posvetna in cerkvena oblast, namreč slovenske matrike. Matrike so splošno po cerkveni postavi cerkvena last, na Koroškem pa so državna last, samo kupovati sme knjige za matrike cerkev. Rojen Slovenec, domačin na svoji zemlji naj bi ne smel več dobiti svojega krstnega lista v svojem jeziku!
Gonja proti naši duhovščini.
„Freie Stimmen" in „Bauernzeitung“ sta z nova začeli grdo napadati našo duhovščino,, tisto duhovščino, ki je največ storila, da smo minio priznali izid plebiscita, priznali avstrijsko in koroško ustavo, tisti duhovščini očitajo, da so »njihova stanovanja središča politične jugoslovanske propagande in iredente, da odmeva od krajev miru in pobožnosti (od cerkev) sovraštvo do Nemcev", (Se vidi, da še ti niso bili pri eni pridigi! Op. ured.). Tej duhovščini grozijo z železno koroško pestjo, ki da so jo ..diese Bòsewichter und Landesverrater" že
[ čutili. Zgražajo se nad napadom na dr. Seipel-i na in kažejo s prsti na povzročitelje, ori nas pa sami hujskajo na napade! Proti taki ostudni j pisavi je predsednik našega društva protestiral pri deželni vladi; ta protest se je potem tudi pismeno izročil. Zalegel bo najbrž toliko, kolikor je dovolila milost »Heimatdiensta štev. 2“, ako se ne zbojijo drugih posledic takega hujskanja.	(Konec sledi.)
Agrarna politika.
(Dalje.)
Povečanje kmetijsko-gospodarske produktivnosti in preobrazba dosedanjega gospodarstva.
Zemlja, ki je nepovečljiva, negibljiva in v svojih delih nespremenljiva, je najdragocenej-ša last naroda; v njej narod poganja svoje korenine, iz nje črpa moč in hrano. Kakor drevo more rasti in uspevati samo takrat, kadar ima dovolj prostora na razpolago, v katerega poganja korenine in iz katerega more črpati hranilne snovi tako je pri narodu, kateri se hoče obdržati in obstati. Ako vzamemo narodu zemljo, je prisiljen igrati vlogo brezdomovinca, gosta pri srečnejših narodih, kateri ga po milosti trpijo, ker se zavedajo koristi, ali ravnajo z njim, kakor jim srce poželi. Ako se torej naš narod noče ponižati do stopnje naroda pri-slinjencev, ako hoče obdržati svojo narodno in kulturno last, tedaj se mora v prvi vrsti gospo-darstveno postaviti na lastne noge, mora gledati, da bode čim boljše zvezan z domovinsko zemljo. To je pa samo mogoče, ako se naš narod posluži kmetijstva, ostane na svojih zemljiščih, obdela to zemljo času primerno, z vsemi modernimi sredstvi in metodami, ako gre s časom.
V	Avstriji so se vršila v najnovejšem času na Dunaju velika posvetovanja, kako bi se moglo kmetijsko gospodarstvo tako povečati in urediti, da bi postala država čimbolj neodvisna od inozemstva. To je vprašanje — živ-Ijenskega pomena za našo republiko in z vsemi sredstvi se bo delalo na to, da se ti načrti tudi izpeljejo.
V	tem trenutku se je začela za nas preizkušnja naše življenske zmožnosti. Brezdvom-no je, da se bo pri izvajanju teh načrtov in postav za pospeševanje kmetijstva od države vršila protekcija, na drugi strani zapostavljanje; da bo pri tem narodnostni moment igral veliko vlogo, kakor lahko že danes pri nas na Koroškem opažamo. Bati se je toraj, da mi v tem boju zaostanemo, da pridemo kot gospodarsko slabejši v odvisnost Nemcev; k temu se pridruži še sistematično delo za uničevanje našega narodnega čuta in v tem slučaju smo potem nerešljivo zgubljeni. Tukaj naj bo toraj naše delavno polje za bodočnost.
Ako se bo avstrijska industrija v bodoče tako razvila in razširila, da bo v stanju producirati toliko vrednosti in izdelkov, da bi se lahko za te izdelke dobilo v inozemstvu dovolj agrarnih pridelkov, ali da država, kakor se danes res misli, vzdigne kmetijstvo na tako stopinjo, da bo moglo kriti vse domače potrebe, bo kmetijstvo v enem in drugem slučaju igralo glavno vlogo. Velike važnosti za narod in državo je kmetijstvo tudi vsled večjega zdravja in telesne zmožnosti kmetskega ljudstva. Pred vojno je bilo na deželi poprečno 62% sposobnih za vojaško službo, medtem ko je bilo
Dunajčanov komaj 32% . Ako navedena dejstva malo premislimo, pridemo tudi tukaj do prepričanja, kakšne važnosti za državo in narod je zdrava in. primerna agrarna politika, ne samo iz vidika produkcije novih vrednosti, amp.ak tudi, kot pomladilna sila naroda ter mestom kot vir za svežo kri.
Pri povečanju kmetijsko-gospodarske produktivnosti pride dvojen način do veljave: V prvi vrsti, da se najbolj ko mogoče intenzivira in da se razširi obdelovanje zemlje ter poveča njen produkt; da se izrabi vsak košček zemlje z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se dvigne produkcija z dovoljno uporabo umetnih gnojil, temeljito in intenzivno obdelavo zemlje, pri temu primerna uporaba zemlje po rodovitnosti, legi in globočini; zraven tega izrabljanje po njivah in travnikih. Ne sme se pa pozabiti, da so se razmere po vojni kakor povsod tudi v kmetijstvu znatno spremenile. Danes ne veljajo več stare navade in običaji, ki so se v teku časa izkazali za vsako pokrajino kot najboljši. Za takrat je bilo to pravilo dobro, ker vse, kar se ni obneslo, se je sčasoma iztrebilo. Sicer smo lahko sigurni, da se bo tudi danes kmetijstvo polagoma samo ob sebi' preustrojilo in prilagodilo času in danim razmeram, ali to traja dolgo in medtem se pogubi veliko privatnega in narodnega premoženja.
Potemtakem ni toraj vseeno, če mi obdelamo naše polje izključno z žitom ali da se špecijaliziramo na kakšen drugi obratni način, kakor n. pr. na rejo plemenske živine, na mlekarstvo, na rejo drobnice (Kleinvieh) in s tem v zvezi na povečanje pridelovanja krme, povečanje vrtnarstva itd. Ta odločitev odvisi seve od lege dotičnega kraja h konzumnemu središču, od organizacije spečavanja (Absatz), od svetovnega trga in v glavnem od posameznih cen in z njimi v zvezi od rentabilitete. Ren-tabiliteta se mora za vsak slučaj posebej izkal-kulirati, če to kalkulacijo dopušča rodovitnost zemlje, lega, potrebna sredstva itd. Kot glavno pravilo pri tej kalkulaciji pa mora veljati: Največji pridelek (v denarni vrednosti), pri najmanjšem delu, pri mali zahtevi rodovitnosti od zemlje in drugih stroškov.
Iz navedenega posnemamo za naše razmere sledeči nauk: Zmanjšanje pridelovanja žita do lastne potrebe (kolikor se ga doma neob-hodno rabi), povečanje pridelovania krme, poraba planin, s tem povečanje in izboljšanje živinoreje (plemenska živina), reja drobnice, mlekarstvo; s tem se poveča tudi pridobivanje domačega gnoja in možnost, da intenziviramo naše obrate do skrajne meje. Do te spremembe smo pa primorani tudi vsled pomanjkanja delavnih sil (poslov), vsled velikih plač, ki jih zahtevajo posli in posebno vsled pomanjkanja in varstvene carine na žito v Avstriji. Takšna preobrazba gospodarstva pa zahteva seveda pomoč in pospeševanje od države oz. dežele, ugoden ustroj prometa s tu- in inozemstvom, po možnosti prost promet, ugodne carinske postavke in predvsem, da se država zaveda važnosti kmetijstva za narod in državo.
Sefa dežel, kulturnega sveta dne 13. junija 1924.
(Konec.)
Plemenske živine imamo v državi preveč, žita pa se mora veliko uvažati. Ako se pridelovanje žita ne varuje s carino, bodo tudi kletje v ravnini pridelovanje žita opustili in redili živino, gorjanci bodo svojo potem še težje prodajali. Uvaževati je treba tole: ko se redi živina, se izgubita dva dela redilnih snovi, ki so v krmi, le en del se spremeni v meso: ako se pridelava žito, se preredi na hektarju polja lahko pet ljudi, če se seje trava in redi živina se pridobi živeža le za dvoje ljudi. In pri živini je boljše pridelovati mleko kakor pridelovati meso. Ista krma daje v mleku 1620 kalorij, v mesu le 720, torej več ko dvakrat toliko živeža. Delavci naj se radi carine nikar ne pritožujejo. Industrijska carina obremeni kmete s 447 milijardami na leto, nameravana carina na poljske pridelke pa bi znašala le 353 milijard, in še ta se bo takoj pokazala v višjih delavskih plačah ter se bo v ti obliki takoj prevalila s cenami zopet na kmeta.
Žitni monopol so predsedniki kulturnih svetov takoj odklonili.
5.	Prisilno zavarovanje.
Ministrstvo je predložilo vprašanje: ali bi ne bilo primerno, uvesti prisilno zavarovanje, ko se vedno zopet vidi po požarih, da ljudje nikakor niso zavarovani kakor bi bilo treba. O ti stvari poslal je dr. Lemisch kulturnemu svetu poročilo: Skoda je pri požarih zdaj veliko občutnejša, kakor v starih časih, ker se često za novo zgradbo potrebuje več, nego je vse posestvo vredno. Sicer so pa tudi zavarovalnice predrage. Izgovarjajo se s tem, da so zavarovane svote zdaj veliko manjše kakor pred vojno, stroški pa so ostali isti. Kmetje ne želijo prisilnega zavarovanja. Ljudje so si u-stanovili svoja naturalna zavarovanja, da si v sili pomagajo. Ce bi se uvedlo prisilno zavarovanje, bi to moralo biti cenejše kakor zavarovalna društva; to je pa le mogoče, če se vsa zavarovanja koncentrirajo. K temu je treba sporazuma oz. odkupa drugih že obstoječih pogodb oz. zavarovalnic. Tak sporazum zdaj ni mogoč. Zato ne preostaja nič drugega, kot paziti na domače zavarovalnice.
Želeti je, da ponehajo naturalne zavarovalnice. Graja se deželna zavarovalnica, ker daje društvu veleposestnikov kar 75% popusta pri zavarovanju. Kar ti premalo plačujejo, morajo seye nadomestiti drugi; potem se tudi graja, da zavarovalnica od zavarovanja vsako leto odpiše 1%. Kdor pogori, ko je bil 50 let zavarovan, plačuje naprej enako svoto, dobi pa le polovico zavarovanja.
V odboru deželne zavarovalnice ima tudi dežela svoje zastopnike, ki jih zdaj imenujejo politične stranke; naj se ti naprej volijo od zavarovancev.
6.	Obramba zoper kužne bolezni pri živini.
Iz podpor, ki so se od države dovolile za pospeševanje živinoreje, se bo del porabil za obrambo zoper kužne živinske bolezni. Sestavil se bo odbor štirih veščakov, ki bodo stavili predloge, kako se naj stvar prične. Prosilo se bo nasveta visoko šolo za živinorejo na Dunaju in društvo živinozdravnikov v Gradcu ter drugih društev. Dežela je dala za prve stroške poldug milijon. Doseglo se bo kaj, ako bodo gospodarji resno sodelovali. Treba bo ljudi poučevati, poskrbeti jim potrebno cepivo (Impfstoff) in če mogoče ustanoviti v Celovcu laboratorij (lekarni podoben urad, ki preiskuje bolezni in zdravila).
7.	Sadjereja.
Letos se je že vršilo 17 sadjerejskih kurzov in na 17 zborovanjih kmetijskih podružnic se je razpravljalo o sadjereji. Ljudje so se poučevali, kako se je treba braniti zoper sadne škodljivce. Kupilo se je 25 malih in 7 velikih brizgalnic, s katerimi se lahko tudi hlevi de-sinficirajo (razkužujejo). Te brizgalnice si ljudje naprej izposojujejo. Drevesc se je letos 20 tisoč razprodalo. V novi drevesnici pri Otočah (Celovec) se bo letos požlahtnilo 20.000 drevesc. Tam je dežela kupila 10 oral polja za drevesnico in potrebne sadjarske zgradbe. Gradila se bo nova klet, kjer se bodo kmetijski učenci učili, kako je ravnati z moštom, in izdelovala se bo brezalkoholna pijača.
Msgr. P o d g o r c opozarja na lego tega posestva: Svet je ves pod jezerom in ljudje tam nikjer nimajo kleti, ker je vse v vodi. Zdaj je nekoliko boljše, odkar so Rusi izkopali novi kanal, a stvar se mora le dobro pogledati, da se ne zida v vodo.
8.	Udnina kmetijskih podružnic.
Udnina se je za tekoče leto nastavila na 15.000 kron. Izmed podružnic jih je pa še 83 z udnino zaostalo. Okrajnim zvezam se naročuje, da posredujejo in podregajo.
m POLITIČNI PREGLED &
Avstrija. Lumparije v tovarnah v Wòllers-dorfu zavzemajo večji obs^g; to je škandal, ki mu na para. V Wòllersdorfu so bile prej muni-cijske tovarne — nekaterim bo v spomin še velikanska eksplozija pred vojno, — sedaj pa izdelujejo razne stroje. Ker so slabo delale, jih
je dala država v najem neki rajhovski splošni elektr. družbi, ki pa je začela tovarne pleniti in brez dovoljenja odvažati drag materijal v rajh. Tovarne so se oddale potem zopet rajhovcu in sicer Sklarzu, ki je započetp uničevanje nadaljeval. dotlej, dokler ni vlada odposlala tja preiskovalno komisijo. Sklarz ni odvažal samo dragocen materijal, ki se za obrat ni rabil, temveč tudi stroje iz tovarne same. Sedaj je pobegnil v rajh in zapustil tukaj ogromne dolgove. Da ne bo treba odpustiti tisoče delavcev, je vlada preskrbela težke milijarde za mezde delavstvu in kritje dolgov. Ta slučaj nam dosti jasno kaže, kaj imamo od rajhovcev pričakovati.
Spopad med nacijonalisti in delavci v Klo-sterneuburgu. Dunajski nacijonalisti so postali opice: nabavljajo orožje in municijo in ga nosijo tudi brez dovoljenja vedno pri sebi, prirejajo vojaške vaje, terorizijajo svoje sovražnike in streljajo ob vsaki najmanjši priliki kot rajhovski Orgeši. Preteklo nedeljo se je pripetilo, da je šla četa teh razbojnikov mimo delavskega športnega prostora, kar so smatrali delavci za izzivanje. Prišlo je do spopada, streljalo, bodlo in udarjalo se je sem in tja, da se je naštelo po bitki 11 ranjenih. Nekateri so se v tem času kopali ob Donavi ali solnčili in bili čisto po nedolžnem ranjeni z izstrelki iz revolverjev. 54 nacijonalistov ki niso mogli pobegniti, je bilo zaprtih. Na licu mesta se je našlo mnogo orožja, a tudi pri telesni preiskavi: samokresi, naboji, noži, bodala, gumijeve palice za pretepanje itd. Miru in redu bi mogoče koristilo, ako bi se tem mlečnozobim pobalinom odvzelo nekoliko korajže. V zapojih se bodo kmalu ohladili.
Mala antanta menda razpada. Stvorila se je proti Avstriji in Madžarski; obe državi sta sedaj pod kuratelo, da nista več nevarni. S tem je odpadla glavna vez. V Mali antanti je tudi Rumunska, neslovanska država, katere zahteve slovanska zaveznika ne moreta podpirati. Znano nam je še, kako so Rumuni iskali zaveznike v Parizu in Londonu proti Rusiji in kako so povsod našli gluha ušesa. Na koga se naj sedaj naslonijo? Iskali bodo podporo pri Jugoslovanih in Čehoslovakih, ki pa vendar ne morejo nastopati proti slovanski, čeravno komunistični Rusiji. Na konferenci v Pragi se bo odločilo, ali Rumunija še ostane v tej državni zvezi ali ne. Od obeh zaveznikov zahteva velike žrtve, ne daje pa nič. Zato se bo moralo v Pragi razpravljati tudi o besarabskem vprašanju. Grška je izrazila pripravljenost za vstop, tako tudi Poljska, ali poljski pogoji se tičejo tudi Rusije, da je sprejem Poljske v to državno zvezo malo verjeten.
Maroko. Tisoče in tisoče Špancev je že pustilo svoje življenje v Maroku v Afriki v bojih s tamošnjimi prebivalci. Zadnji veliki poraz je dal povod, da je prevzel vlado na Španskem Primo de Rivera po fašistovskem vzorcu in postavil generale, ki so poraz zakrivili, na zatožno klop. Vse to nič ni pomagalo. Boji se nadaljujejo naprej uspešno enkrat za Špance, drugič za domorodce. Sedaj napovedujejo novo veliko ofenzivo, da se osvobodijo obkoljene španske čete. Sam Primo de Rivera se je odpeljal tja. Pri zadnjih bojih 1. t. m. je padlo 8 častnikov in okoli 100 mož, povečini domorodci. Kmalu bo 6 let odkar je prenehalo svetovno klanje, pa vedno še ni dosti prelite človeške krvi: bijejo se še Italijani, Španci, Turki in ni izključeno, da se bodo bili tudi Rusi in Rumuni za Besarabijo, od katere Rusi nočjo odstopiti. Rusiji grozi zopet glad, zato se bo poskušala polastiti bogate Besarabije.
Londonska konferenca se gotovo prične 16. t. m. in se bo bavila izključno s poročilom strokovnjakov brez vprašanja mednarodnih dolgov in varstev. Trajala bo teden dni. K drugem delu bo povabljena tudi Nemčija. Konferenca bo določila čas, do katerega mora Nemčija izvesti predpriprave in do kdaj se imajo ukiniti gospodarske in finančne sankcije. V bodoče se zavezniki nebodo posluževali več sile, samo v slučaju še, ako bi se Nemčija hudo pregrešila, kar bo določila posebna komisija izven reparacijske. Vsa nesporazumljenja se bodo morala predložiti mednarodnemu razsodišču v Haagu. Na konferenci bo zastopana tudi Mala antanta, ker je na rešitvi reparacijskega vprašanja močno Interesirana. Zadnji čas se je mnogo govorilo o nesporazumljenju med Macdonaldom in Herriotom in je bilo vprašanje, ali se konferenca sploh vrši. Stvar je sedaj več ali manj v redu.
B DOMAČE NOVICE 11
Bistrica pri Pliberku. Pretečeni teden sta v spremstvu tukajšnjih orožnikov hodila dva neznana po občini in z raličnimi vprašanji vznemirjala ljudi. Tako sta pri ljudeh izpraševala, kakšnega mišljenja da so, kaj da so volili^ kakšnega mišljenja da so pri tej ali oni hiši, kako je ta ali oni volil, ali je občinski tajnik agitiral itd. Kakor vemo, je gospod župan vprašal tukajšnjega orožniškega vodjo, kdo sta ta dva neznana gospoda, ki že nekaj dni sprašujeta po občini in kaj da pravzaprav hočeta. Odgovor na to je bil samo ta, da sta poslana od deželnega sodišča; več ni hotel povedati. Zakaj ne —■ ■bo že sam vedel. Ako je to res, se drznemo vprašati gosp. predsednika deželnega sodišča, to le: Kdo sta bila ta dva gospoda? S kako pravico smeta uradno po praševati, kakšnega mišljenja je kdo, kaj je ta ali oni volili atd.? Volitve so t a j n e in n i k d o ni ma pravice madno izpraševati po tem, kako je kdo volil. Ali se s takim neutemeljenim in protipo-, stavnim postopanjem morebiti dela za mir v deželi? ! Povemo pa, da stvar ne bomo pustili zaspati.
Grebinj. (V pojasnilo.) Kdo je dal podpise za slovenske pridige po orožnikih preiskovati? Naš župnik, ker tako se je sam hvalil v vlaku neki dami. Pravil je, da so orožniki dognali, da so bile podpisane večinoma -„stare ženice" in ruski ujetniki (groza, ali jih je v Gre-binju toliko?!) veliko podpisov pa da je bilo ponarejenih. Dobro da sedaj vemo, kdo nad nas hujska orožnike! Naš duhovnik, ki naj bi bil naš dušni pastir, pa smo za njega le stare ženice in ruski ujetniki. Le tako naprej jposlanec božji, zastopnik vsem narodom „enako“ pravične katoliške cerkve! (Za zapisnik celotnega pogo-wora se dopisniku zahvaljujemo, Opomba ured.)
Borovlje. Naši nemškutarji so doživeli v nedeljo dne 22. junija ob priliki razvitja zastave Heimatschutza pravi fiasko. Tako se jim menda še ni pokazilo. Prišli so sicer nekateri iz prav oddaljenih krajev, a malo, malo. Iz Slov. Plajberka jih je primarširalo š§st parov. Ker je pa med temi tudi nekaj takih, ki ne znajo dobro nemško, so'govorih med seboj seveda slovensko in se jim ne more zameriti, če so se nekateri namesto „links um“ zasukali na desno. Sicer se je pa pokazala tudi disciplina teh žovnirjev posebno zvečer po gostilnah. Res, še celo nas ste razočarali, ko vas 'poznamo, kaj porečejo o vas vaši pristaši!
Svetna vas. (Volitev župana in obč. svetovalcev.) Po dolgi dobi celih 10 tednov od časa občinskih volitev se je dne 21. junija konstituiral naš novoizvoljeni občinski odbor. Volitev župana, občinskih svetovalcev ter krajnih šolskih svetov se je prvič vršila na velikonočni ponedeljek, kjer je bil po paktu med Slov. kor. stranko in socialnimi demokrati izvoljen za župana z 9 proti 7 glasovi pristaš Slov. kor. stranke g. Matevž Krasnik, pd. Bvatnik v St. Janžu. Za občinske svetovalce pa: za prvega pristaš slov. kor. stranke, za drugega pristaš Bauernbunda, za tretjega pa soc. demokrat. Slov. kor. stranka je mesto prvega svetovalca prepustila prostovoljno soc. demokratom; nato se je prešlo na volitev krajnih šolskih svetov za Št. Janž ter dveh članov za šolo v Kapli, kar pa se ni moglo vršiti, ker so Bauernbiind-larji zapustili sejo z izjavo, da se oni ne pustijo terorizirati, ker se Slovenci in soc. demokrati niso hoteli zadosti ozirati na njih zahteve po prvem obč. svetovalcu in glede izvolitve njih pristašev v krajne šolske svete. Vložili so priziv na okrajno volilno komisijo proti izvolitvi župana in obč. svetovalcev. Okrajna volilna komisija je njih pritožbo glede izvolitve župana zavrgla, ugodila pa njih protestu proti izvolitvi obč. svetovalcev. Bauemblindlarji pa so se še enkrat pritožili na deželno volilno komisijo, ki pa je izvolitev župana kot postavno potrdila. za novo volitev občinskih svetovalcev pa določila sejo na dne 21. junija z dnevnim redom: Volitev obč. svetovalcev. Seje se je u-deležil tudi g. okr. glavar Wolsegger kot zastopnik okrajne volilne komisije. Pri tej seji se je na inicijativo g. okrajnega glavarja dosegel v toliko sporazum med strankami, da so občinski odborniki Slov. kor. stranke pristali na to, da se je za prvega občinskega svetovalca izvolil član Bauernbunda, za drugega Slovenec, za tretjega pa soc. demokrat. Obč. odborniki Slov. kor. stranke in soc. demokrati so s tem pokazali dobro voljo za sporazumno koristno delovanje v občinskem odboru. Slov. kor. stranka in soc. demokratična stranka bosta brezobzirno odločno zastopali tako koristi kmeta kot delavca v občini ter skrbeli za go-
spodarski napredek občine. Strogo se bo gledalo na to, da se ne bodo godile protipostavne krivice tako posameznikom kot korporacijam v gospodarskem, socijalnem in tudi v narodnem oziru. Gledalo se bo na to, da se bo pri občinskem uradu res nepristransko postopalo, ne tako kot doslej, ko so se delale raznim slovenskim društvom in korporacijam velike tež-koče in so se tudi posameznim osebam delale sitnosti, nam samo vsled tega, ker smo zavedni Slovenci. Sedaj pa, gg. Bauernbundlarji, leži na vas, da pokažete, če vam je res kaj pri srcu blagor občine in če ste v resnici za miroljubno delo, kar zmirom tako širokoustno povdarjate. Bomo videli! Stranki Slovencev in soc. demokratov se bodeta v vsakem oziru držali postavno odločenih meja in svojega programa. Torej če hočete mirno delo, dobrodošli! Če pa bodete uganjali Pošičevo bojno politiko, pa i-mejte boj, se nič ne bojimo! Toda krivdo boja pa bodete nosili vi.
Borovlje. Zastava našega Heimatschutza bi se imela blagosloviti na prostem pri Sv. Jožefu na Doleh, kjer bi bila tudi sv. maša. Ker je pa bilo neugodno vreme, so se vršile ceremonije v boroveljski cerkvi. Ne bi imeli nič proti temu, a odločno pa protestiramo proti temu, da se vrši v cerkvi na slovenskih tleh pridiga, ki iziva ter hujska proti Slovencem. Pri-digoval je nam od prej dobroznani katehet Mir-bach, ki ni mogel izliti dosti jeze na Slovence in Srbe. Izjavil je, da akoravna ta zastava še ni bila v vojski, se to lahko še zgodi, ker sovražnik stalno preži čez Karavanke. Če bo prišla ura boja, tako je izjavil, tedaj bo on v sredini med Orgeši ter pomagal zagnati sovražnika nazaj. Ali tako govori namestnik Kristusov? Boroveljska cerkev je itak čimdalje bolj prazna in če pojde tako naprej, boste kmalu pridigovali praznim klopem, ker Orgešev ne boste videli prej v cerkvi kot tedaj, ko se bo šlo zopet za kako zastavo.
Dobrla vas. Pri nas se je ustanovilo nemško pevsko društvo, ki ga vodi poštar. To sicer ni nič nenavadnega dandanes v naših krajih, ko skuša Ileimatschutz vse organizirati, v vsako društvo vtihotapiti vsenemški duh. Anschluss an Deut-schiand, Deutschland iiber Alles in ljudem v šoli, v cerkvi, v uradih in povsod vcepiti misel, da še brez nemščine niti v nebesa ne prideš, ako sploh nemškutarija še varnje v večnost. A to se nam čudno zdi, da ta nemški duh, ki ,se zmiraj ponaša s svojo kulturo in omiko, svojih ljudi ne uči prave manire. tNlkakor se ne vjema s kulturo, ako naši pevci, zibelka jim sicer ni tekla v Berlinu, škofa pozdravijo z bojno nacijonalno pesmijo — Heimat-schntzihymne in ako napravijo izlet na Klopinjsko jezero in tam mirnim dunajskim igostom letoviščarjem zapojo žaljivo pesem o „Saujudu“. Za škandal se ne briga sedaj samo glavarstvo in koroška deželna vlada, ampak tudi dunajska javnost, ki si lahko dela grde misli o kulturi naših Vsenemcev. Ne vem, ako .bode to v prid okolici Klopinjskega jezera, ki 'zdaj res veliko skupi od letoviščarjev: prinašajo denarja ne samo lastnikom hiš, ampak tudi kmetom in delavcem. Nemška gospoda! Nauči svoje ljudi, posebno mladino vsaj lepega obnašanja in manir. Četudi Vas naše ljudstvo ne 'bode ljubilo, ker ne prihajate k nam kot prijatelji. Vas bode vsaj spoštovalo in reŠpektiralo kot omikane ljudi, kar pa danes niste.
Borovlje. V nedeljo dne 22. junija so razvili naši Orgeši svojo zastavo. Kdor je zasledoval, kako da se je za to prireditev agitiralo, vsak bi moral misliti, da pride toliko ljudi, da bo zmanjkalo prostora. Vse nemško časopisje, od „Freie Stimmen" do ..Karntner Tagblatta“ je cel teden prinašalo članke in vabila za ta dan. Najboljša agitacijska sredstva so bile menda slovenske igre, ker vsak človek je vedel povedati o nevarnosti, ki preti Nemcem od slovenskih iger. A kaj smo videli? Z enim vlakom, ki je imel sedem vagonov, je prišlo vse. Vseh Orgešev v sprevodu smo našteli 420. A od teh je bila dobra polovica študentov iz Celovca, Beljaka in Volšperka. Seveda, kdor je opazil, kako se obnašajo ti olikanci, se ne bo čudil, da ima ta stranka vsak dan manj pristašev. Čudimo se. da nemško časopisje o tej prireditvi tako molči. Ali morda ne vejo prav, koliko jih je bilo! Svetujemo jim, da se držijo navedenega števila, ker smo jih mi dobro prešteli. Da pa cela stvar ni posebno uspela, dokazuje dejstvo, ker o njej že Rutarjev Jur poje:
To ti je bil en dan veselja za nas Borovlje, okolico, ki dobili smo bandero belo, rdečo, zeleno.
Že jo zjutraj vlak pripiha, na kolodvor ti vse hiti sprejemat goste tujih krajev, a prišlo jih veliko ni.
Jezno se drže zdaj birti, kdo bo jedel, kdo bo pil?
Najhujši bil je menda „Jači“, ki je celo pavko vbil.
Iz Podjune. Gg. župnika Poljanec v Škoci-janu in Sekol v Vogrčah sta db .prazniku Jezusovega Srca za .par dni menjala župnije in imela trid-nevnice. V lepih pridigah o večnih resnicah sta opominjala ljudstvo k poštenemu krščanskemu življenju, katero edino nas more rešiti pred poginom in ki ge posebno za našo podivjano mladino bolj potrebno kot vsakdanji kruh. Pričakujemo, da bodo te tridnevnice obrodile lep sad. Iker 'so ljudje kljub temu, da je bilo na travnikih silno dela, pridno prihajali k prcidigam in k sv. zakramentom in se v velikem številu udeležili evharistične procesije z lučicali v Vogrčah na praznik Srca Jezusovega in v Škocijanu v nedeljo zvečer navrh. Na shodu so-dalitete dne 2. julija se je dclločil program, po katerem se vrši dine 17. avgusta v Dolbrli vasi eVhari-stičmih shod, manifestacija na čast presv. Rešn-jemu Telesu- lati dan (bode 'za mašo Podjuno nekaj velačastnega. Dobrla vas in v sežupruije v Podjuni se za evharistični shod pripravijo s tridnevno pobožnostjo. Letos je čas ugoden, ker je med veliko Go,spojnico in nedeljo go;d sv. Roka, ki ga maše ljudstvo časti in ima isti dan svoj praznik. Verno ljudstvo! Pripravljaj se že ,zdaj 's 'Svojimi duhovniki za ta dan, ki naj bode res Tvoj in božji.
Borovlje. „Arbeiterwille“, list soc.-dem. stranke, je prinesel pred kratkim sledeč zanimiv dogodek:	..Šolarji tretjega razreda naše
ljudske šole so napravili pod vodstvom učitelja nek? izlet. Večina teh otrok je imela s seboj nahrbtnike. Zanimivo je bilo pri tem, da šolarji niso šli na pot s polnimi „ruksaki“ kot je to običajno pri izletih, ampak s praznimi ter se vrnili s polnimi. Ko se je otroke vprašalo, kaj da nosijo, so izjavili, da nosijo po naročilu učitelja krmo iz dobovih vejic za koze. Tiste dobove vejice pa so hitro avauzirale od kozje krme ter so služile za olepšavo Heimatschutz-festa“. Imenitno je bilo gledati, ko so korakali v nedeljo dne 22. junija heimatschutzlerji olepšani s kozjim futrom k razvitju bandere. Mi pa mislimo, da ni na mestu, ako se izrablja šolarje za take stvari.
Zahomec pri Ziljski Bistrici. (Tatvina dveh kobil.) Posestniku (Vafen) sta bili pred kratkem iz hleva ukradeni dve lepi kobili: ena 4, druga 5 let stara. Na vse strani se je brzojavilo in telefoniralo; k sreči jih je našel posestnik v Tolmezzi na Laškem ravno v trenotku, ko sta jih potepa, oba iz Trbiža, nekemu Lahu prodala. Enega potepa so orožniki prijeli, drugi je pa šel. Šest dni je trajalo, da sta pri- _ šli kobili nazaj v domači hlev.
Ziljska Bistrica. (Planinska mlekarna.) Najemnik planinske mlekarne je to leto oče Ma-tijaš iz Blač, ki izdeluj« iz mastnega planinskega mleka jako okusno sirovo maslo, sir in skuto. Kljub visokim stroškom bo gotovo prišel oče Matijaš na svoj račun, ker se za te izvrstne planinske pridelke odjemalci kar trgajo.
Globasnica. (Ogenj.) Koma5 se je ljudstvo nekoliko pomirilo zaradi požara v Štebnu, že je zopet uničil ogenj lepo poslopje pri Prosenu pod Vinogradi in sicer v noči dne 22.—23. rožnika. Goreti je začelo na Skednju, zato se sumi, da se je zgodilo to iz neprevidnosti s tobakom oz. cigareto ali pa je kdo zažgal. Ako bi Bog ne poslal dežja, bi se plamen gotovo daleč naokoli razširil, kajti tam stoji poslopje pri poslopju.
Ziljska Bistrica. (Nesreča na planini.) Komaj je bila živina 8 dni na planini, je zdrčala vsled od obilnega deža premočene zemlje na hudi strmini lepa Klemenčeva kobila in se ubila. Žalostno je hodilo žrebe okol mrtve matere, d»kler ga ni pastir peljal k planinskim kočam in od tam posestnik na svoj dom. Za Klemenca je ta nesreča hud udarec, ker je imel
samo to kobilo. Po vseh ziljskih planinah je letos taka izvrstna paša, da še stari ljudje enake ne pomnijo.
Št. Peter pri Grabštanju- Dne 28. junija zvečer je nagloma umrl tukajšnji g. župnik Štefan Sa-kelšek v 66. letu svoje starosti. Rodom od Sv. Trojice ipri Ptuju na Štajerskem je po dovršenih študijah in po prestani vojaški službi pri dragoncih dokončal bogoslovske študije v Celovcu ter je po raznih krajih na Koroškem služboval kot dušni pastir. Na ‘zadnj poti ga je 'spremilo 25 duhovnikov sobratov in veliko ljudstva iz cele okoilice. Ganljiv nagrobni govor v treh jezikih mu je govoril bujski g. prošt dr. Ehrlich. Kaj bode in kam pridemo, se nehote s strahom vprašujemo. Drugega za drugim polagamo k večnemu počitku slovenske duhovnike, naraščaja ni in še teh mladih, katere pričakujemo težko in željno, se polašča neizprosna jetika. To je rana, ki najhujše boli naše ubogo zapuščeno koroško še dobro slovensko ljudstvo. Rajnem g. Sakelšefcu bodi Bog usmiljen. To lahko pričakujemo, ker je še na dan svoje .smrti, kot bi slutil, bil pri sv. spovedi v Celovcu. Bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod! Na to večnoveljavno in koristno resnico nas je v svoji res lepi pridigi pri pogrebu opozarjal g. prošt dr- Ehrlich.
g)GOSPODARSKI VESTNIKl^l
Carinska politika.
Določevanje nove avstrijske carinske tarife, ki bo v najkrajšem času predmet razprav v parlamentu, je za kmetijsko gospodarstvo jako velike važnosti, ker bodo ti carinske postavke tvorile temelj za pogodbena določevanja z inozemstvom in radi tega mogoče desetja let ostali v veljavi. Postavki nove tarife ne hodu samo vplivali na sedanji položaj kmetijskega gospodarstva, nego bodo merodajni za bodoče učvrščenje in razvoj kmetijsko-gospodarske produkcije v Avstriji. To je toraj vprašanje, s katerim se bo moral kmet temeljito baviti.
Za kmet. gospodarstvo pridejo dve možnosti v poštev; Ali uvedba varstvene carine na uvoz poljskih pridelkov ali pa prosta trgovina. Mi hočemo tukaj primerjati dobre in slabe strani enega in drugega in potem vsakemu posameznemu prepustiti, da u-veljavi svoje mišljenje. Varstvena carina ima nalogo, kakor to že ime pove, varovati domačo produkcijo. Doseže se to na ta način, da država pobira pri uvozu poljskih pridelkov Jako visoko carino, da s tem postane cena u-voznega blaga tolika, kolikor znašajo stroški produkcije istega blaga v lastni državi. Izognemo se s tem konkurenci tujih držav v toliko, da pri določitvi cen niso merodajni stroški produkcije v inozemstvu, ampak stroški, ki jih ima naš kmet, da pridela isto blago z ozirom na slabšo rodovitnost naše zemlje in težje razmere. Ne izognemo se pa s tem konkurence v kakovosti, ker inozemsko žito (jugoslovansko) ima v velikih slučajih prednosti.
Uvozna carina poviša znatno ceno uvoznega blaga v prid sicer kmetom, ali v zlo mestnemu prebivalstvu. V avstrijski republiki, ki krije potrebo na poljskih pridelkih večinoma potom uvoza iz tujih držav, bi bil veliko večji del avstr, prebivalstva vsled varstvene carine oškodovan. Tudi za državo kot takšno in za njeno sanacijo ne bi ostala upeljava varstvene carine ali katerekoli skrčitve proste trgovine (monopolno žito) brez posledic. Zvišane cene kruha bi izzvale nove zahteve po zvišanju plač itd. Mi se ne smemo čuditi z ozirom na ta dejstva, da mestno prebivalstvo močno nastopa proti upeljavi varstvene carine, ker se pravi to za nje težko priborjen kruh umetno podražiti.
Ostane pa Avstrija država s prosto trgovino in prostim prometom, se bo moralo pridelovanje žita znatno opustiti. V tem slučaju bo pač mogel kmet brez škode sejati žito samo za lastno potrebo, v ostalem se bo moral zadovoljiti s tem, da preobrazi svojo gospodarstvo v smislu našega zadnjega članka: predvsem s produkcijo mleka in mlečnih pridelkov, mogoče tudi fino meso za takozvane sladko-snedneže. V živinoreji na mleko imamo samo eno deželo (Švica), ki nam dela konkurenco; sicer pa gospodari tudi ta dežela intenzivno in ni se nam bati, da bi mogla producirati cenejše kakor mi, imamo tedaj v tej smeri prosto pot.
Ne smemo pozabiti na tem mestu danes
velikokrat omenjenega monopola na žito. To je stvar, ki bi znala kmet. gospodarstvo in domačo poljsko produkcijo varovati in pospeševati, ali izpeljava te uredbe ima svoje senčne strani. Nam vsem so še dobro v spominu zloglasne takozvane centrale iz vojnega časa. Slično, skoraj bi rekel isto, bi pa bil državni monopol na žito. Ne samo, da takšna uredba ni času primerna, ampak predvideva dalekosežno organizacijo in celo vrsto novih uradov, ki bi pomnožili število državnih uradnikov in bi znači-li vališče birokratizma. Težavna bi bila tudi določitev primanjkljaja in potrebe uvoznega žita, ker v slučaju monopola bi se smelo uvažati samo toliko žita, v kolikor celokupna poraba ni krita z domačo produkcijo; moralo bi se po žetvi natančno določiti, koliko je država pridelala in koliko rabi za celo leto. To je pa naloga, ki izgleda sicer jako enostavno, ki se pa brez velikih uradov ne da rešiti in takšni uradi se ne dajo ustvariti od danes na jutri.
Iz vsega tega smo lahko videli, da se prosta trgovina ne da kar tako odstraniti brez posledic za narod in državo. Kljub temu je pa en način mogoč, kako bi se moglo s posredno državno pomočjo varovati domačo kmet. produkcijo. Mislim, da bo iz zadružništva vsem znano, dasezneposrednim prometom med zadrugami producentov in konzumentov more odstraniti škodljiva medkupčija. (Ni upravičena, ker je kmet od takih medkupcev navadno najbolj zaničevan in vendar od njih žuljiv živijo. Proč z njimi!) Odpade pa pri žitu dobiček medkupca, bo lahko kmet dosegel toliko večjo ceno. Izognili bi se na ta način tudi lahko borze, kjer itak ne u-stvarjajo novih vrednosti, ampak samo dražijo in od tega živi cela vrsta velikih gospodov, ki se vozijo po avtomobilih in mislijo, da je cel svet njih. Ako bi šlo žito direktnim potom od producenta na konzumenta, bi se lažje določila ponudba in povpraševanje ter se na ta način določil tudi primanjkljaj. Država bi potem določila letno, koliko se sme žita uvoziti in dala to pravico naravnost zadrugam konzumentov. Tako bi se cena morala ravnati po stroških domače produkcije in bi se najprvo porabili domači pridelki, nedostatek bi se šele uvozil.
Za državo in kmeta je pravilna uporaba, pravilno vodstvo in razumevanje, pomnožitev in razširitev zadružništva tudi tukaj rešilno geslo.
Dunajski trg. Živina: voli 11.500—16.500, krave 11.500—15.000, biki 13—17.000, teleta 18—27.000, jagnjeta 10—12.000, ovce 4—11.000, mesne svinje 15—18.500, pitane svinje 17.000 do 20.000, klavni konji 5—11.000 K za kg žive teže; zaklana živina: teleta 18—28.000, jagnjeta 4—16.000, kozliči 4—15.000, koze 4—6000, mesne svinje 17—25.000, pitane svinje 18.000 do 24.000 K za kg. Meso: goveje 20—46.000, telečje 22—44.000. zrezek 58—68.000, zmrznjeno 15.600—28.000. svinjsko 24—48.000, ovčje 16—22.000, konjsko 14—22.000,	prekajeno
30—52.000 K za kg. Jajce 1400—1650 K. Sirovo maslo namizno 50—54.000, za kuho 40.000 do 46.000, čajno 64—70.00ÌO, domača mast 34—36.000, amerikanska mast 23.600—25.000, slanina 20—28.000, jedilno olje 22—28.000, skuta 14—20.000 K za kg. Sadje: češnje 12.000 do 20.000, ribez 12—16.000, hruške 12—16.000, jabolka 30—32.000, marelice 18—20.000, breskve 26—36.000, črnice 16—20.000, jagode 25.000 do 35.000, kosmulje 16—18.000, malinje 20.000 do 25.000, letošnji zeleni orehi 10—12.000, lanski 14—20.000 K za kg. Zelenjava: krompir lanski 1200 -2400, letošnji 3—5500, zelen grah 4—8000, zelen fižol 9—12.000, kumare 6—8000, jedilne buče 4—8000, hren 18—32.000 K za kg. Krma: sladko seno 105—125.000, kislo seno 80—110.000, letošnie seno 100—110.000, sveža detelja 70 -100.000, slama 40—100.000 K za mctercent. Konji: lahki vprežni 4—10, težki 6—12, kočijaški 4—11 milijonov kron.
Tržne cene v Velikovcu dne 2. julija: Živina: voli 11—14.000, krave 9—13.000, ovce 5500—7000, svinje 25—31.000 K za kg. Žito: pšenica 3—3200, rž 2600—2800, ajda 2300 do 2500, oves 2800—3100 K za kg.
Borza. Duna j, 7./VII. Dolar 70.460, milijarda nemških mark 16,44, funt šterling 305.300, franc, frank 3595, lira 3040, dinar 842, švic. frank 12.665, češka krona 2067, ogrska 0,83 avstrijskih kron.
RAZNE VESTI @
Drobne vesti. V Moskvi je izbruhnila kolera. Vlada je postavila za bolnike posebne barake. — V Stuttgartu v Nemčiji je policija zaprla nekaj komunistov in komunistk, ki so imeli zalogo orožja in vojne opreme. Sploh pride sedaj tudi več komunističnih poslancev pred sodišče. — Napaden je bil v Rimu soc. poslanec Angelica in pretepen. Kdaj se bodo pašisti spametovali? — Na Dunaju je prerokovanje in vedeževanje proti plačilu pod kaznijo prepovedano. — Telegrami v inozemstvo so se podražili: v Jugoslavijo, Svico in Italijo stane beseda 2000 K, cel brzojav pa najmanj 20.000 K, v Nemčijo in Češkoslovaško beseda 1800 K, najmanj 18.000 K, na Madjarsko beseda 1100 K in najmanj 11.000 K. — Zedinjene države so imele 1. jan. 1924 112,826.000 prebivalcev. V teku enega leta se je število pomnožili za skoro 2 milijona oseb. — Po vesteh iz Rusije je v vzhodni Ukrajini že nekaj dni vročina čez 40 stopinj, Celzija, da je vso žito na polju zgorelo in grozi glad. — V naši državi je v obtoku že 2,6 milijona komadov šilingov, a navaden zemljan jih še vedno ne dobi pred oči. Čeravno je z ozirom na 8 delov srebra vreden dosti manj kot bivša krona, roma kljub temu v židovske roke in inozemstvo. Židi plačujejo za šiling pod roko od 14 do 20.000 K papirnatih. Ker da Narodna banka vsakemu v zamenjavo 5 komadov, se da doseči čisto lep dnevni dohodek. Na denarnem trgu pa se bo pojavilo pomanjkanje drobiža.
Strašna vremenska katastrofa. Dne 29. jun. je razsajal v okolici Eriškega jezera v Združenih državah ameriških strahovit vihar, ki je povzročil silno katastrofo. Mesito Lorraine, ki leži v bližini Clevelanda in šteje okrog 30 tisoč prebivalcev, je popolnoma uničeno. Nad 500 mrtvih in okrog 3000 ranjenih so dosedaj rešili izipod ruševin. Vihar je nastal okrog 19. ure in v par urah je izvršil svoje uničevalno delo. Hiše iso se drobile, kakor da so iz peska, celi vlaki so bili vrženi z tirov, vihar je dvigal avtomobile in jih premetaval, skratka, nastal je pravcati sodniji dan. V gledališču se je med predstavo, kateri je prisostvovalo 500 ljudi, porušil strop ter pokopal večino gledalcev. Porušilo se je tudi mnogo kinematografov, ki so bili natrpani s publiko. Na jezeru se je nahajalo mnogo parnikov, nakrcanib z izletniki. Dosedaj se še nobeden teh parnikov ni vrnil in najbrž so jih pogOlltnili valovi. Ameriška vlada je ukrenila vse potrebno za obsežno pomožno akcijo.
Listnica uredništva.
Čitateljem! Radi preobilnega važnega in aktualnega gradiva smo morali opustiti v tej številki podlistek. Prihodnjič nadaljujemo zabavno pravljico ..Premetena deklica11. — Hudi-grajski. Pohvale vredna ideja. Kar bo za rabo, bomo priobčili v podlistku. — A. K., Novo selo. Žal ni porabno.
Listnica upravništva.
G. Arneitz, Rožek. List je plačan, ako se naročnina ne izpremeni, do konca 1. 1925.
MojstrovsKo čelo in gosli
68	išče in kupi Josip HàSa,
Wien V., Margaretenplatz 6,
in m m nnrjrrMTK iii
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Pliberku, ki se vrši v torek, dne 15. julija 1924 ob 10. uri dopoldne v posojilnični sobi v hiši g. Breznika.
Dnevni red:
1.	Potrjenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1923.
4.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število;‘'č!anov zbranih, se vrši drugi občni zbor pol ure poznej, ki bo glasom pravil sklepal brezpogojno.
K polnoštevilni udeležbi vabi 98	načelstvo.
mm nnnit mmtitt
'
Lastnik : Pol. in iosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: 2 Inko v» k y Josip, typogra!, Dunaj, X., Ette«»-reicbgasse 9. — Tlaka Lldova tiskarna Ant. Machtt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsk?), Duna), V.. Margaretenolatz 7.