Koledarček družbe svetega Moliora za navadno leto 1867. Na s v i 11 o clala družba sv. Mohora. V CELOVCU 1866. Natisnil Ferd. ž). Kleinmayr. C^rGlej poslednjo stran. Koledarček navadno leto 1867. Ht, Na svitlo dala družba sv. Mohora. Z dovoljenjem vis. čast. Kerškega knezoakoiijstva. V CELOVCU 1866. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. Ali* tel ír oiooma* Navadno leto 1867 ima 365 dni in se začne s torkom io konča s torkom. Začetek leta. Občno in deržavno leto ae začne v novega leta dan, l.jan Cerkveno leto so začne 1. adventno nedeljo, 1. decembra, G-odovinsko številstvo za leto 1867. Zlato število .... 6 Rimsko ¡število ... 10 Epakta ali lunsko kazalo XXV Nedeljska čerka ... F Solnčni krog .... 28 Letni vladar: Saturn. Letni časi. Pomlad se začne 21. marca. Jesen se začne 23. septembra Poletje se začne 21. junija. Zima se začne 22, decembra, Premakljivi prazniki. Sep.uagezima 17. februarja. Vneboliod Kristusov 30. maja. Pust terpi 59 dni. Binkoštna nedelja 9. junija. Pepelnica 6. marca. Sv. Trojica 16. junija. Velika noč 21. aprila. Sv. Rešn. Telesa 20. junija. Kriiev teden27.,28.in 29. maja. 1. adventna nedelja 1. decembra Kvaterni in drugi posti. I. Kvatre, pomladne ali postne 13., 15. in 16. marca II. „ letne ali binkoštne 12., 14. in 15. junija, lir. „ jesenske 18., 20. in 21. septembra. IV. „ pozimske ali adventne 18., 20. in 21. decembra Štirdesetdanski post jo od pepelnice do velike sobote, t. j od 6. marca do 20. aprila. Kvaterni in drugi posti so z t zaznamovani. Koledarček 18«7. 1 Prepovedani dni, ob kterik se po cesarski postavi ne smejo ne igre, ne plesi, ne druge, očitne veselice obhajati: Na pepelnico. — Na sv. Jožefa dan. — Na dan Marijinega oznanjenja. — Sv. velilci teden in na veliko nož. — O binkostih. — Na dan sv. rešnjega Telesa. — Na dan rojstva Marije device. — Na dan vseli Sveinikov. — Tri zadnje dni adventne. — Na «veti dan ali božič. Zaameiia za iunine krajce. Mlaj @ Šip ali polna luna ® Pervi krajec "i Zadnji krajec © Nebeška znamenja. et> Oven T lev 1] t strelec / bik b 1 devica TTp kozel £ M dvojčki [J . vaga ^ & vodnar i», •m rak Q SK škorpijon ITI it ribe X Mrakovi I. 1867. V tem letu merkne solnce dvakrat in luna dvakrat. Solnce merkne pervikrat dne 6. marca ob desetili zjutraj in se vidi v Evropi, Azili in Afriki. Pervikrat merkne luna dne 20. marca ob devetili zjutraj. Drugokrat merkne solnce 29. avgusta in se vidi v južni Ameriki in južni Afriki. Drugikrat merkne luna dne 14. septembra ob oni «jutraj. Januar ali prosinec ni ima 31 dni. Dnevi 1 Torek 2 Sreda 3 Četertek 4 Petek 6 Sobota i Godovi in nedeljski j ^ evangelji N Novo leto. Obrez. Gospod. jMakari, opat Genovefa, devica Tit, škof £ Telesfor, p. m. Modri iz jutrovega. Mat. 2. 6 Ned. F Sv. 3 kralji. Razgl. Gosp. ^ 7 Pondeljek Valentin, škof. ^ 8 Torek : Severin, opat. ffc 9 Sreda Julij an, muč. fk 10 Četertek Pavel, pušč. 11 Petek Pavlin, škof. Higin, p. m. 12 Sobota lErnest, opat rf Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 13 Ned. F I. ned po Razgl. Verou. mil. 14 Pondeljek Hilari, škof. ¿^t 16 Torek Maver, op. 16 Sreda Marcel, papež, m. 17 Četertek Anton, pušč. 18 Petek Piiska, d. m. HK 19 Sobota Kanu t, kralj , m, ,«S6 Od zenitnine v Kani galilejski. J. 2. 'Jif Ned. F 2. ned po Razgl. Jez. Ime 21 Pondeljek Neža, dev. ^ 22 Torek Vincenc m. Kajmund . op. 23 Sreda Device Marije poroka It" 24 Četertek Timotej, škof, m. 25 Petek j Sv. Pavla spreobernjenje sh 26 Sobota ¡Polikarp , škof in muč. i Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8. 2 Ned.' F~ 3. ned po RazgirJanTKr.^ 28 Pondeljek Marjeta, dev. HK 29 Torek Franc Sal., škof. HK 30 Preda Janez milost. £ 31 Četertek Peter Nol., sp, ¿t Lunini spremini. © Mlaj 6. dne ob eni 35 minut zjutraj. □ Pervi krajec 13. dne ob petih 40 min. zvečer. © Šip 20. dne ob osmih 41 min. zjutraj. O Zadiijiltrajec27. dne ob treh 53 min. zvečer. Solnce stopi 20. mesca v vod-narj evo znamenje. Rast dneva. V lem mescu se raztegne dan za eno uro 4 minute. Dozdevno vreme. Od začetka do 11. merzlo, od 12. do 18. oblačno, potem nastopi spet mraz do 24- s snegom; od 25. do konca lepi merzli dnevi. Februar ali svečan ima 28 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji_ iN 1 Petek Ignuci, Škof iti muč. «Z 2 Sobota Svečnica. Da-ov. Gosp. Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8. 3 Ned. F 4. ned po Razgl. Blaž, šk. 4 Pondeljek Andrej , škof. & 5 Torek Agata, dev. m. Él 6 Sreda Rotija, dev. muí. X 7 Cetertek Romvald, opat 3T 8 Petek Janez Mat , spozu. t? 9 Sobota Polona, dev. muc rf Prilika o pšenici in luliki. Mat. 15. 10 Ned. F 5. ned. po Razgl. šolastika 11 Pondeljek 7 služ. Mar. dev. m* 12 Torek 13 Sreda 14 Četertek 16 Petek 16 Sobota Evlalija, d. m. Katarina, d. Valentin, m. Favstin in Jovita muč Julijana, d. m. 0? tí t» •K Prilika o delavcih v vinogradu. M. 20 17 Ned. F I. predpep. ned. Silvin 18 Pondeljek Flavijau 19 Torek 20 Sreda 21 Četertek 22 Petek 23 Sobota Konrad , sp. Elevteri, šk. Leonora, kr. Sv. Petra stol. Marjeta, Kort. t(T A ch Hfc Prilika o sejavcu in semenu. Luk. 8 24 Ned. F 2. predpep. ned. Matija ap. ijg 26 Pondeljek Valburga, dev. tgg 26 Torek Aleksander, šk. fc 27 Sreda Leander, šk. f< 28 Cetertek Roman, op. Lunini spremini. © Mlaj 4. dne ob sedmih 21 mi. zvečer. 3 Pervi krajec 12. dne ob dve li 46 min. zjulraj. ® Sip Iti. dne ob o s m i h 47 min. zvečer. Zadnji krajec 26. dne ob 33 min. čez dvanajst zjutraj. Solnce stopi 19 tega mesca v ribje znamenje , Rast dneva. Dan se iaj» 8 Pi.ndeljek Dionizi, »k,; božj. glav. ti 9 Torek Maria Kleof. j M1 10 Sreda Ecehiel, pr. HK 11 Cetertek Leon, papež, uč. HK 12 Petek Juli, pap.; 7 žal. Mar. D. 13 Subota Hermeneg, kr. m. Jezus častito jezdi v Jeruzalem. M. 21 14 Ned. F Cvetna ned. Lambert šk. ¡«jp 15 Pondeljek jHelena, ces. ^ 16 Torek Kalist, m 17 Sreda ¡Erik kr. sp i 18 Cetertek Vel. četertek Apoloni ' j*, 19 Petek Vel. petek Krescenci, ep.j^ 20 Sobota Vel. sobota Snlpid, m.,<#£ Jezus vstane od smerti. Mark. 16. 21. Ned. F Velika noč. Vstaj. Gosp. 2i Pondeljek Velikonočni pondeljek 23 Torek 24 Sreda 25 Cetertek 26 Petek 27 Sobota Sv Juri, m. Adalbert, šk Fideli, m. Marka, ev. Klet, p. m. Peregrin , sp. <«€ if t «S | £ i —; 29 Sreda Maksim, šk. m. ' J3 -S tff 30 Četertek Vnebohod Kristusov. Ferd. \mP 31 Petek Kaneijan in tovarši j#f» Lunini spremini. @ Mlaj 4. dne ob osmih 46 min. zvečer. Q Pervi krajec Ift. dne ob e dnaj-stiii 10 min. zvečer. ® Sip 18. dne ob dveh 58 min. zvečer. C Zadnji krajec 26. dne ob šestih 28 min. zvečer. Solnce stopi 21. tega mesca v zua-menje dvojčkov. Rast dneva. Dan zraste v tem mescu za eno uro 17 minut. Dozdevno vreme. V začetku lepo, ob jutrili bolj hladuo s slano; od 6. do 13. lepo, potem dež in za dežjem nekai hladnih dni; 27.— 28. deževno, potem do konca precej hladno vreine. VIII Juni ali rožnik iina 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljski . evangelji N 1 Sobota Gracijan , m. Jez. govori o pričevanji sv. Duh. J. 15. 2 Ned. F 6. ned po v. noči. Era/enTft 3 Pondeljek Klotdda, kr. ! ff 4 Torek ICvirin, šk. m ^g 5 Sreda Bonifaci, šk. m. hk 6 Četertek Norbert, šk 7 Petek Kobert, opat. 8 Sobota f Medard, šk. | ^ Jez. govori o sv. Duh. in ljubezni. J.14. 9 Ned. F Binkošti Prih. sv. D. Prim.jii 10 Pondeljek Binkošti pondei. Marjeta ¡h 11 Torek 12 Sreda 13 Četertek 14 Petek 15 Sobota Barnaba, ap. t Kvatre Janez Fak, Anton Pad., sp. It Kvatre Bazili, šk. -j- Kvatre Vid, miič. rh Hi HK Menije vsa oblast dana. Mat. 28. 16 Ned. F I. pobink. Sv. Trojica. Beno & 17 Pondeljek ¡Rajner, sp. j* 18 Torek Marka, m. <¡1 19 Sreda Jnlijana, d. Gervazi, m. -«J 20 Četertek Sv. rešnje Telo. Silveri 21 Petek jAloizi, sp. fa 22 Sobota Ahaci, m. ^ Prilika o veliki večerji, Luk. 14. 23 Ned. F 2. pobinkostna. Edeltruda at 24 Pondeljek Janez Kerstnik X 25 Torek 26 Sreda 27 Četertek 28 Petek 29 Sobota Prcsper, škof. uV Janez in Pavi., m. W Hema, vdova >1f'tf f Leon II., pap. Jez. serce«* Peter in Pavel, ap. M Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 30 Ned, F 3. pobinkostna. Sp. Pavla M Lunini spremini. © Mlaj 2. dne ob štirih 19 min. zvečer. O Pervi krajec 9. dne ob sedmih 43 inin. zjutraj. © Šip 17. dne ob šestih zjutraj. © Zadnji krajec 25. dne ob šestih 34 min. zju'raj. Solnce stopi 21. tega mesca v rakovo znamenje. — Najdaljši dan, najkrajša noč. 21. se začne poletje. Rast in krajšanje dneva. Dan se raztegne do '21. za 18. minut., skerči se pa do konca za 3 min. Dozdevno vreme. V začetku lepi dni, 5. — 7. dež, potem do srede lepi dni; v začetku druge polovice dež, potem do konca lepi, topli dnevi. Juli ali mali serpan ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski ^ evangelji ts 1 Pondeljek Teobald HK 2 Torek Obiskanje Mar. D. HR 3 Sreda Heliodor, škof (Sf» 4 Četertek Ulrik, škof «f» 5 Petek Do:nici, muč. 6 Sobota Izaija, pr. ^ O velikem ribjem vlaku. 7 Ned. F 4. pobinkoštna. 8 Pondeljek Elizabeta, kr. 9 Torek 10 Sreda 11 Četertek 12 Petek 13 Sobota Luk. d. Vilibald Cenon, muc. Amalija, dev. Pi;i, papež, ni. Mohor in Fortunat Anaklet, p. O farizejski pravičnosti. Mat. rt rt HK & i 5. 14 Ned. F 5. pobinkošt. Bonaventura! t 15 Pondeljek Henrik, ces. 16 Torek 17 Sieda 18 Četertek 19 Petek 20 Sobota Marija škapul. Aleš, spozn. Friderik, m. Vincenci. Osm. sv Moli. Elija, prerok i «J A A A « Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. n 22 23 24 25 26 27 Ned. F 6. pobinkošt. Olga, vojv. s. Pondeljek Marija Magdalena jf Torek Libori, škof g? Preda Kristina, dev. muč. Četertek Jakob, ap. Krištof, m ¡ Petek Ana, mati Mar. Dev. 4Pf» Sobota Pantaleon, m. ■ ff O laznjivih prerokih. Mat. 7. ¿8~Ned, F 7. pobinkošt, Viktoi~p. 29 Pondeljek Marta, dev. 30 Torek Abdon in Senen, m. 31 Sreda Ignaci Lojolan, ep. H * HR «S* Lunini spremini. © Mlai 1. dne ob desetih 54 minut, zvečer. 3 Pervi krajec 8. dne ob šestih 37 min. zvečer. © Šip 16. dne ob devetih 2 mi. zvečer. (2 Zadnji krajec 24. dne ob treh 38 min. zvečer. © Mlaj 31. dne ob petih 49 minut, zjutraj. Solnce stopi 23. tega mesca v 1 e-vovo znamenje. 23. začetek pesjih dni, Krajšanje dneva. Dan se skerči v tem mescu za. 58 min. Dozdevno vreme. V začetku deževno; od 4 do srede vroči dni, 18. dež, 17. do 28. velika vročina, ob koncu deževno, Avgust ali veliki serpan ima 31 dni. t. . | Godovi in nedeljski Dlle" | evangelji fl tSJ Lunini spreinini. 1 Čctertek Sv. Petra vezi. Mak. bratje 2 Petek Alfons, Lig., Porciunkula ^ 3 Sobota Najdba sv. Štefana, m. f* 3 Pervi krajec 7-dne ob o s m i li 14 min. zjutraj. © Šip 15" dne ob ednajstih 43 min. zjutraj. (£ Zadnji krajec 22. dne ob dos etib 28 min. zvečer. © Mlaj 29. dne ob dveh 10 min. zvečer. 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 4 Ned. F 8. pobinkošt. Dominik, sp. 5 Pondeljek Marija snežn. 6 Torek Spremenjenjs Jezusovo 7 Sreda Kajetan, spozn. 8 Četertek Cirijak, muč. 9 Petek Roman, mufi 10 Sobota Lorenči, muč. * rt HK SK Hte * * Jezus joka nad Jeruzalemom. L. 19. l^Ned. F |9. pobinkošt. Suzana, dev.|rek Jožef Kalas., sp. 23 S-oda Avguštin, šk. m. 29 Ča;ertek Obglav. sv. Janeza 30 P):ek ¡Roza, d. 31 Sobota Rajmund N., sp. I i*j Solnce st pi 23. tega mesca v znamenje device 23. konec pesjih dni. Krajšanje dneva, Dan se skerči v tem mescu za eno uro 36 minut. Dozdevno vreme. Od 1. do 8. lepo vreme, 9.—10. dež, od 11. — 2d lepo. potem spet nekaj dni z dežjem. September ali kimovec ima BO dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji Prilika o usmiljenem Samarit. Luk. 10. 1 Med. F 12. pobink. (angeljska) Iii 2 Pondeljek Štefan kr. j jvj, 3 Torek Evfemija in tovar. d. m. -jg 4 Sreda Rozalija, dev. -ig 5 Cetertek Lavrenci J., žk:f. gt 6 Petek Hermogen in Fortunat, m. J* 7 Sobota Regina, dev. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 8 Ned. F 73. pob. Rojst. M. D. m. gosp. M> M HK HR Jezus obudi Jairovo Mer. Mat. 9. 17 Ned. F 23. pobinkošt. Gregor, šk.:«fi 18 Pondeljek Evgen 19 Torek 20 Sreda 21 Četertek 22 Petek 23 Sobota Elizabeta, kr. Feliks Val., sp. Marije Dev. darovanje Cecilija, dev. muč. Klemen, p. m. V? rt rt rt O gnusobi razdjanja. Mat. 24. 24 Ned. F 24. pobinkošt. Janez od Kr. HK 25 Pondeljek Katarina, d. mg 26 Torek 27 Sreda 28 Četertek 29 Petek 30 Sobota Konrad, škof Virgili, šhof Eberard , škof Saturnio, m. A n d r e j , apost. t t •tf Lunini spremim. 3 Pervi krajec 4. dne ob treh 33 min. zvečer. © Šip 12. dne ob dveh 15 min. zjutraj. C Zadnji krajec 18. dne ob šestih 11 min. zvečer. © Mlaj 26. dne ob šestih 17 min. zjutraj. Solnce stopi 2ž. tega mesca vstrel- čevo znamenje. Krajšanje dneva. Ta mesec, se skerči dan za eno uro, 21 minut. Dozdevno vreme, V začetku deževno do 8., potem nekaj jasnih precej merz-lih dni, od 16. do 22. deževno vreme s snegom , od 23. lepi bolj merzli dnevi. December ali gruden ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji Od poslednje sodbe. Luk. 21. i Ned. F I. adventna. Eligi, šk. ¿fc 3 Pondeljek Bibijana, d. m. ¿4 8 Torek Franc Ksaveri, sp. A 4 Sreda Barbara, d. m. . 5» 6 četertek .Krispina, d. m. 6 Petek Miklavž, šk. rf 7 Sobota jf Ambroži ju^ Janez Kerstnik v jeSi. Mat. 11. « Ned. F 2. ad. Preč. spočetje." M. D. ,*f 9 Pondeljek Sir, šk. UP? 10 Torek 11 Sreda 12 Četertek 13 Petek 14 Sobota Judita Damaz, p. Maksenci Lucija, d. m. Spiridion , šk. ■H a •se Pričevanje Janeza Kerstnika. Jan.l. 16 Ned. F 3. adventna. Kristijana 16 Pondeljek Evzebi, šk. 17 Torek ¡Lazar , šk. 18 Sreda jf Kvatl'6. Gracijan 19 Četertek Nemezi, m. 20 Petek + Kvatre. Liberat, m. 21 Sobota t Kvatre. Tomaž, apost. rh rt Jan K. je poklican v prerokovanje. L.3. 22 Ned. F 4. adventna. Dimitri, m. sK 23 Pondeljek Viktorija, i. m. 24 Torek Adam in Eva Božič. Jez. rojstvo Sveti Štefan, p. m. Janez, ev. Nedolžnih otročičev; t t <1 a 25 Sreda 26 Cetertek 27 Petek 28 Sobota Simeon in Ana v tempeljnu. Luk. 2. 2ŠTNed. F ned. pr. nov. letom. Tomaži ^ 30 Pondeljek David, kr. 1 3C 31 Torek Silvester, papež X Lunini »premini. 3 Pervi krajec 4. dne ob ednaj-s t i li 26 minut, zjutraj. © Sip 11. dne ob eni 15 minut, zvečer. <£ Zadnji krajec 18. dne ob štirih 40 min. zjutraj. @ Mlaj 26. dne ob 4h min. čez dvanajst zjutraj. Solnce stopi 22. tega mesca v koi-1 o v o znamenje. Najkrajši dan, najdaljša noč. 22. se začne zima. Krajšanje in rast dre v1 225 n 375 „ — rt 32 „ rt 375 n 750 „ — v 63 „ tt 750 p 1125 „ — rt 94 „ 1125 n 1500 n 1 n 25 „ n 1500 n 3000 „ 2 v 50 „ « 3000 n 4500 „ 3 n 75 „ n 4500 v C000 „ 5 n — £ » 60 n 2400') v 27000 „ 22 rt 50 „ » 27000 r 30000 „ 26 n n III. Stempelj za do lOfl. — fl. 7 kr. čez 10 „ 20 .. — 13 V 20 „ 10 „ — V 19 y> 30 „ 50 „ — V 32 >< 50 100 „ — >* 63 „ >t 100 151 „ — V 94 >> 150 „ 200 „ 1 25 v v 200 „ 400 „ 2 50 >» v 400 „ 600 „ 3 75 v » 600 „ 800 „ 6 — v II. Stempelj za pobotnice. do 20 fl. _ fl. 7kr. čez 20 n 40 it — tt 13 n n 40 rt 60 n — n 19 tt v 60 n 100 tt — n 32 tt n 100 r 200 n — n 63 tt rt 200 n 300 n — tt 94 ti rt 300 n 400 n 1 tt 25 H rt 400 rt 800 » 2 tt 50 it. n 800 n 1*00 „ 3 tt 75 tt v 1200 n 1600 i 5 it — it r> 1600 n 2000 n 6 tt 25 tt rt 2000 rt 2400 n 7 n 60 tt n 2400 D 3200 it 10 ti — tt n 3200 rt 4000 T) 12 it 60 H n 4000 n 4800 n 15 n — n 4800 n 5600 tt 17 it 50 >1 n 5600 n 6400 ti 20 ti — „ n 6400 » 7200 tt 22 tt — w n 7200 t> 8000 tt 25 tt — „ privatna pisma. čez 800 do 1000 P. 6 fl. 26 kr. „ 1000 „ 1200 „ 7 „ 50 „ „ 1200 „ 1600 „ 10 „ — „ „ 1600 „ 2000 „ 12 „ 50 „ „ 2000 ,, 2400 „ 15 „ — „ ,, 2400 2800 „17 „ 50 „ „ 2800 „ 3200 ,. 20 „ — „ „ 3200 „ 3600 „ 22 „ 50 „ „ 3600 „ 4000 ,, 25 „ — „ Družbine postave in vodila. (Družba sv. Mohora poterjena od mil. gg. knezoškofa Kerškega 5. junija 1860 in od sv. Očeta papeža obdarovana z obilnimi odpustki.) A. Postave. §. I. Namen družbe sv. Mohora je: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom; v ta namen se bodo na svitlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve. §. 2. Kako stopi in se sprejme kdo v to družbo? Pravico, v to bratovščino stopiti, ima vsak katoliški kristjan obojnega spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolžnosti spolnovati more in hoče Sprejme se pa vsak v to bratovščino s tem, da se pri kakem družbinem predstojniku oglasi in se njegovo imž v braterne bukve zapiše. Kdor se je v to družbo tako sprejel, ostane njen družnik tako dolgo, dokler očitno ne naznani svoje volje, iz družbe stopiti, sam pri kakem predstojniku, ali pa dokler se zavolj za-nemare družbinih dolžnost iz bratovščine ne dene. §. 3. Dolžnosti družnikov: 1. Vsak družnik naj vsak dan moli en „Očenaš", eno „Češčeno Marijo" in zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas"; to naj odmoli v ta namen: da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom, obrani in razširja. Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa še zraven tega tudi, ako je mogoče, 12. julja, kakor na praznik sv. Mohora, mašuje za vse žive in mertve družnike. 2. Vsak družnik plača tedaj, kedar v družbo stopi in ' potem vsako leto naprej, en goldinar avstr. veljave, da družba Koledarček 1867. II. xvra more na svitlo dajati dobrih bukev. Kdor po večkratnem opo-minjevanji svoje letnine ne plača, se ne bo več imel in »tel za družuika; dalje se pa zavoljo tega ne bo več tirjeval ali pa toževal. 3. Vsak družnik se zaveže, da si bo po svoji moči in po svojih okolščinah prizadeval, naj se dobre bukve med Slovenci razširjajo; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest težil in si grehov nakladal, če tega ne dela. §. 4. Dobički družnikov: 1. Vsak družnik, ako vestno spolnuje pogodbe, postane deležen vseh odpustkov, ki so je sveti Oče Pij IX. v svojem pismu od 18. maja 1860 podel li in so ti le : a) Popolnoma odpustek na dan, ko kdo v bratovščino »topi, ako se zgrevano spove in sv. rešnje Telo vredno sprejme. b) Popolnoma odpustek p.a smertno uro vsakemu, ako se zgrevano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj preskdko ime „Jezus" zgrevano izgovori, ali pa vsaj v sercu pobožuo izdihi.e. c) Popolnoma odpustek vsakemu družniku, ako se zgrevano spove in sv. rešnje Telo prejme in na dan svetega Mo-hora ali pa na eden, kteri si bodi izmed sedem sledečih dni braterno cerkev, ali pa, če je ni, svojo farno cerkev obišče in tam pobožno moli za edinost keršanskih vladarjev, za pokončanje \seh krivover in za povišanje svete katoliške cerkve. d) Odpustek sedem let in 280 dui (sedemkrat štirdeset dni) štirikrat vsako leto, ako družnik kak vsednji dan ali kako nedeljo braterno cerkev, če pa je ni, kako drugo od škofa poterjeno cerkev, kakor zgorej, obišče in pobožno moli. e) Odpustek šestdeset dni, kolikorkrat je družnik pri sveti maši ali pri kakem drugem cerkvenem opravilu v braterni cerkvi ali kapeli pričujoč; ali pa kolikorkrat kako od škofa poterjeno procesijo ali presveto rešnje Telo, naj se že v procesiji okoli nosi ali kakemu bolniku na dom nese, pobožno spremlja, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj tedaj, ko zvon zasliši, en Očenaš in češčena si Marija za rajne družnike odmoli ali pa slednjič ktero si bodi dobro in ljubeznjivo delo stori. Ti odpustki vsi se zamorejo po priprošnji tudi za verne duše v vicah zadobiti. i. Vsak družnik se udeleži vseh molitev in daritev sv. maš, ki se v namen te družbe opravljajo. 3. Od vsakih bukev, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po enem iztisu za svoje plačilo. Kdor pa letnino plača po dvoje, troje itd., dobiva tudi po dvoje, po troje itd., izdanih bukev. 4. Vsak družnik ima pravico, take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbinim odbornikom priporočevati, naj je na svitlo spravijo. §. 5. Voditev družbe. 1. Kakor cerkvena družba te škofije stoji ta družba vselej pod nadgledstvom knezoškofa Kerškega, in pod vodstvom od ravno tega knezoškofa poterjenega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. 2. Po krajih, kjor so fajmošter družnik, so oni tjdi njen predstojnik za svojo faro. Ako pa niso družnik, izvoli družbin odbor koga drugega (ako mogoče kakega duhovnika) za predstojnika. Ta oskerbljuje družbina opravila: on prejema nove druinike, jim izroČuje družbine bukve, in pobira in zarajtuje njih letna plačila. B. Vodila opravilnega reda. §. 1. Da doseže družba ali bratovščina sv. Mohora svoj imenitni namen, zato bo izdajala vsako leto: a) Dvoje „slovenskih večernic", namenjenih za priproste kmečke ljudi, ki bodo obsegale mične povesti, čedne pesmice, zanimive obraze iz življenja raznih narodov, mnogotere poduke o natoroznanskih resnicah in druge reči za poduk in kratek čas mladim in starim; b) majhen družbin „koledarček", ki bo zapopadal razun navadile pratike imenik častitili drožnikov, vse družbine račune in mnogotere krajše nravnopodučne spise za mladost in za odraščene ljudi; c) kolikor bodo pripuščale dnarne moči, še kake druge bukve, priprostemu kmetu v požlalitnovanje ali častiti duhovščini v koristno rabo. Vsi spisi, ki je misli družba lia svitlo dati, morajo pa v čisti, lahko umevni slovenščini zloženi in po kakem visokočasti-tem škofijstvu poterjeni biti. §. 2. Razpošiljale se bodo družbine bukve trikrat v letu (mesca marca, mesca julija in mesca novembra) *) po tistem potu, po kterern jih vsak družnik prejemati želi. Navadno se bo to godilo po vis. Čast. dekanijstvih, kterim se bodo bukve za vse družnike v njihovem okraju do pošti pošiljale. §. 3 Da si pa družba lože pridobi dobrih bukev in spisov, plačevala bo gg. pisavcem izvirne sostavke po 9 gld. za tiskano polo v majhni obliki, kakor jo kažejo „Večernice", poslovenjene pa po G gld,; Če se bodovtiskali na veliki osmerki, jim bo dajala za polo po 3 gld. več. Če pa šlevilo družnikov v kakem letu *) Da se čast. gg. prejemnikom manj poštnine prizadene in si tudi družba prevelikih stroškov za Stemplanje voznih lističev prihrani, samo enkrat v lotu in sicer mesca julija. čez J 000 naraste, plačevala jim bo za izvirne sestavke po 5, za prestave pa po 3 gld. več za tiskano polo *). §. 4. Ime vsakega družnika se vpiše v družbine ali bra-terne bukve in se mu pošlje v znamnje njegovega pristopa podoba sv Mohora. — Kdor se pa hoče za vse žive dni iznebiti letnega plačila, plača v družbino matico v kovanem dnarji ali v bankovcih 15 goldinarjev na enkrat ali pa 7 gold. 50 kr. vsaj dvakrat v teku enega leta; kdor pa svojega polovičnega plačila v družbino matico pred pretekom ustanovljenega obroka ne dopolni, zgubi pravico do pervega polovičnega plačila. S tem plačilom postane vsakdo dosmertni družnik, ter si pridobi pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in tarne bukvarnice pa za vse čase svojega obstanka. Ime vsakega dosmertnega družnika se ne vpiše samo v braterne bukve, ampak tudi v matični zapisnik in se mu pošlje v častno znamenje, da se šteje med utemeljitelje družbe sv. Mohora, listina s podobo svetega Mohora, ki jo podpišeta razun vodja in tajnika, vsaj še dva druga odbornika. §. 5. Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja in letnina letnih družnikov se smejo obračati v natiskovanje družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala bo pa matica: a) po plačilih dosmertnih družnikov; b) po dobrovoljnih darilih; c) po darilih tistih gg. pisavcev, ki družbi svoje spise brez plačila prepuščajo; in d) po tistih denarjih, ki jih bo vsako leto vergla kupčijska razprodaja družbinih bukev. §. 6. Družbina opravila bo oskerbovalo devet v Celovcu bivajočih odbornikov, ki pa morajo letni ali dosmertni udi biti. Sklepali bodo po čezpolovičnici glasov. Eden izmed njih je družbin vodja, eden vodjev namestnik in oskerbnik druž-binega premoženja, eden pregledovavec družbinih računov, eden tajnik in vrednik družbinih spisov, ostali pa bodo skerbeli za naglo in natančno razpošiljanje družbinih bukev. §. 7. Ako bi se družba sv. Mohora iz kakega posebnega vzroka kedaj razvezala, im& vsak živi dosmertni družnik pravico do vloženega plačila; kaj se pa ima ž ostalim premoženjem zgoditi, razsodi z visokim družbinim zavetnikom družbin odbor. *) Ako so apisi popolnoma pravilno pisani, plačuje se zdaj za polo po tri goldinarje več. Ta vodila se smejo le po dogovoru in po črezpolovičnem dovoljenji vseh živih dosmertnih družnikov prenarediti. V Celovcu 24. junija 1860. JDi*. Tal. Miillcr, korar in viši šolski ogleda kot vodja. A ml. Einšptclcr, duh. svetov, in katehet na realki kot vodjev namestnik. Ant. Janeilc, c. k. gimn, učitelj više realke kot tajnik, P. Kad Robida, c. k. gimn. učitelj kot pregledo-vavec družbinih računov. Jožef Godlua, c. k. kam. komis,, odbornik. Kari Diii'nwirt, špiritual, odbornik. Iiambert Ferčnik, mestni kaplan, odbornik. Krištof Kandut, stolni kaplan, odbornik. Gregor S o mor. c. k. norm. učenik, odbornik. Semnji na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, Na Kranjskem. V Bislrici na Pivki, poned, po sv. Jurji, in po sv. Martinu ; v Bohinju, 24. jun. in ti. dec. Na Bučki, v kerškem kant., 21, febr., 25. apr., poned, pred kresom, poned pred sv. Mihelom in 11. nov. V Cerkljah, 17. jan., veliki petek, 16. avg. in 21. okt. V Cérknici, 24. febr., 4. poned, po veliki noči, 26. jul. in 2. nov. VCermošnicah, 12. marca, 24. jun. in poned, po roženkr. nedelji. V Cernomlji, vsak kvaterni torek, véliki torek, po sv. Petru in Pavlu in po sv. Simonu in Judi. V Dobernieah, velikon. torek, 4. maja in sredo po sv. Jakobu Na Dobravi, 14. febr., véliki poned, in 29. avg. V Dobu, 14. febr., 15. jun., 10. avg., 28. dec V Doljih, 20. jan,, 3. poned, po veliki noči, poned, pred sv. Lorencem in 29. sept. V Grahovem, 9. febr., in 17. apr. V Hotedrašici, 10. okt. in 21. nov. V Idriji, váliko sredo, 16. maja, 15- okt. in 4. dea. V Idriji spodnji (pri fari), 3. maja, 17. avg., poned, po roženkr. ned. in 11 nov. Na Igu, 27. febr. 20- marca, 2. poned, po veliki noči, binkoštni četertek, 10. avg., in 11. nov. V Št. Jerneji, poned, po sv Trojici, 24. avg. in poned, po vernih dušah. Na Jesenicah, 22. jul in 2. nov. V Kamni gorici, 10. avg. in 4. dee. V Kamniku, 20. jan., 12, marca, 9. jun., 24. avg. 25. okt. in 4. dec. Na Kerki, poned, po sv. 3 kraljih, 16. maja, 5. jun. in poned, po roženkr. ned. V Kerškem, 3. febr., pustni ponedeljek, 18. marea, 4 maja, 4 jun., 2 avg., poned, po sv. Luki in 25. nov. V Kočevji, 20. jan.. 4. maja, 15. jun., 25- jul., 24. avg., 30. nov., 31. dec. V Kostanjevici, poned, po tihi ned., po sv. Jakobu, po sv. Mihelu in kvat. poned, v adventu. V Kranjski gori, ponedelek pred žegnanjsko ned. V Kranji, 25. apr., 1. avg., 21. sept., 18. okt. in 11, nov. V Krašnji, 5. avg. in 21. dee. V Kropi, 12. jul. in 6. nov. V Leskovcu pri Kerškem, poned, pred sv. Jurjem in 14 avg. V Litii, poned, po 4. ned. v postu. 4 maja, poned, po sv. Telesu, po sv. Mihelu in po sv. Miklavžu. V Ljubljani, 3 poned, po sv 3 kraljih, 1. poned, m. maja, poned, po sv. Petru in Pavlu, po mali gospojnici, in po sv. Leopoldu, vsak semenj terpi ves teden. V Logatcu doljnem, 3. jan, 12. marca, 24. okt. V Logatcu gornjem, petek po nebohodu Krist., poned, po roženkranski nedelji in 13. dec. V Loki, 17. marca, 24. apr , binkoštni torek, 24. jul., 24. avg., '29. sept. in 25. nov. V L o ž u, 4. maja, 16. avg. in 28. okt. V Lukovcu, v Berdskem kant., 3. febr., 26. marca, 27. apr. in 9. sept. V Mengšu, 9. febr., 17. marca, 25 maja, 29. sept., 6, nov. in 13. dec V Metliki, torek po sv. 3 kraljih, po svečnici, po sv. Jožefu, po beli ned., po binkoštih, po sv. Marjeti, po vélikem šmarnu, po sv. Mihelu, po sv. Martinu in po sv. Miklavžu. Na Mirni, 24. jun. in 3. nov. V Mirni peči, 20. marca, 31.maja, 30,jun., 29 sept in 29. dec. V Mokronogu, sob, pred tiho ned , sob, pred sv. Jernejem, 28. okt. in 9, dec. V Moravčah, 24. febr , véliki poned., 16. maja, 21. jun. in 11. nov. V Motniku, 12. febr., 3. poned., v postu, 22. apr. 2 jun. in sredo po roženkr. nedelji. V Novem mestu, torek po sv. Antonu p., pred sv. Jurjein, po sv. Jerneji, po sv. Lukžu in po sv. Andreji. V Planini, 24. apr., 12. jul., 16. avg. in 30. nov. V Polhovem gradcu, poned pred tiho ned. in 13. juri V Postój ni, poned, po nebohodu Krist., 24 avg., 18. okt. in 3. dec. V Radečah, 1. pond. v postu, poned, pred sv. Jurjem, 28. jan., I. sept. poned, po sv. Martinu in 27. dec. V Radolici, 12. marca, 24. apr., binkoštni vtorek, 26. jul., 28. okt., 13. dec. V Razdertem, 14. febr. in 11 nov. V Ratečah, pri Kranjski gori, poned, po žegnanjski ned. V Ribnici, 2. jan , 2. poned, po veliki noči, 24. juu., poned, po 2. avg. in 21. sept. V Rov t ah, poned, po tihi ned., 24. jun., 10. avg. in 29. sept. V Se no ž écah, binkoštni četertek in poned, po kvat. nedelji jeseni. Na Skarúeini, v Kamniškem kant., 15. apr., 1. sept., in 28 okt. V Slapjem na Vipavskem, véliki poned, in 22. nov. V Sodražici, poned, pred sv Gregorjem, 22. jul. in 15. okt. V Sorici, 1 maja in v18. okt. V Starem tergu, v Černomeljskem kant, 13. jun. in 1. okt. V Svibnjem, 1. maja in 25. maja. V Šmartriem, pri Litii, poned, po sv. Jakobu in po sv. Martinu. V Štorji, na Vipavskem, l.febr., poned po beli ned. in sredo po roženkr. ned. V Temo ve m, na Pivki, poned, po sv. 3 kraljih, po sv. Petru in Pavlu in 19. okt. V Teržišči, (pri sv. Trojici), poned, pred nebohodom Krist,, po sv. Trojici in 23. jun. V Teržiču, 18. marca véliki četertek, poned, po sv. Trojici, 30. nov. in 21. dec. V Toplicah, pri Novem mestu, 21.jan., četertek po sv. Matii, po sv. Florijanu, pred vnebovzetjem Marije D. in po roženkr. ned. Na Travi, naKočevskem, 1. maja, po sv. Urhu in 10. avg. Na Trebélnem, sob. po veliki noči. V Trebnjem, 13. jun., 12. jul. in 16. avg. V Turjaku, 12. marca in 30. nov. Na Uncu, 17. jan. in 1 poned, m, marca. Na Vačah, v litijskem kaut., poned, po beli ned., torek po sv. Trojici, 16. avg. in 30. nov. Na Ver h ni ki, kvat. poned, v postu, velikonočni torek, poned, pred nebohodom Krist , po sv. Trojici, 25. jul., 6. nov. in 27. dec. V Verhpolji, na Vipavskem, 22. jan. in 9. jun. V Št. Vidu, pri Zatičini, velikonočno sredo, binkoštni torek, 15. jun., poned, po malem šmarnu in po roženkranski ned. V Št. Vi du, na Vipavskem, 14. marca, 15. jun. in 14 avg. V Vipavi, pustni poned., velikonočni torek, poned, po an-geljski ned. in 28. oktobra. V Višnji gori, vsak poned, po kvaterni ned., véliki poned., 24. jun , 26. jul., 1. sept. in poned, po vseh svetih. Pri sv. Voljbenku, soboto po sv. Jurji in po sv. Jakobu. V Zagorji za Savo, 9 febr., 12. maja, 30. jun., 2. nov., 31. dec. V Zagorji na Pivki, 17. jan., vel. poned., binkoštni poned, in 11. nov. V Zatičini, véliki četertek, poned, po nebohodu Krist., 20. avg. in 25. nov. V Železnikih, 17. jan. velikonočni torek, 10. avg. in 30. nov. V Žireh, 17. jan. , srédpostno in veliko sredo, 4. jul. in 21. oktobra. V Žužemberku, 3. febr., 12. marca, 24. apr., 9. jun., dan. po nebohodu Krist,, 14. sept., 28. okt. in 6. dec. v Na Štajerskem. V Gradcu, 4. poned, v postu in 1. sept.; vsak semenj terpi tri tedne V Št. Andražu pri Ptujem, 20. jan. in 30. nov. V Arnožu, 20. jan., cvetni petek in 24, sept. Arvežu, 24. febr., križev poned. 20. jul,, 24. avg., poned, po sv. Mihelu in 21. nov. Pri sv. Barbari, 20. marca, velikonočni torek, 5. maja, 15. jun., poned, po škapul. ned. 10. avg. in 29. sept. V Bistrici slovenski, 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul. 24. avg. in 29. sept. V Braslovčah, poned, po sv. Matiji, cvetni petek, križevo, sredo in poned, pred sv. Matevžem. V Bržžicah, 14. febr., po sv. Florjanu, 13. jun., 10. avg. 6. novembra in kvat. sob. advento. V Bruku, poleg Mure, 1. poned, v postu, binkoštni torek in 11. nov. V Celji, srédpostno sredo, 1. maja, 15. junija, 10. in 28. avg., 21. oktobra in 30. novembra. Na Dober ni, poned, po svécnici, poned, po roženkr. ned., 6. decembra. Pri sv. Duhu, v Ložah, velikem, torek in 13. jun. Pri Št. Florjanu, 4. maja, vsak kvat. poned, véliki četertek in 21. dec. V Frauhajmu, 26. jul. in 21. sept. V Firštenfeldu, 2. poned po božiču, križev poned,, 24. jun., 28. avg., poned, pred vsemi svetimi in pred sv. Miklavžem. V Gomilici, 25. jan., 30. jun., in 14. nov. V Gornjem gradu, 6. februarja, 4. maja, in 9. sept. Na Hajdini, v mariborskem kant.i 5. sob. po veliki noči, 1. maja in 30. avg. V Hočah, 23. apr. V Ivnici, cvetni petek, 23. apr., 22. jul., in 14. sept. Pri sv. Jakobu na Dolih, 10. marca, poned, po sv. Jurji, 31. jul., poned, po sv Mihelu. V Št. Janžu, 17. jan. in poned, po sv. imenu Marijinem. V Jarenini, 3. febr., véliki četertek, križev poned., 10. avg., 16. avg., in poned, po roženkranski nedelji. V Judenburgu, petek po nebohodu Krist. in 21. okt. V Št. Jurji, v št. lenartskem kant., 23. apr. V Št. Jurji, v mariborskem kant,, 23. apr. in 8. jul. V Št. Jurji, podRifnikom 12. marca, 23 apr., 4. maja, poned, po sv. Trojici, 22. jun,, po kvat. ned. jeseni in 28. okt. V Konjicah, véliki četertek, poned, po sv. Jurji, križevo sredo, 24. jun., 31. jul., poned, po sv. Mihelu in 3. nov. V Kostrivnici^ 10. marca, 25. apr., 15. jun. 30 jul. V Kozjem, 16. apr., 25 jul. in 7. sept. Na Laškem, 24. febr., veliki četertek, 23. apr, binkoštni torek, 24. jun., 21. sept., 11. nov. in 21. dec. V Lembergu, 4. poned, v postu, cvetni petek, 12. apr., poned, po sv. Urhu in 5. avg. V Št. Lenartu, v Slov. goricah, poned, po beli ned., 24. jun., 2. avg. in 6. nov. V Lipnici, poned, po svečnici, 1. maja, 25. jul. in 11. nov. V Ljubnem, na gornjem Štaj., 25. jul. in 30. nov. Na Ljubnem, 1. maja in 19. nov. V Loki, 22. maja, poned, po sv. imenu Marijinem. V Št. Lovrenci, na ptujskem polji, tO. avg. in 29. sept. V Št. Lovrenci, v puščavi, 4. maja in 10. avg. V Lučah, velikon. in binkoštni torek, 10. avg., 21. sept. in 6. dec. V Lutenbergu, velikonočni in vsak kvat. torek. V Mariboru, sob. pred sveonico, 4. jul. in sob. po sv. Luki. V Marenbergu, 4. poned, po božiču, cvetni poned, in binkoštni torek, 29. sept. in 11. nov. V Marijinem Celji, na gornjem Štaj., petek po nebohodu Krist., in 16. avg. Pri Materji Božji v puščavi, poned. po vil gospojnici. V Mozirji, 5. apr., 15. jun., poned. pred malo gospojoici. 16 avg. in 18. okt. V Mureku, 16. marca, 16. maja, 14. avg., 29. sept. in 6. dec. Pri Novi cerkvi, 10. avg. Pri Novi Štifti, 18. marca, velikonočni torek, in 2. jul. V Ormužu, cvetni petek, poned. po sv. Jakobu in 11. nov. Pri sv. Petru, pod sv. gorami, v Kozjanskem kant., 7. sept. Na Pilštajnu, 9. jun., 16. avg. in 29. sept. Na Planini, 1. marca, 12. maja, 15. jun, 13. jul., 15. okt. in 3. dec. Podsrždo, tiho soboto, 3. maja, binkoštno sob., 24. jun., 21. sept. in 19. nov. Podčetertkom, 16. marca, velikonočni torek, 10. avg. in 21. novembra. V Ptuji, 23. apr., 5. avg. in 25. nov. V Radgoni, 14 dni pred pustom, binkoštni torek, 10. avg. in 15. nov. V Rajhenbergu, veliki cetertek, poned pred binkoštmi poned. po sv. Telesu in 30. jun. V Rogatcu, 24. febr., 21. marca, poned. po beli nedelji križev poned., 25. maja, 13. jun., 12. jul., 24. avg., 14. sept. in 30. nov. V Rušah, poned., cetertek in soboto po mali gospojnici. V Selnici, v mariborskem kant., veliki poned., 3. maja in 6. novembra. V Selnici, na Savi, 14. febr., cvetni poned., velikonočno sredo in 22. jun. V Slovenjem gradcu, 25. jan., 4. in 6. soboto v postu, 12. maja, 10. avg. in 10. nov. V spodnji Poljskavi, 10. marca in 30. jun. V Središču, 14. febr., binkoštni torek in 24. avg. V Svičini, v mariborskem kan., 16. marca, 4. maja in 30. nov. V Setalih, v mariborskem kant., 24. jun., 25. jul. in poned. po vel. gospojnici. V Šmarji, poned. po sv. 3 kraljih, 3. poned. po veliki noči, poned. po sv, imenu Mari j nem in 4. dec. V Šoštajnu, velikon. torek, 22. jun., 12. jul. in 29. sept. V Štrasu, v lipniškem kant., 26. marca, 24. jun. in 28. nov. V Svambergu, 12. marca in 24. jun. Na Teharjih, 21. jan., 26, marca, 12 maja in 26. jul. Pri sv. Trojici, 4. maja, 28. maja, 16. avg., 28. avg. in 24. septembra. V Vele nji, 1. maja, križev poned. in 24. avg. V št. Vidu, 15. jun., 6. sept. in 6. nov. V Vitanji, sridpostno sredo, 25. maja in 20 jul. V Vojuiku, poned. pred svečnico, po beli ned , 16. maja, 4. jul. in 18. okt. V Voitsbergu, 1. torek v postu, velikonočni petek, 24. avg., 29. sept. in 28. okt. Na Vranskem, velikonočni torek in 2. sredo po veliki noči. V Vildonu, 24. febr., velikon. vtorek, 2. jul., 22. jul., 29. sept. in 25. nov. Na Koroškem. V Africi, tihi četertek, poned. pred sv. Lukom in po sv. Katarini. V Althofnu, velikonočni in binkoštni torek in poned. po sv. Martinu. V št. Andražu, cvetni petek, 3. maja, 28 avg. in 30. nov. V Beljaku, poned. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrenci. V Blajbergu, nemškem, 21 avg. V Celovcu, poned. po sv Janezu N. in po sv. Uršuli; vsak semenj 14. dni. V Črni, poned. po sv. Florijanu in po so Jerneji. V Doberli vasi, poned, pred sv. Lukom. V Dravbergu, doljnem 21. sept. VDravbergu, zgornjem, na pepelnico, srčdpostni petek, velikonočni torek, 4. maja, 14. in 28. jun., 9. in 24. nov. V Eberštajnu, torek pred cvet. ned., pred binkoštmi, 29 sept. in 27 dec. V Frežah, 3. febr., 1. maja, 24. avg. in 28. okt. V Gmindu, sob. po sv. treh kraljih, 1. torek v postu, poned. po mali gospojnici, po sv. Luki in 25. nov. V Gradišči, poned. po beli ned., po mali gospojnici, po sv. Marjeti in 30. nov. V Gra j fenb urgu, 15- in 28. jun., 29. sept. in 25. nov. V Grebinji, poned. po sv. Jožefu. V Gutštajnu, 23. apr., 24. jun. in 28. okt. Pri sv. Hemi, na Kerki, 20 jan„ binkoštni torek in 11. nov. V št. Jakobu, v Rožu, poned. po mali gospojnici. V Kapli, 1. maja, 2. jul. in 28. okt. V Kotičah, 3. febr., petek po neb>hodu Krist, 24 avg. in 2. poned. m. okt. V Kot&ričah, pustni poned,, 26. jul. in 21. okt. V Labodi, 12. marca, 4. maja, 24. avg. in 7. dec. V št. Lenartu, velikonočni in binkoštni torek, 10. avg. in 28. okt. V Mavtnu, 25. apr., poned. pred sv. Mihelom. V Milštatu, sredo po sv. 3 kraljih, 4. torek v postu, 23. apr., 18. okt. in kvat. sredo v adventu. V »t. Mohorji, cvetni poned., torek pred binkoštmi in 28. okt. V Naborjetu, poned, pred vsemi svetimi. V Paternijonu, pustni poned., 8. juh, poned, pred. sv. Martinom in kvat. poned, v adventu. V št. Pavlu, 25. jan., velikonočni in binkoštni torek in 29. septembra. V Pliberku, 8. jun., 1. sept. in 6. nov. V Podgorjah, binkoštni torek. Podkloštrom, 4. maja in poned, po vseh svetih. V Pontablu, 30. jun. in 16. okt. V Pusarnici, véliki poned, in 29. sept. V Rajhenfelsu, 25. jul. VRenvegu, velikonočni torek, 1. maja in kvat. četertek jeseni. V Rožeku, 29. sept V Saksenburgu, 1. maja, 25. jul. in 28- okt, V Spitalu, 4. poned, v postu in poned, po sv. Martinu. V Strasbergu, poned, po sv 3 kraljih, 1. četertek v postu., 25. jul., 10. avg. in 6. dee. V Tergu, pond. po iznajdbi sv. križa in 24. apr. Na'Terblzu, 1. sob. m. aprila, 30. jun., 16. okt. in I. sob. m. oktobra. « V Trebnjem, poned, po sv. Matji in po poviševanji sv. križa. V Velikovcu, 27. marca in 6. dec. V št. Vidu, poned, po sv. imenu Jezusovem in 29. sept.; vsak semenj po 4. tedne. V Volfsbergu, poned, po sv. Telesu in 13. okt.; vsak semenj po 4 tedne. V Zgornji Beli, 3. poned, v postu, 21. sept. in 14. nov. Na Primorskem. V Ajdovščini, 10. marca, križev petek, 24. jun. in 15. okt. V Akvileji, 26. do 28 marca, 11. do 13. in 19. do 21. dec. V Bol j uncu, v koperskem kant., 1. sept. V Bolcu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. V Brezovici, 28. apr., 3, jul. in 17. okt. V B ulj ah, v Istri, 17. jan. in 8. sept. V Buzetu, v Istri, poned, po sv. imenu Marijinem. V Cerkni, 24. febr. in 21. okt. V červinjanu, poned, po sv. Martinu, 3 dni. V Čresu (Cherso), 1. do 8. avg. V Dolini, 4. jul. V D vinu, 24. jun. V Gorici, 16. marca 8 dni, 24. maja 14. dni, 1. okt. 8 dni in poned. po sv. Andreji 14 dni. V Gradiški, 25. marca, 1. sept. in 25. okt. V Kanalu, poned. pred sv. Martinom. V Karminu, 25. jun. in 4. sept.; po 3 dni. V Kastvu, 22. maja, poned. po roženkr. ned. in 13. dec. V Kerku (Veglia), v Istri, 10. avg. V Komnu, 20. marca in 12. nov. V Kopru, v Istri, 21. sept. in 21. okt. Pri sv. Križu, poned. po sv. Telesu in 14. sept. V Labinu (Albona), 30. jun. in 7. okt. V Lokvi, veliki poned. in 9. nov. V Monfalkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. V Moščenicah, 3. febr. in 29 nov- V Muji, 7., 8. in 9. okt. V Novem gradu (Kastelnovo), v Istri, 16. apr., 28. jun. in 27. novembra. V Pasmi (Pisino), v Istri, 2. avg. V Piranu, v Istri, 24. apr. in 15. sept.; po 2 dni. V P ore ču (Parenzo), v Istri 21. nov. V P o viru, poned. po sv. Antonu Pad. in po sv. Frančišku Ksav. V Ročinu, v kanalskem kant,, 30. nov. V Rovinji, v Istri, 11. do 20 nov. V Sežani, 3. maja, 14. sept. in 12. vsacega meseca. V Šmarji, v s. kriškem kant., 3. febr. in 22. nov. V Ter s tu, 1. do 20. avg., 2. do 9. nov. V Tominu, 15. apr., 21. sept. in poned. po sv. Miklavu. V Turjaku, v monfalk. kant., 20. apr., 10. okt. in 9 dec.; po 2 dni. V Vodnjanu, 10. avg. in 13. dec. V Volovskem, v Istri, 16. maja. V Žlivji, 15. apr. in 26. sept. Postave za živinsko kupčijo. Milostljivi cesar skerbe za vse svoje podložnike; zatorej so dali postave, klere so gotova bramba zoper zgubo in goljufijo pri živinski kupčiji. „Te postave" — piše g. dr. BI. v „stoletni pratiki" — po vsili cesarskih deželah veljavne, so pa zato tako potrebne, ker je dosti lacih žinvinskih bolezin, ki se ne dajo vselej nevtegoma spoznati, in ker zviti prodajavci znajo marsi-ktero napako pri živini tako zakriti, da še umnega moža včasi osleparijo. Bolezni, za kfere so ccsarske postave dane, se imenujejo poglavitne ali po cesarskih po stavali zavarvane bolezni (patentni tadli, Hauptfehler, Gewährsmängel) Za take bolezni mora vsak prodajavec nekoliko časa porok bili, akoravno od njih pri storjeni kupčiji ni bilo očitno govorjeno , in mora denarje povernili in pri dano ali zamenjano živino nazaj vzeli, če je kupec eno ali drugo téh belezin pravem času, to je, ob času postavnega poroštva zapazil,ki je za vsako bolezen po priméri odločen, in (e se je zavoljo nje pri sodni gosposki oglasil. Sodna gosposka potem ukaže , da se vpričo nje živina od d v e h živinskih zdrav ni ko v ogleda. Drugačno ogledovanje nič ne veljâ. Če se je tedaj pri postavnem ogledovanji pokazalo, da ima ži\ina zares eno ali drugo poglavitno bolezen, in če prodajavec ne more očitno »kazati, da jo je živina še le pri novem gospodarji dobila, gré kupčija ali menja nazaj. Imenovane poglavitne bolezni imajo večidel to lastnost, da več časa skrivaj v živini ticé in da prodajavec večkrat še sam ni vedel, da njegova živina ni zdrava liila. Ker gré tedaj misliti, da se je bolezen že popre j, to je, takrat ko je živina še v rokah prodaj a v ca bila, pa le na skrivnem začela, zato se mu krivica ne zgodi, če jo mora po cesarskem povelji nazaj vzeti in denarje poverniti. Za ta čas ne more ne kupec za klajo, ne prodajavec za rabo živine povračila tirjati. Če se je pa kupec prepozno, to je, le en dan po preteče-nem posta* nem času pri gosposki oglasi, tedaj je že pravico povračila zgubil. Poglavitne bolezni, za ktiere je naslednji čas postavnega poroštva po storjeni kupčiji in prijetvi živine ■ dmer-jen, so : A. Pri konjih. 1. Kužna smo Ii ka (Rotzverdächtige Drüse) lôdni; 2. Smer-kelj (Kotz) 15 dni; 3. Nadùha (Dampf) 15 dni; 4. Norost ali tiščav ka vKoller) 30 dni; 5. Opornost (Stätigkeit) 30 dni; G. Mesečna bolezen na očesih (Monatblindheit) 30. dni; 7. Jasna slepota ali slepota broz mrene ali cinka v očesu (Schwarzer Staar) 30 dni; 8. Podkožni turi ali o g e r c i (Hautwurm) 30 dni. B. Pri govedi li : I.Francozi ali pohotno p o j a n j e (Franzosenkrank-li e i t, Stiersuclit) 30 dni; C. Pri ovcah: 1. K o z é (Blattern) 8 dni j Garje ali s r a b ali g* ri nt e (Raude, Kratze) 8_dni; 3. Metlaji na jetrih (Leberegel) 2 meseca; Metlaji na pljučih (Lungenwurmer) 2 mesca D. Pri preSičili: 1. Ikre ali gobe (Finnen) 8 dni. Imenovane postave pa tudi svojo veljavo takrat obderaé, kedar je per\i kupec kupljeno Živino kakemu drugemu, drugi treljemu in tako naprej, prodal. V tacih okoUšinah gré kupčija poreduma od zadnjega kupca do prodajalca nazaj, če ob tem postavni čas ni zamujen, ki za peryega kupca veljâ. Se vé, da vsak teli kupcev obderži zgorej imenovano pravico postavnega poroštva zoper svojega sprednjika; za per-vega kupca je pa po tem takem večkrat postavni čas že zamujen, če gré živina skoz več rok nazaj. Zatorej bi ne bilo pametno, ljubi moj prijatel ! živ ino, pri kteri si kako poglavitno bolezen (patentni tadel) zapazil, naprej prodajati in misliti, na tako vižo živine znebiti se. Zakaj primeriti bi se vtegnil -, da jo je že tudi drugi kupec naprej prodal, in da bi jo li moral po ob pravem času skazani poglavitni bolezni nazaj vzeti in denarje po erniti, kteri pa tebi ne bodo več povernjeni, če je postavni čas zamujen. Razun imenovanih bolezin pa tudi vsaka druga bolezen, kakoršna si bodi, storjeno kupčijo razdê r e , ktera se v pervih 24 ur ali po prejetvi živine pokaže in pri sodni gosposki ozuani. Ko bi bila živina v pervih 24 urah po prejetvi poginila, škoda tudi prodajavca zadene, če bolezen in smert ni očitno iz krivice novega gospoda rj a ali kupca živine napadla. Tako zapoveda 924. postava cesarskih postav nih bukev. Se vé, de se tudi takrat storjeno kupčija razdêre, kader je prodajavec dolžnost nase vzel, za vsako drugo bolezen ali napako skoz napovedani čas porok biti, če le ni po očitni krivici novega gospodarja živine napadla. Pravico pritožiti se, ima pa kupec še tudi takrat, kader je kako živino čez polovico predrago plačal, zakaj to je goljufija. Ako bi pa prodajavec očitno skazati mogel, daje živina še le pri novem gospodarji zavoljo lakote, nezmernega dela in kake druge nemarnosti poprej sno vrednost zgubila ; ali če je kupec živino pri kaki očitni dražbi (licitiringi) tako drago kupil ; ali pa če jo je iz p o- xxxn sebne praljubave aliposebnega nagnjenja po tidragi ceni kupil, in prodajavec skazati more, da sla se tako med seboj zastopila, nima kupec pravice več pri gosposki pritožiti se. Ker pa pravični Cesar nasproti tudi prodajavca škode varvajo, da ga goljufen kupec ne oslepári, zató so tudi postave dane, po kferih kupec zgorej povedane pravice zgubi, namreč : 1. K ipec se ne more pritožiti, če se je pri kupčiji sam očitno zave (al, da-za nobeno bolezen, kakoršna si bodi povračila terjal r.e bo; ali pa če mu je prodajavec že pri kupčiji očitno povedal, da ima živina to ali uno poglavitno bolezen in da mu za-njo nikakor noče porok biti, 2. Kupec tudi pravico povračila zgubi, če zamore prodajavec očitno skazati, da je ta bolezen še le pri kupcu živino napadla. 3. Če je kdo s kakim blagom ali s celo kmetijo vred tudi živino — kakor se pravi vse vkup (im Pauscli und Bogen) kupil, brez da bi bila živina posebej cenjena (Šacana), nima pravice povračila terjati, akoravno se potem kaka poglavitna bolezen prikaže, če le ni celó blaga več ko polovico predrago plačal. 4 Ako je bila živina od gosposke na dražbi prodana, mora jo kupec obderžati, kakoršno je kupil. To so cesarske postave, ktere sem vam, ljubi kmetje ! tukej zato na tanko razodel, da boste vedeli, kako se imate pri kupovanji živine ravnati, da si ne boste v lastno škodo prepira in pravd nakopovali. Kupec zdaj vé, kaj da mu po postavah gré, prodajavec pa tudi ne bo terdoglaven svoje terdil, in raji z lepim kakor z gerdim nazaj dal, na kar po postavah pravice nima Zadnjič vas moram pa še tega opomniti, da ni v arno, na semnji od neznanih prodajavcev živine kupovati, zakaj kje ga boste lovili ptujca, če vas je opeharil ? Nič vam ne bo pomagalo več, za ušesom praskati se ; vaši denarei so sli — Bog vé kam rakom žvižgat ! čast. g. g. udov družbe sv. Mohora. %»ve., pravdosr. in dež. posl., dr. Zu-panec J. za (Posečnikovo hišo v Martiniverhu), Kos A., stolni prošt in vesoljni škofov vikar, dr. Pogačar J. Z., st. dekan, Pavšler J., korar, Zupan J., korar in stolni župnik, Zavašnik J., korar in viši šolski ogleda, Volec J., korar, Poklukar J., korar, dr. Čebašek A., bogosl. prof., dr. Vonči-na L., bogosl. prof., Marn J., katehet in gimn. prof., Lesar A., kateh. in realk, prof., Melcer Dr., gimn. prof., Dolinar J., dosl. svčtnik više sodnije, Noli J., doktorand, Klemenčič J., norm. kateh., Heidrich Dr., Kosti G., Urh P., Križnar, stolne cerkve vikarij, Hočevar J., semeniški podv., dr. Pavkar H., semeniški spiritv., Potočnik M., nunski spov., Hočevar M., šentpeterski župnik, Karun F., ternovski župnik, Jeran L., tern. duh. pomočnik, Rozman J., vodja mestne glavne šole, Drobnio A., šeutpet. duh. pomoč., Pogačar M., škofov kaplan, Zamejec J., vojaški duh., Gnjezda Jan., prefekt v Alojzijevšči, P. Poljanšek M., F. Popovič K., P. Gregorič T., P. Fabian B., P. Volk E., P. Keržič A., frančiškani; dr. Semen J., prof. bogosl., Peternel M., realk, prof., Arce R., c. k. poštni uradn., Blaznik J., tiskar in mestni odbornik, dr. BIeiweis J., vredn. „Novic", mestni in deželni odbornik, Belec Terezija, Belar L., učitelj mestne glavne šole, Cigoj A., cerkovnik pri sv. Jakobu, Podmilšak J., gimnazijal., Derbič Urša, posestnica, Debevec J., tergovec in posestnik, Družba rokodeljskih pomočn., Drašlar P., terg. pomočnik, Gerkman Fr., učitelj norm. šole, Habič F., dek. pot, Hren A., posestnica vKrakovem, Jamšek J., terg., Jentl A., Jentl B., terg. pomočn.; Kersnik J., c. k. sodn. adj., Kozin K., zeljarj. hči, Lozar J., terg. pom., dr. Lehman E., derž. pravd., dr. Lovšin A., c. k. dež. sodn. preds., Močnik M., učit. mestne glavne šole, Mulej A., c. k. rac. uradn., Marn J., kmet, Maršalek A., kroj. mojst., Mileč R., tiskar, dr. Orel J., notar, Praprotnik A., mestne glavne šole uč., Pleiweis J., tergov., Peajakova Luiza, gospä, Pakič M., terg., Rasp. B., cerkovn. stolne cerk., Rihar G., stolne cerk. org., Ravnikar F., dež. rač. uradn., Safran F., stolne cerk. cerkovnik, Sovan F., st., Sovan F., ml., terg.; Svetina Marija, Svetina Terezija, po-sestn.; Smukavec J., v bolnici vradn., Tonija Jozipina, po-sestn., Tomec J., magistr. uradn., Tisen I., terg. pomočn., Umek Jera, posestn., Vilhar Iv., Vidic F., terg.; Vavrii Iv., više gimnaz. učit., Zorman Lenka, kuharica, Zupančič A., terg. pom., Zupančič A., semeniški hlapec, Žagar D., c. k. blag. uradn., Milavec Antonija, gospodičina, Svetec L., magistr. komisar, Zupan V. C., terg., Medec Marija, žulčeva hči, Ramovš F., hlapec, usmiljene sestre v bolnišnici, Mergole A., cerkv. v bolnišn., Kos Lavoslova, gospodič., Blažii M., semeniški hlapec, GosarJozip., kmet. hči iz Šiške, Jakel G., semen, duh., Kurent D., Pečnik V., Novak J., Kumer A., Čuber E., Fettich - Frankheim A., Grošelj J., Gerjol L., Žagar F., Zamik M., Vrančič F., Maloverh G., Stupica F., Mohar J., Koren Ig., Stamcar J., Sitar F., Skufca A., Poč M., Košmelj J., Skofič J., Kutnar N., Špendov F., Pogorelec A., bogoslovci; Ivlofutar J., Jaklič J., semeniška duhovna; Schweiger F., Stupar J., Valentinčic V., Prijatelj M., Sajé M., Koželj M., Ramoveš J., Zupančič A., Kobijica J., Abzec Júvan J., Bernard V., Mohar P., Kilar J., Cernalogar F., Žužek Š., bogoslovci; Lenasi T., semeniški duh.; Pogorelec A., bogosl., Pavlič K., seminiški duh., Puer Al., Virant J., bogosl.; Vesel L., privatni; Pogačnik J., Kunstel F., Mándele A., Končnik D., Prijatelj P., Pašič J., bogoslovci; Masterl A., Zupan J., osmošolca; Gerčar B., Sraj A., sedmo-šolca; Zaplotnik J., Khern R., Podboj I., Jamnik T., Tavčar G., Hubad F., Velikaverh I., Selevšek I., Kukelj T., Klun I., Križaj M., Klemeneič J., Škerjanec Iv., Dolžan T., Rakovec V., Goste F., Groznik F., šestošolci, Resman Iv., Marinko J., Možina L., Tonejec M., Iglič A., Erker J., Ločnikar F., Oblak L., petošolci, Kolir M., četertošolec; Detelja Fr., Rihar Iv., Šivec A., Žlogar A., tretjošolci; Zmerzlikar A., realec; Pengov A., učenec kupčijske šole, Svetina B., Četertošolec ; Pavlin I., Šusteršič Al., Traven F., petošolec, Konig O., šestošolec; Karlin D., petošolec; Mekinec F., sedmošolec; Bergant F., tretješolec; Travner J., drugošolec ; Plešic J., Zupanec Iv., pervošolca; Jeric V., učenec gl. šole; Ogorelec J., pervošolec; Fr. Leveč, sedmošolec. Št. Vid. PotočniTc B., fajm.; Stare A., duh. pomoča.; Jenko Manica; Kunavar J., podobar; Štrukelj A., marelar; Tomec M., podob, učenec. Dobrova. Kajdiž T., duh. pomočnik. Šmartno. Namre A., fajm.; Malnaršič J., duh. pom.; Zalokar J., posestnik; Kimovec Jerica, Marija in Rozalija, mojškre; Korbič Mina, dekla; Sešek J., posest, in mlinar; Sešek Mi-cika in Johana, mlinarski hčeri. Kolovrat. Novak J., fajmošter. Polhov gradeč. Jereb F., Povše M., duh. pomocn., farna šola. Skaručina. Stritar A., duhov, v pokoji. Cerklje. Klemen A., duhov, pomočnik. Št. Helena. Razpotnik J., fajmošter, Vode J., tergovec. Brezovica. Sranec St., duh. pomoč., Andišek Marija, Balaneč Amalija, Istenič Jera. Ig. Kosec j., Peterlin A., duhov, pomoč.; Govekar F., učitelj; Lunder F., poduč.; farna šola; Pavlio F. Borovnica. Pavlovčič F., hlapec. Mengiš. Tavčar N., Jaklič St., duh. pomoč. Goričica. Pec Ignaci, kurat. Obloke. Lovšin S., duh. pomočn. Polje. Mali N., duh. pomoč., Babnik Frančiška, poseštn. Rakovnik. Barbo grof Jozip Waksenstajnski, grajščak, Blagne A., oskerbnik. Leskovec. Lavtarjeva Marija, posestnica. Berdo. Švarcelj Antonija. Ribnica. Lesar J., Lesar M., kmeta; Lovšin Mica, Kljun Mar-janica, kmetici. Sora. Jereb M., duh. pomočnik. Semič. Pleško F., duh. pomočnik. Rob. Rant F., župnik. Breznica. Zupan Neža, kmet. hči. Število družnikov: 266. Dekanija Loka. Dekanijski predstojnik: Kromer Fr., dekan. Stara Loka. Kromer Fr., fajm. in dekan. Loka. Vidmar J., kpl., glavna šola; Kome Fr.; Oroslav; Horvat M., nun. spoved., ljudska knjižnica, Hafner J., župnik v pokoju, Mohar BI., posestn., Poljanec Meta, posest., Novak Fr., Novak Urša; Peternel Mica, Oblak Katra, G a Sperm Lenka, mest. dekleta, RebolFr., hlap., Šubic Polona, perica, Zelnik Lenka, posest., Certanec Neža, posest., Kožuh BI., Ažman Mina, mežnarica, Triller M., Bezovičar Meta, Sta-nonik Micika, Kupar Jera, dekla, Dolenec Neža, Omejec Urša. Stara oslica. Šlibar M., fajm. Dražgoše. Habe J., fajm. Sorica. »are, duh. pom., Bizjak H., uč., farna bukvarnica. Poljane. Globočnik J., fajm., Berčič J0 in A. Rožič, kapi.; Pintar U. in Debelak U., km.; Šubic Š., rokodel.; Potočnik J., km. sin; Kobav A. Železnike. Fine A., fajm., Babnik J., kapi., Farna šola, Le-vičnik J., fuž. in uč., Klopčič P., kov. mojst., Lotrič Fr., kov. mojst., Steinmec Fr., posest., Potočnik T., šolar, Kavčič J., klobučar, Dolenec T., kov. mojst., Habijan J., čevljar, Polak M., šolar, Kobljar Greg., fuž. sin, Potočnik Fr., dninar, Demšar J., šolar, Petrač Šim., cajnar, Poštna mati, Globočnik Marija, posest., gospodičina Talar Frančiška, Potočnik Jovana, šolarica, Gašperin Rotija, fuž. hči; Iiošmelj Ana, Talar Marija, posestnici; Žnidar Marija, pevkinja, Boncelj Lucija, fuž. hči; Lavtar Katarina, šol., Rant Anica, d.. Košmelj Antonija, šol., Trojar Elizab., mojškra. Jesenovec. Rozman Marija, km. hči. Martini verli. Tušek Gr., k m. s., Rant Minca, mojškra. Zalilog. Pintar A., fajm., Frelih Minca Orbančkova , Žbontar Marija, kramarica. Rtulno. Lotrič Lenka, kmetica. Cešnica. Trojar Marija, tes. hči. Selce. Mayr Vinc., fajm.; Skul V., kapi., Jalen Sim., kapi., Šmid M., župan, Lusnar M., Žagar, Okorn Ig., terg. Sv. Lenart. Pavlic And., fajm. Štev. družnikov: 84, Dekanija Metlika. Dekanijski predstojnik: — Metlika. Si. čitavnica; Golobic A., kapi. Stari terg. Merzel J., fajm. Semič. Rozman L., kapi. Sutaor. Skofic J., fajm., Farna iola. Dragatuš. Volčič J., kapi. Vinica. Mraz T., fajm. Cernomelj. Šutej M., župnik; Gros J., šolski vodja; Domi-celj A., kapi. Štev. družnikov: 11. Dekanija Moravče. Dekanijski predstojnik: T o m an J., dekan. Moravče. Tom an J., dekan, Zore J., kapi., Avbelj M., Je- rančie T., duhoven v pokoju, Lavrač J., posest. Krašnja. Vari J., fajm., Kogej J., učit., 1., 2., 3. in 4. pevka Krašnjiške cerkve (4 izt.), Adamec Keza, km. hči. Ulagovica. Zupančič J., fajm. Vače. Mazek L., benefieiat. Hotič. Stroin Fr., lokalist. Zagorje. Jarec J., kapi., Štajnar Alojzija, mojškra, Dernovšek Beza, km., hči. Štev. družnikov: 18. . \ Dekanija Novo mesto. Dekanijski predstojnik: — JVovo mesto. Komlanec J., Steklasa J., Zaman A., Šalekar N., Erjavec A. in Eeich Henr., gimn. učenci. o. Orešnik J., fajm., Orešnik Mica, kuharica, Pugelj Fr., orglar. Sv. Peter. Turk J., učit., Turk Neža; Turk Alojzija, Krajnc Ana. Šmihel. Mejač A., fajm. Prečina. Preša J., kapi. Stopiče. Lukanec J., kapi. Štev. družnikov: 16. Dekanija Postojna. Dekanijski predstojnik: Hitzinger Peter, dekan. Postojna. Hitzinger P., farman in dekan, Belar J., duh. pomoč., Vesel J., šolski vodja, Likar H., grajšč. oskerb., Der- Lxxirr mel Karol, učit., Kodrié Fr., služab., Zuzzi Marija, krama-rica, Lavrenčič Jožefa, posest., Kolar Neža, posestn., Del-negro Katarina, zid. mojstra hči, Silvester Radosl. Slavina. Pokorn A., farm., Erjavec J., duh. pomoč., Klemenec Fr., ekspozit v St. Petru. Hrenovice. Blaznik J., farmanov namest., Gerčar J., duh. pomoč., Molj G., duh. pomoč., Juh M., učit., Gašperin K., podučit., Fajdiga Št., km., Zalar Jovana, Jager Jera, Berne Marija, km. deklice. Senožeče. Pašič J., farman, Legan Fr., duh. pomočn., Delar Ana, tcrgovka. Vreme. Rudolf L., farman. Štev. družnikov: 27. Dekanija Radoljica. Dekanijski predstojnik: Vovk Simon, dekan. Radoljica. Vovk S., dekan, Lah V., kapi. (3 izt.), Turna J., učit., Burnik J., podobar, Mihelač Fr., knjigovez, Resman J., strojar, Janč Fr., klobučar; Skumavec A., Ambrožič M., duhoven v pokoju; Farna bukvama; Zalokar J., lekar, Pretner Fr.; Malij Meta; Balant Urša. Grad. Peharc Sim., fajm.; Engelman Val., Sola v Gradu- Jesenice. Bizjak J., fajm,, Kliuar K., kapi. Mošnje. Potočnik A., fajm., Muhovec BI., kapi. Begune. Keše Silv., fajm.; Hrovat J., Pretnar M. Kamnagorica. Bernik L., fajm., Sterbenee J., kapi., Šuster-šič Reza, posestn., Neža in Mina Šusteršič, učenk., Šusteršič Marija, Šusteršič Jera. Bistrica. Mesar J., fajm., Kristofič L., kapi., Pezdič J., učit. Gorje. Tedesehi K., fajm., Kljun K., kapi. Dobrava. 1'otičar J.. fajm. Ljubno. Vovk J., fajm. Ovsiše. Klapsič J., fajm. Lesce. Hudovernik Fr., fajm., Božič J., km.; Brence M., župan v Hrašah. Breznica. Pintar L., fajm., Razboršek J., kapi., Medja J., učit., Dolžan KI., km.; Noč J., km.; Zupan J., Fertin J., Baloh Fr., Klinar Fr., Zupan A., kmetje; Zupan T., kolar, Resman Mina, Kersnik Mina, Koselj Mina. Kropa. Zabrezovnik J., bénéficiât; Zarnik M., učit., Jelene T., pot; Poznik Neža, Pire Br., urar. LXXIV Srednja vas. Jet-ala J., kaplan, Zupanec J., posestn., Kovačič L., Cvetek M. in Urh M., kajž. hčeri. Koprivnik. Sodnik J., fajm. Leše. Smrekar A., fajm. Hela koroška. Plemel V., fajm., ßasperin V., fužinski oskerb-nik, Rant P., gozdni vradnik, Gradisek M., sluga, Poklu-kar J., posest., Andrejčič Meta, služabn. Bela bohinjska. Eder J., fajm., Mencinger Fr., žrebljar. Kranjska gora. Dimnik Helena, Pintar Helena, Tarman Mina, Mertelj Urša, km. hčeri; Lavtižar Mina, posestnica. Iktlje. Tomelj J., kapi.; Hudovernik M., učit., Pogačnik Mina, km. hči, Furmahar Karolina, kuharica, Smolej Tine, mlinar, Smolej Neža, mlinarica, Klančnik A., derv. mojst., Ambrušič M., km. s., Lavtižar Neža, samica, Dolžan Mina, km., Klančnik Lenka, km. hči, Egaster Spela, gostja, Svetina Mina, gostja, Dolžan T., km., Rabič M., kovač, Dolžan Lenka, kmetica, Luks Jera, dekla, Košir Ana, dekla, Pšenica Mina, km., Hlebanja Meta, gostja, Hlebanja Lenka, gostja, Teljat Mina, gostja, Peternelj Lenka, gostja, Lah Klemen, farovški dninar, Dolžan Lenka, km., Goja P., der-varski mojst., Goja Mina, njegova žena, Polda Lenka, km. hči; Potočnik Lenka, šivilja, Dolžan U., km. sin, Dolžan Jera, km. hči, Rant Mina, d., Lakota J., km., Pristov J., km. Zima Mina, babica; Mlinarjeva hiša, Tomelnova hiša iz Do-brolevega. Štev. družnikov: 120. Dekanija Ribnica. Dekanijski predstojnik: — Ribnica. Smolej M., kapi., Arko A., žup.; Šlee A., vertn.; Robek Alojzija, gospa; Podboj Marija, posest, hči. Dobrépolje. Sežun V., fajm., Böhm Ign., kapi., dr. Ilogač J., kapi., Pečnik J., posest., Brodnik A., posest., Berdavs Fr., štacunar, Zupančič J., km., Fegec Marija, učenka. Sodražica. Lesjak J., fajm., Kaplenk J., kapi., Gornik Magd., Fajdiga Elizabeta, Levstik M,, šol. Dolenja vas. Jan Pr., kapi. Lašče. Brodnik J., fajm., Dolinar Fr., kapi. Škocijan. Čibašek A., fajm. JVovašfiff. Janež J., duh. Dekanija Šmarje. Dekanijski predstojnik: Brolich M., dekan. Šmarje. Brolich M., dekan; Ankerst J., Gogala M., kapi.; Mazik A., učenik; Selan M., mesar; Jeršin J., posest.; Zupančič F., posest.; Poderžaj M., cerkovnik; Padar A., posest; Zaviršek Ana omožena Mazik, kerčm.; Kus J., gostivn. in posest.; Skerjanec L., stari oče; BrodnikMaria, stacunarica; Znpančič J., kupec; Okorn J., posest.; farna bukvarnica; Babnik Jožefa, kupč. služabn.; Pour Jožefa, Brinjska gospa, Brezjan J., pomočnik. Št. V4d. Poklukar J., fajm., Kulavic M., Debelak J., kapi., Štritar J., beneficiat; Sevšek A., fajm. v pokoju; Turk A., Slivnik A., učenika; Zajčeva hiša iz Podboršta; Čož J., Klemenčič J., Koleša J., Bučar J., Iiorevec A., Zupančič A. z ženo (Marijo), Zupančič F., Kovač A., Golf J., Verbič A., posestniki; Klemenčič J., kmečki sin, Smrekar F., hlapec; Rus Marija, Pajk Ana, Kralj Marija, Kus Jožefa, Markelj Marija, Kutnar Marija, Bregar Terezija, Poklukar Jera, Kutnar Terezija s sestro; Motož Neža, Medved Jera s tovaršico; Javornik Jera, Stermolje Jera s tovarši, Ostanek Uršula in tovaršice; Bregar Ana s tovaršico; Kocijančič Marija, Ihan Marija, Lesjak Marija s tovaršico; Volk Jera, Eržen Meta s tovaršico; Medved Joana s tovaršico; Zupančič Mejta; Maver Meta, Fajdiga Marija iz Temenice, Erjavec Ana, Špendal Marija, Gerden Frančiška, Greznik Katarina, Grandovec Meta, Kovač Neža in tovaršice, Balentin Katarina, Terlep Marija iz Ternovice, Tomažič Ana, Ihan Jera, Rajar Ana, Sadar Katarina, Fajdiga Marija iz Petrušnjevasi; Bregar Marija, Medved Marija, Terlep Marija iz Podboršta; Zaveršnik Ana, Petan Neža s tovaršico; Hribar Uršula, Bregar Frančiška s tovaršico; Erjavec Neža, Gregorič Ana, Zaje Frančiška, Bregar Jera s tovaršicami; Cebular Uršula s tovaršico; Golf Katarina, Končina Ana, Sever Ana. Kcrka. Pečar A., častni korar; Urbanija L., kapi.; Blatnik Ana, Koželj Ana, Meglic Marjeta,- Miklavčič Jera, Tihle Micka, km. hčere; Kračman Alojzija, uč. hči; Koščak Mica, dekla. Višnja gora. Zaverl J., beneficiat; Kumer F., kaplan. Šentjur. Sezun T., lokalist; Marovt Jera, dekla. Kopajn. Korošec M., lokalist. Žalna. Windischer M., lokalist. Potic. Sivic J., lokalist. LXXVI Lipoglav. Eumpler Maks , fajm. Zagrac. Krasna J., kaplan. Štev. družnikov: 109. Dekanija Šmartno. Dekanijski predstojnik: Burger J., dekan. Šmartno. Burger J., fajm. in dekan, Stupica L., fajm. v pok. Knific F., kaplan. Primskovo. Strah J., fajm. Kresnice. Podobnik J. Janče. Arko J., Mahkovič Fr., Smrekar J. Prežganje. Levičnik Fr., fajm. Dobovec. Jerič J., fajm. Št. Jnr. Mogolič Mih. Polšllik. Tavčar M., fajm. Štev. družnikov: 12. Dekanija Trebno. Dekanijski predstojnik: Rozman J., dekan. Trebno. Rozman J., dekan; Jarc J., kapi.; Gresel Josipina, gospodičina; Mandlin J., orgl. mojst. Žužemberk. Kastelec A., fajm.; Novak J., kapi., Jevnikar B., učit., Kline J. in Pehani Fr., posest.; Nahtigal Ana, klobučarica; Gliha J., kupč., Košiček Marija in Ana, usnja-rici; Milnar Jera in Glavan Marija, dekli; Marinčič J., krojač v Zafari; Dereani J., kerčmar, Žlajpah J., usnjar; Košiček J., Žlajpah Fr., strojarja; Fabjan Fr., krojač, Marešič Marija, posest.; Dular J., učit. v Dvoru; Potočar M., km. v Stavčji vasi; Murn Marija, kmetica na Laščah^ Hrovat Marija iz Reber. Mokronog. Kasjtelec J., fajm.; Flis J., kapi.; Tekavčič J., Markvart J., Šuželj J. Trebelno. Dovič Fr., kaplan. Sv. Križ. Pretner V., faj., Sajovec J., kpl., Kastelec J., učit. Sv. Trojica. Suhadolnik J., fajm., Anžur A., kapi. Sv. Lorencc. Lunder J., kapi. Seli. Zorman A., adm., Kunst Liza v Repljah (Selo.) Dobcrnič. Aljančič J., fajm. Lxxvn Mirna Pec. Rezek P., kapi. Ainbrus. Skerl J., fajm. llilije. Gros P., učit. Šentjanž. Peterlin Št., kapi. (2 izt.) Štev. družnikov: 46. Dekanija T er novo. Dekanijski predstojnik : Rozman J. , dekan. Tern OVO. Grašič A., dekan; Oblak J., Urbanček J., duh. pomoč.; Bilee J., zgodnik; Ličan Sk., terg.; Potepan .J., fant; Benigar Frančiška ; ValenčicJ., kupec; Tomšič A., posestn. ; Brinšek J., kupec ; Pleše J., kupč. pomoč.; Kranjc M., župan; Kranjc F., šivar; Vičič Frančiška, Možina Ana, posestnice; Čeligoj J., Elias Joana, Tomšič Jožefa, Bile Joana, Tomšič Joana, Benigar Mihaela, device; Renko A., posest.; Batista Franca, devica; Kušlan Jožefa, gospa; Benigar Terezija, Meršnik Marija, Domlajliž Marijana, Novak Marija, Stabler Marjeta, Skerl Jožefa, Žefrin Marija, Tomšič Marija, Babnik Franca, device; Hrvatin T., kovač; Vičič Marija, devica; PeriŠek Jovana na Raki. Kncžak. Sušnik B., duhov.; Cesnik J., terg.; Šajn Marjeta, šivilja. Zagurje. Mlakar A., farman; LegatA., učitelj; Marinčic Marij. Prem. Candek J., fant; Počkaj Marijana, posestnica. Košana. Skubec M., kapi. Štev. družnikov: 45. Dekanija Verhnika. Dekanijski predstojnik; Bonner J., dekan. Verhnika. Bonner J., dekan, Berčič A., učit. Borovnica. Jugovic A., župnik, Robič S., kapi., Rant L., kapi., Urbančič L., čuvaj ; Albrecht Fr., kerčm. Logatec. Marinko J., fajm.; Cadež J., kapi.; Jerše A., učit. Hotederšic. Rihar Fr., fajm. Itovte. Vidmar M., fajm. Št. Jošt. Barlol B,, fajm. terni verh. Povše Fr., fajm. Polhov gradeč. Fada J., fajm. LXXVIH Podlipa. Okorn Ign., fajm. Preserje. Mencinger L., kapi. Štev. družnikov: 17. Štev. vseh čast. družnikov ljubljanske škofije: 1162. V. Teržaška škofija: Dekanija Dolina. Dekanijski predstojnik: Jan Juri, dekan. Dolina. Jan J., dekan; Švet Ivan, duh. pomoč., Lušnik J., učit., Paravel Urša, učiteljica, Sancin Ivan, Sancin J., Barut M., Grahonja P., Furlan L, poljodelci; Strajn Marija dekle. Klanec. Rupnik J., duhovnik. Draga. Tomšič Fr., kaplan. Divača. Dolinar M., kurat, Ambrožič J. na Barki. Štev. družnikov: 14. Dekanija Jelšane. Dekanijski predstojnik: Pušavec V., dekan. Jelšane. Pušavec V., dekan, Dobravec M., kapi. Klana. Princ J., fajm. Podgraje. Sovinec A., vikar; Poldar Joana, posestn. Starada. Teran Fr., kapi. liergnd. Burjak Marija, kuharica. Hrnšica. Brecelnik J., fajm., Rekar J., duh. pomoč. Pregarje. Vode J., kaplan. Golac. Eržen Ign., dušni pastir. Vodice,-Poklukar M., kurat. Mane. Šinkovic J., farman, Koželj A., duh. pomoč, in učit. Štev. družnikov: 14. Dekanija Kastva. Dekanijski predstojnik: Golmajer Urb., župnik. Kastva. Volčič J., kapi. Moščeilice. Repič Fr., kapi., Zamlič Škend., kapi. Ileršec. Golmajer Vrb., župnik, Vlašič A., plom. župnik. Štev. družnikov: 5. LXXIX Dekanija Ker kavči. Dekanijski predstojnik: — Truške. Čuk L., župnik; Notar A., kapi. jMaresiga. Snoj M., župnik. Pomian. Andolaek Mark., župnik. Štev. družnikov: 4. Dekanija Ospo. Dekanijski predstojnik: Braucher Mat., dekan. Ospa. Braucher M., dekan. Loka. Klemenčič J., fajm.; Pregelj J., kaplan. Kllbed. Ovsenek Fr., fajm., Vidalli J., posest. Plavje. Kambič Matija, kapi. Štev. družnikov: 6. Dekanija P e de na. Dekanijski predstojnik: O. Ziherl Len., katehet v Paznu. Pozeil. o. Ziherl Len., kateh., o. Bruner Jul., o. Frank Flor., o. Simončič C., o. Margreitner Kalas., o. Pramberger Seraf., o. Novlan Hugon, o. Pfeifer Grat., duh. iz frančišk. reda. brat Verhovec Edm. Lindar. Klemenčič A., župnik. Štev. družnikov: 10. Dekanija Pičan, Pirano in Umago. Dekanijski predstojnik: — Kastelvenere. Cvitko J., farman. tiraš išče. Zlmmermann M., župnik. Volosko. Sila M., kapi. Krašiea. Ferjan J., kurat, Šoberl Uršula, kuharica. Štev. družnikov: 5. Dekanija Skedenj. Dekanijski predstojnik: — Skedenj. Martelanec P., kapi., Čenčur J., učit. Katiliara. Jančar J., učit., Barovina S., km., Čok J., vertnar, Čok J. M., mežnarjev sin, Gerdol Barbara, perica, Švab Katarina, perica, Spetič Marija, km. hči; Pečar Urša, km. hči; Lekan T., gozd. čuvaj, Pečar Gašp., zidar, Gerdol J., oštir. Roj »na. Cerne Fr., župnik, Hrovatin A. Občina. Kuhn Ant., kapi., Hrovatin M., posest. Štev. družnikov: 17. \ Dekanija Tomaj. Dekanijski predstojnik: Brenče J., duh. Dntovlje. Brence J., duh., dutovljska šola, Stok A., župan, Lah A., km., Švab M., ključar; Sirca A., ključar, Ravber Fr., km., Tavčer A., km., Tavčer B., km., Ščuka J., mizar, Vrabec J., km., Vrabec Marjana, km. hči, Rebec J., km., -RebecJ., km. sin, Tavčer A., km., Tavčer A., km., Brundula J., čevljar. Ulovlje. Kuret J., župan. Vogle. Ravber A., župan. Štev. družnikov: 19. Dekanija Ter s t. Dekanijski predstojnik: Remic Fr., duhoven. Terst. Šwab M., korar; Remic F., Zorman J., Thaler T., Debelak M., Legat J. N., duhovniki; Golmajer J., špehar; I'ajnič Katarina, Štupac Katarina, špeliarice; Tomec J., de-lovec; Cerkvenih Neia, Bajec Neia. Rajner Marija, Perha-vec Ana, Perhavec Tereza, Namer Uršula, Dolgan Marija, Lekše Marija, Pirh Rotija, Drašček Katarina, Gril Jožefa, Vejt Ana, Laliaruar Neža, Dekleva Marija, Burja Ana, Žgur Rozalija, Kavčič Marija, Vatovec Marija, Škerel Neža, Jenčič Ana, dekle; Cavallar lioza, gospodična; Fende Neža, rožarica; Godina A., delavec; Gergio J., kmet; Klum A., posest., Grosar A., kovač; Stanear Lucija, žena del.; Cotar A., posest., Gruden B., Lotrič Marija, Perhavec Lena, dekla; Cerne J., Logar F., Martelanec J., Pretner J., Vari J., Rogač A., bogoslovci; Križman J., Remec Fr., dijaka. Rarkola. Martelanec A., barkar, Martelanec L., zid. mojster, Bitenc A., učitelj, Bekar Frančiška, kmetica, Živec Marija, šiv., Martelanec A., ribič, Pertot Antonija, perica, Ferlug» Pet., kamnorčz, Kociančič Jak. Sv. Križ. Orel Val., fajm.; Furlani J., učitelj. Sv. Ivan. BartI Jož., kapi. Podgorje. Fink Jož., kapi. Štev. družnikov: 64. Število vseh čast. družnikov teržaške škofije: 158. VI. Sekovska in druge škofije. Gradec. Dr. Mursec J., kat. in prof. više realke; Valenčak M., gimn. prof.; Društvo Slovenija; dr. Kobič M., prof. bogoslovja; Gomilšak J., bogosl.; Gomilšakova Jerica; Euedl Fr., župn. v Cmureku; Polič K., kurat v sirotišnici; Muršec M. v Gomilici; Haniič J. v Halbenreinu; Skorjanec Vit, kapi. v Hartmansdorfu; Pavalec J., kapi. v Cmureku; Čuš J., kapi. v Lučah (Leutschah); Kramberger Fel., župnik v Festenburgu. Zagreb. Prevzv. g. g. Havlik Juraj, kardinal in viši škof; Duhovna mladei; Bradaška Fr., gimn. prof., prevzv. g. g. Strossmayer J., škof v Djakovem. Reka. O. Veleč Avg., o. Bile Lj., o. Raic J., svešč. kap. samost., Roio U., šivar; Cestnik Marija, posestnica; o. Eicoli V., br. Vernik Iz., br. Kimovec n., br. Juh Rok, br. Kralj Zahej iz frančišk. samostana na Tersatu, Karlovec. _ Mandelc V., gimn. prof.; o. Gj. Novak, gvardijan. Travenščak P., župnik v Leskovcu. Varaždin. Valjavec M., gimn. prof.; Vojska L., župnik v Bi-sagu kod Varažd.; Vuk Iv., župnik v sv. Jolžabeti. Dunaj. Cigale M., e. k. minist. konc.; Navratil J., uradn. c. k. najviše sodn.; Pinezic P. Vikt., kapi. v Neunkirchnu; Neimenovan Ceh na Ogerskem; Stare J., modrosl. v Ljubljani. Videmska škofija. Podreka P., farni kapi. v Št. Petru; JuaiS J., kaplan v Landarni. Senjska škofija. Kvaternik J., dekan in čast. korar v Gerovem. Štev. družnikov: 42. Koledarček 1867. VI. lxxxh Pregled vseh čast. družnikov: Iz goriške više škofije...........704 udov. Iz kerške škofije.............'69 „ Iz lavantinske škofije...........1128 „ Iz ljubljanske škofije ...........1162 » Iz teržaške škofije............168 >> Iz drugih škofij.............42 „ Dostavek: I. Gor. nadšk.: Sorč Marija v Bovcu; Cotič Franca, posest, v Cerovem. II. Lav. škof.: Studenice. AltmanJ., fajm., Jurančič BI., Pinter A., Pinter N., Korun J., Avguštin J., Vovk Lucija, Otrošnik Katra, Cernoga Mica, Matjašič Liza, Golob Mica. Št. Jtirje. Straže P. in Osat M., kmeta. Kozje. Stermšek Fr., učit.; kozj. šola. Stev. . 17 „ Družnikov letnih in dosmertnih 3980 Dosmertnih še živih družnikov 199 Letnih torej 3781 Imenik umerlih dosmertnili družnikov: 1. gosp. Čepe Fr., korar v Jarenini; 2. g. Don Julian Hornbek, barnabitski duhoven v spodnji Avstriji; 3. mil. gosp. Anton Martin Slomšek, škof lavantinski; 4. g. Florijan Mulej, fajmošter v Hinjah; 5. g. Dragotin Simandel, duhoven kerške škofije; 6. g. Franc Kulnik, dekan v Žabnicah; 7.vg. Franc Spari, duhoven v Jarenini; 8. g. J. Lešnik, fajm. v St.Marksu. Popravek: Cerkniška dekanija šteje 101 (ne 98) udov.- Drnžbina oznanila. I. Imenik novili dosmertnih družnikov. Do 10. julija 1866 so na novo stopili v družbo sv. Moliora kot dosmertni udje in plačali v matico: 194. Bernliard Rossbacher, tergovee v Celovcu 195. Anton baron Zois, grajščak v Predosljih 196. Ana Trojer, služabnica v Kamnjah I. pol. 197. Janez Jesenko, c. k. gimn. profes. v Gorici 198. Uršula Sirk, posestnica v Gorici . . 199. Katarina Pavšič, služabnica v Gorici . 200. Neža Karničnik, šolarica v Hočah 201. Fr. Mazi, fant v Cerknici ..... 202.<{apočeva hiša št. 10 v Dobu pri Kamniku 203. Kramarjeva hiša št. 20 v Dobu I. pol. 204. Janez Eder, fajmošter na Bohinski Beli 205. Ivana Elias, devica v Ternovem I. pol. 206. Matija Vuti, kmet v št. Lenartu I. pol. 207. Dr. Jožef Eogač, kaplan v Dobrepoljah Balant Lesjak, fajm. v Sodražici II. pol. Marija Juvančič, služab. v Kamnjah II. pol. Jože Žičker, dijak v Celji II. polovico Bravno društvo pod Pohorjem . . . Ostanek iz leta 1865 (gl. str. LXH) . . Darilo gosp. Pavličevo....... Vsega vkup Družbina matica se je torej pomnožila, kakor je videti iz tega razkazka, za 213 gld. 58 nkr. 1213 ¡58 II. Račun za leto 1866. A. Dohodki: Letnina 3781 letnih družnikov..... Obresti od matičnega denarja 4650 gld. v obligacij. Plačila knjigarjev*) za družbine bukve 1. 1865 in sicer: J. Leona in E. Liegla v Celovcu; J. Lercherja, Gerberja in Giontinita v Ljubljani; E. Ferlinca in Fr. Lejrerja v Mariboru; K. Soharja v Celji (s Tarmonovim zneskom vred) in Gorici, H. Schimpfa v Terstu in J. Vepustka v Novem mestu...... Za družnike 1. 1865 je še prejela družba: od g. Lesarja 14 gld., g. Veuediga 1 gld., g. Krasnika 1 gld,, iz št. Jakopske fare 3 gld., g. Kosarja 5 gld. 27 kr., g. g. Golobica, Orla in Furlana 3 gld. vkup..... Skup r ]4208|42 Vsi prejemki za 1. 1866 torej znašajo 4208 gld. 42 kr. v gotovih denarjih. *) Gg. knjigar K. Tandler v Novem mestu in bukvovez ReS v Kranji še nista poslala plačila. B. Stroški: I. Slovenske večernice XIII. zv. 3500 iztisov D. „ „ XIV. zv. 3750 „ III. Kortonica, koroška deklica 4000 iztisov IV. Življenje svetnikov in svetnic božjih 5000 izt V. Prilike patra Bonaventure 4500 iztisov VI. Koledarček za 1. 1867, 4000 iztisov VII. Za izbo in razpošiljatev . . . * . . VIII. Darilo sestavkoma „o telesni hrani" in „c gromu in blisku"...... IX. Voznina tiskovin iz Ljubljane . . . X. Zastanki iz leta 1865 ..... XI. Veznina nekaj starših bukev ... XII. 4000 družb, podobe in vpisovanjske pole za nekaj let......... XIII. Razne potrebe (listovina, pošiljatve z mar- kami, štempljanje voznih listov, darila listonoseem, vpisovanje novih udov in drugi manjši izdavki)...... Skup . [4166] 7 4 Stroški za leto 1866 iznašajo . . . 4166 gld. 74 kr. Ostane torej še gotovine za prihodnje leto 41 gld. 68 kr. IH. Matica. Na koncu pervega leta 1860 je iznašala družbina matica 950 gld., 1. 1861 je narasla na 2250 gld., 1. 1862 na 2650 gld., 1. 1863 na 3250 gld., 1. 1864 na 4050 gld., 1. 1865 pa na 4650 gld. v obligacijah, kakor je razvidno iz prejšnjih razkazkov. Tekočega leta je priraslo družbini matici 213 gld. 58 kr., za kteri denar se je nakupilo dvoje deržavnili obligacij po 100 gld. s 5 odstotki, 42 gld. 58 kr. se pa hrani za prihodnje leto; po tem takem šteje sedaj matičino premoženje 4850 gld. v obligacijah. IV. Razpis družMnili daril za 1. 1867. V povzdigo domače književnosti in v omiko slovenskega naroda razpisuje s tem družba sv. Mohor a za leto 1867 sledeča darila: a) sto in dvajset goldinarjev za najboljšo nravno-podučno povest v obsegu petih tiskanih pol, kterej naj se vzame tvarina iz domače zgodovine ali vsaj nasloni nanjo; celo djanje pa naj se tako razplete, da bode delo mikavno za domačo mladež in za priprosto ljudstvo slovensko. b) sto goldinarjev za najboljše gospodarsko delo o kaki važniši panogi slovenskega kmetijstva, n. pr. o živinoreji, o ratarstvu, o sadjoreji, o vinstvu ali o kakem drugem gospodarskem predelu. Beseda bodi skoz in skoz prav domača in priprostemu kmetu lehko razumljiva (če je mogoče v vprašanjih in odgovorih) v obsegu petih tiskanih pol. Vsi spisi naj bodo prav lahko umevni in zanimivi, da bodo mladino in odraščene pošteno razveseljevali ter jim um in serce požlahtnovali. Kokopisi naj se pošljejo družbi franko vsaj do 1. decembra prihodnjega leta brez podpisanega imena in sicer toliko gotoviše do tega časa, ker se v prihodnje ustanovljeni obrok ne bode več podaljševal. Darila se izplačajo na Vodnikov dan (2. febr.) 1867. leta. V Celovcu 23. decembra 1865. Odbor dražbe sv. Mohora. V. Vabilo za 1. 1867. Podpisani odbor vabi vse častite Slovence in Slovenke brez razločka stanu in starosti, da stopijo tudi prihodnje leto v prav obilnem številu v družbo sv. Mohora, ki jej bode vedno perva skerb, da ustreže svojim družnikom s prav zanimivim podučnim in kratkočasnim berilom. Let-nina iznaša 1 gold., dosmertnina (plača za vse žive dni) 15 gold. a. v. Temu vabilu dostavlja še prošnjo: a) Vsi gg. udje naj se oglašajo, kjer koli je to le mogoče , po dotičnih čast. farnih in dekanijskih predstojnikih. V^ta namen se razpošljejo konec decembra vsem čast. dekanijstvom vpisovanjske pole za leto 1867; naj blagovoli torej v začetku mesca decembra vsak g. farni predstojnik svoje farane opomniti, da plačajo pred koncem mesca decembra svojo letnino. b) Kdor se oglaša po drugih priložnostih n. pr. z na-ročbo na „slov. Prijatla," „Slovenca," „Glasnika" itd. vred, naj zapiše svoje ime z letnino na poseben listič, da se njegovo ime ne spregleda in potem kaka pomota ne nastane. c) Kdor pervič v družbo stopi, naj izrecno pove, da je nov družnik; vsakdo pa naj naznani mimo svojega stanovanja tudi faro in dekanijo, v ktero spada. d) Tudi dosmertni družniki naj vsako leto naznanijo svoje stanovanje; sosebno pa je to potrebno tedaj, če so svoje prebivališče premenili, ako želd družbinih bukev po gotovem poti v roke dobiti. e) Kjer koli je mogoče, naj prejemajo čast. družniki družbine bukve po čast. dekanijskih in farnih predstojnikih. Kdor pa mora bukve po drugi priložnosti prejeti, ta naj priloži za paket 10 nkr. za razne stroške, ki je taka pošiljava družbi prizadene. f) Ker morajo čast. dekanijski predstojniki voznino za prejete družbine bukve sami plačevati, zato naj jimblagovolijo te stroške čast. družniki poverniti; saj pride na vsacega prejemnika komaj po dva — tri krajcarje. V Celovcu 1. julija 1866. Odbor dražbe sv. Mohora: Dr. Val. MBIIer, korar in viši ogleda ljudskih šol, kot vodja. Andr. Einspicler, katehet, kot podvodja in varh družb, premoženja. P. Karol Robida, c. k. gimn. profesor, kot pregledovavec družb, računov. Ant. Janežič, C. k. realn. profesor, kot tajnik in vrednik družb, bukev. Karol Dirmvirt, špiritval v bogosl. semenišču. Greg. Somer, C. k. normalni učenik. Rern. Rossbacher, tergovec. Dr. Val. Nemec, prof. bogoslovja. Mat. Šervicelj, škof. tajnik in dvorni kaplan. Smert in življenje. (Domača povest, spisal Pr. Gerbec.) 1. ¿Slila je lepa pomladanska noč. Luna je svitlo sijala in tisoč in tisoč zvezdic je lesketalo na jasnem nebu. Drevje je stalo v najlepšem cvetji in je razsipalo svoje prijetne dišave po pisani dolini. Cela narava se je prijazno smehljala v svoji pomladanski odeji. — Okrog in okrog je bilo mirno. Le potoček, kteri je ob robu zelenega hriba dervil svoje valove proti majhni vasi, le-ti je nekako dramil tihoto. Sem ter tje je tudi hladni vetrič zamajal zeleno listje na drevji, da je tiho zašumljalo, kakor bi si kaj med seboj skrivaj šepetalo. V vasi je že vse počivalo, le v majhni bajtici kraj vasi je še temno berlela luč. Na postelji je ležalo bolno dete, komaj kakih pet let stara deklica. Zraven nje sloni in zdihuje skerbna mati, ktera je tako prečula že več noči zraven nje v solzah in žalosti. Kako dolge so pač ure, ki je mati prečuje v vednem strahu in upu zraven svojega bolnega deteta! Dvakrat stra" "v jej je vsekala nemila osoda. Pavle, njen mož, s kterim je živela v najlepši složnosti in zadovoljnosti, moral je iti na boj, ko je na Laškem punt nastal. Vojska je bila že potihnila in vojaki so se veseli vračali na očetovsko domovje; toda Pavleta ni nazaj. Dnevi in tedni preteko, mi-Koledarček 1867. 1 ker jej je kervavelo serce nejo mesci; pa Pavleta ni duha ne sluha. Skerbno je hodila nesrečna žena popraševat po njegovih pismih, toda zastonj. Tudi gosposka jej ni vedela dru-zega povedati, kakor to, da je menda ostal na bojišču. Leto in dan je že preteklo, kar je dobila od njega zadnje pismo. Kaj jej tedaj ostane misliti, kakor da ga res ni več, sosebno kar jej je se to tudi sosedov Tomaž, ki je bil ž njim na vojski, sam priterdil. Pravil je, da ga je videl pasti na bojišču poleg sebe; toda sovražnik ga je zapodil prehitro od tistega kraja, da ni mogel čisto nič dalje se ondi pomuditi. Uboga žena toči solze ter vedno žaluje po svojem možu. Z vso gorečnostjo je ljubila zdaj le še svojo hčerko Agato; ves up je stavila zdaj le še v njo. Toda nemila osoda žuga jej vzeti tudi poslednje veselje. Skerbno je prečula dolge noči zraven nje, varovala jo je, kakor jo le zamore varovati dobra mati, in tako že več noči ni stisnila trudnega očesa. Na zadnje jo vendar le premaga spanje. Naslonjena naAgatino postelj zadremlje nekoliko časa. Pa glej, na enkrat se odpre nebo! Pavle prijazno pomiga svoji bolni hčerki od tam. Svitla zvezdica se uterne na nebu, leti k postelji bolne Agate, ter se spremeni v božjega angeljca, kteri dvigne bolno dete s postelje ter ga odnese na svojih perutih v nebeške višave. Mati zdiha in stega svoje roke za detetom. Kakor obupnica, ki vidi, da zastonj napenja k svoji rešitvi poslednje moči, borila se je z nevidno močj6. Naenkrat plane kviško in zagrabi bolno dete; „jaz te ne pustim!" pravi — in se prebudi. Vse je bilo le strašna sanja, kar si je ravno kar resnico mislila. Težek kamen se jej je odvalil s persi in zopet je laglje dihala. Na stolu zraven nje je ležalo zadnje pismo Pavle tovo — za njo draga svetinja. Pisal ga jej je en dan pred bojem. Večkrat ga je vzela v roke in prebrala ga že sto in stokrat, pa le vedno ga je še vzela v roke in prebirala. Zdelo se jej je, kakor da bi vsakikrat zopet kaj novega v njem našla, da-si ravno fa je nekako bolj potolažena zopet skupaj zložila, 'o pismo vzame zdaj zopet v roke in ga bere na glas, da jo tudi hčerka sliši. Tako-le se je glasilo: Preljuba iena! Globoke doline, visoki hribi in široko morje nas loči; toda v duhu sem vedno pri Tebi in svoji lju-beznjivi hčerki Agati. O, kako se že veselim in težko pričakuj en oni čas, ko bom zamogel zopet s Teboj v mirni bajtici prebivati! Kako hrepenim Te že skoraj videti in svojo ljubo hčerko v naročje sprejeti! Prosi tudi Ti z menoj Boga, da bi skoraj prišel ta zaželeni čas! Zel6 sem bil zadnjič vesel, ko si mi pisala, da ste zdravi, da je Agata nekoliko zrasla in da si jo tudi že naučila pokrižati se. Naj tudi ona sklene pobožno svoje male ročice zraven Tebe, kedar se me spomniš v molitvi, in Bog bo gotovo uslišal vajino prošnjo. O, ko bi jaz tako videl zraven Tebe dete svoje v nedolžni molitvici za me prositi, mislil bi si, da vidim angeljčka iz raja, ki se v Tvojem naročji igrd. Povej ljubi hčerki, kako neizrečeno jo ljubi njen oče, ki ga loči daljava od nje, da je ne more pestovati v svojem naročji! Povej jej, ako Te že za-more razumeti, kako zelo se je veselim in da jej hočem prav lepih reči s seboj prinesti, kedar domu pridem , ako bo vedno ubogljiva in se bo vedno rada učila moliti! — Kar se tiče mene, hvala Bogu! jaz sem še precej dobro zdrav; nekteri pa imajo hudo merzlico. To pismo Ti pišem iz ležišča blizo Novare. Pre-denj ga doš dobila, bom že v boju, ker gremo že jutri proti sovražniku. Pravijo, da se znamo pri No-vari vdariti. Bog daj , da bi srečno zmagali, kakor terdno upam! Pri pervi priložnosti Ti bom zopet pisal in Ti tudi napis poslal, da mi boš vedela kam pisati. Ako bi pa htela božja volja, da v boju padem, draga ženka ! o , ne žaluj preveč ; misli si, da je hotel Bog tako imeti in spomni se po gosto v molitvi na me, in tudi ljubljeno hčerko tako poduči. — Z Bogom predraga moja! JPreserčno vaji še pozdravljam in v duhu poljubim! Se enkrat z Bogom! Ves Tvoj Pavel. Iz ležišča pred Novaro . . . 1848. Solze so jej oči zalile, ko prebere pismo. Na ustnice ga pritisne in ga poljubuje, kakor drago svetinjo. Tudi mala Agata se je z materjo jokala. „Ljuba mama! kdaj pa neki pridejo oče?" popraša jih nedolžno. „O kako bi jih že rada videla in poznala! Ali me bodo tudi oni tako radi imeli, kakor Vi? — Jaz hočem Bogca prositi, da bi kmalo, — da bi še danes prišli. Mama, jaz mislim, da Bogec ne spi zdaj, gotovo me bo slišal, ako zdaj z vami molim za nje, kaj ne da?" — Tako je nedolžno dete govorilo ; mati ga je serčno na čelo poljubila pa globoko zdihnila; da bi se Pavle še kdaj povernil, zginilo jej je že skoraj vse upanje. Zatorej jo je še tolikanj bolj ginila otročja želja po svojem še nepoznanem očetu. Kakor je bila Agata slaba, morali so jo vendar le mati zravnati po postelji, da je nekako klečala, tako jih je prosila. Potem se lepo pokriža, povzdigne pobožno svoje male sklenjene ročice proti nebu, ter z materjo, ki zraven nje pred posteljo kleče, na glas moli. Konec molitve pa še pristavi: „O ljubi Bogec! mati so mi pravili, kako imaš rad dobre otroke; daj, da kmalo pridejo moj oče domii, vedno hočem dobra biti!" Nič več ni mogla dalje; mati so jo morali zopet v posteljo položiti. Globoki zdihljeji materni so spremljali poslednje besede otročje molitvice in pristavijo: „Bog mu daj večni mir Zunaj pod oknom je stal med tem neki mož; vse je slišal in videl, kar se je v bajtici godilo. Pri molitvi tudi on poklekne na hladna tla pred oknom in goreče ž njimi moli. Pri poslednjih besedah Aga- tinih in maternih pa mu je serce počiti žugalo, in vroče solze so polile tla, kjer je klečal. Dalje se ni mogel zderžati. „Pavle! žena te mertvega objokuje, hčerka pa Boga prosi, da bi se kmalo na dom verniltako tiho s seboj govori, se urno dvigne, stopi k vratom in poterka na nje. „Kdo je in kaj bi radi?" zasliši se žalostni in na pol ihteči glas znotraj. — „Jaz sem, — odgovori in komaj pristavi še zraven, — Pavle, — Tvoj mož." Kakor blisk prešine ta čas stanico krik nepričakovanega veselja, in kmalo je slonel Pavle na persih svoje žene, ktera ni vedela, ali je vse to resnica kar vidi, ali| se ji le zopet senja. Težko bi bilo popisati, kaj je ta čas čutila, ko na enkrat pred seboj zopet vidi svojega moža, kterega si je že gotovo mertvega mislila. Zdelo se jej je, da je v novo rojena, in žalost ktero je že toliko časa za-nj nosila, spremenila se je v tolikanj veče veselje, ker si ga ni več živega mislila. Pavle pripoveduje zdaj svoji ženi, ktera ni mogla nikakor uganiti, zakaj ni bilo toliko časa nič glasu o njem, kako se je vse to zgodilo. Bil je v bitvi pri Novari ranjen, kakor je tudi res sosedov Tomaž pravil, da ga je videl tamkaj pasti. Toda bil je le na nogi ranjen, da ni mogel dalje. Sovražniki so ga vjeli in v Turin odpeljali. Tamkaj je bil v bolnišnici. Ozdravel je kmalo, potem pa je bil vjetnik na terd-njavi, dokler se niso po vojskini poravnavi zopet vsi vjetniki razpustili. — Tako je uslišal Bog pobožno molitev. Pavletu se je danes spolnila želja, ktero je že pred toliko časom nosil v sercu in mu je bilo v ječi že skoraj upanje zginilo, da se mu bo kdaj spolnila. Kakošni občutki so pač prešinili njegovo serce pod oknom, ko je v pervič zopet pod domačim ka-pom stal, ko je videl, da ga žena mertvega misli, ter jo sliši moliti za njegov dušni mir! In kako mu je bilo pri sercu, ko v pervič zopet vidi svojo malo hčerko, bolno na postelji moliti za svojega očeta, da bi se kmalo vernili in da bi jih skoraj videla, ker vedela ni še nič o smerti! Vzel je v naročje svoje bolno dete, da ga ie zopet objel in poljubil. Agata je v pervič spoznala danes očeta in se je tega veselila, kakor se le bolni otrok veseliti zamore. Toda revno dete, kratko le je še tvoje veselje tukaj! — Še tisto noč je zdihnilo dete svojo čisto dušo v naročji svojega očeta, kterega je btela osoda takočudno še enkrat pred njegovo smertjo položiti v njegovo naročje, da mu more o smerti sam zatisniti trudne oči. — Ko juterno solnce zelene verhove zlati, kleči Pavle z svojo ženo pred mertvaškim odrom svoje hčerke, ki je kot nedolžna cvetica že v rajski pomladi cvetela. Bledi ličici njeni je obdajal sladek smehljej, kakor bi htela reči: „Ne jokajte po meni; Boga bom prosila za vas!" Zatorej sta združeno molila: „Gospod! zgodi se Tvoja volja!" — II. Lepe pesmi glas seže v deveto vas. (Spisal J. Podmilšak.) Radostne pesmi donijo, Reke, potoki šumijo, Cvetje livade pokriva, Rosa sreberna jih zmiva. A. U m e k. stra zima je še razsajala po milih slovenskih krajih; S hribje in doline so bili pobeljeni s snegom, ki so ga zastonj skušali še preslabi solnčni žarki raztopiti. Po gozdih in vertih so stala drevesa gola, in tudi zgodnje spomladanske cvetke niso še pognale svojih pisanih glavic iz zmerznjene zemlje. Ptice, mile pevčice, ki so odletele v jeseni v tople kraje, niso se še povernile, da bi posedle svoja gnejzda. — V lepi Italiji pa, v zelenili logih apeninskih, kjer se razprostirajo po hribih in dolih prijetne sabinske vasi in mesta, vladala je že mila spomlad. Grorko solnce je ogrevalo zemljo, na višnjevem nebu so se podili majhini sivkasti oblački, ktere je o večernem mraku krasno zlatilo zahajajoče solnce. Gozdi in verti so že zeleneli, cvetice so poganjale perva svoja pisana krila iz tale zemlje, po germovji pa so se glasile mile pesfeice drobnih ptičkov. Bilo je prijetno jutro meseca marca 1845. leta. Po precej široki cesti, zraven ktere se je vil majhen potok kakor sreberna nit, so koračili štirje možje v dolzih černih oblačilih. V kaki pol uri so dospeli na nizek obraščen holmec, od koder se je kaj lepo videla spodej prelepa dolina, kjer so se verstile pri- ¡'azne vasi in okusno sezidane vile s svojimi vehami parki — poletno bivališče bogatih meščanov. „Krasno jutro!" reče oče Rilo, ki je bil vodja mladih misijonarjev. „Bog daj, da ne bi bil naš trud zastonj, da bi tudi naše goreče besede razgrele ter-dovratna serca grešnikov za božjo čast, kakor raz-grevajo solnčni žarki zemljo, da more roditi obilo sadu." „Amen!" odgovore tovarši ter posedejo na mehko travo kraj ceste. Marsikaj so si pripovedovali o svojih misijonih in prihodnjem težavnem življenji, kte-rega so si izvolili upaje v božjo pomoč, da bi osrečili zapuščene ovčice, raztresene po raznih delih sveta. Eden iz med njih pa, ki je sedel nekoliko oddaljen na kamenu, poraščenem z mahom, ta se ni vdeleževal njihovih pogovorov. Bil je krasen mladeneč visocega čela in bistrih oči, lica mu niso bila zagorela, kakor drugim tovaršem, kar je kazalo, da ni gorka Italija njegova domovina. Neprestano je zerl na se-vero-vzhodno stran, kjer se je razprostiralo sinje jadransko morje, in od časa do časa se je čul globok zdihljej iz njegovih persi. „Kaj ti je dragi Ignacio ?" vpraša ga eden tovaršev, pristopivši k njemu. „Zakaj si tako otožen in vedno zrel na morje?" „Oh ljubi Mong! če gledam to krasno solnce, ki se je ravno kar vzdignilo iz morja, mislim si: ono je priplavalo čez mnogo lepih dežel, tudi čez mojo milo domovino slovensko; ono je videlo moje starše, brate in prijatelje, je je objemalo in poljubovalo s svojimi žarki, a jaz jih ne morem pritisniti na svoje serce, ter jih poljubiti, kar bi tako rad storil. Oh mila moja domovina! kako si zala, koliko hrabrih in zvestih sinov rediš; sicer ne obdaja tvojih pokrajin mogočno morje, ali preteka te bistra reka Sava, ki bobni izpod sivega Triglava po belo-peščenem brodu ; njo obdajajo visoke gore, pokrite z večnim snegom, pod njima pa se prostirajo rodovitna polja in bogati vinogradi." — Sedaj je pojenjal mladeneč ter se zopet zamislil, nad njim pa se je vzdignil v zrak šker-janček ter milo žvergolel svojo jutranjo pesem; to je zdramilo mladenča. Ozerl se je proti nebu in djal s slovesnim glasom: „Škerjanček, mila ptica, kmalo pride čas, da poletiš v moje domovje ter si narediš ondi gnejzdo. Zopet bodeš prepeval vsako jutro svoje pesmice ter budil ljudi na delo, jaz pa se ne vernem tje. Potoval bodem po gostih gozdih in peščenih puščavah med divjimi narodi, da jim bom oznanjal luč sv. vere. Draga ptica! kedar te pones6 peruti v moj mili dom, poišči mi prijatelje, pozdravi Je ter jim naroči, naj se zvesto spominjajo na-me." Škerjanček je zažvergolel ter odletel čez hribe in doline, misijonarji pa so se vzdignili in šli mirno svojo pot dalje. „Dragi brate!" začne med potom mladi Kitajec Mong svojemu tovaršu, „je-li da je lepa tvoja domovina? Tudi jaz p risereno, ljubim svojo domovino, kjer mi prebivajo ljubi starši in znanci; navdaja pa me sladka nada, da se kmalo povernem tje, ter jim prižgem luč resnice, ki jim je sedaj še prikrita. — Ali umiri se prijatelj, saj veš, da nam dolžnost veleva vse za- pustiti, kar nam je najljubšega na svetu, da pomo-remo svojemu bližnjemu kzveličanju. Ce ti je drago, zapojem ti kako slovensko pesmico, ki si me jih naučil, meni so se tako prikupile, da jih vedno prepevam." „Jako drago mi bode, 'saj veš, da me neizrečeno veseli, ako slišim popevati domače pesmice. Oh da nimam tudi jaz tega darú, da bi mogel peti, kolikor-krat bi si hotel s tem težave polajšati. „Ktero pa hočeš ?" popraša ga Kitajec. „Zapoj mi ono o Materi božji, ki mi jo je poslal une dni moj prijatelj iz Ljubljane, ki se glasi: Mati preblaga, Serca bolezni Polna ljubezni, Ti mi ozdravi! Sedaj je začel peti Mong s svojim milim glasom krasno pesmico, da se je razlegalo daleč okrog; slovenskega mladenča pa so polile solze veselja, ko je čul milo domačo pesmico iz ust mladega Kitajca. Glas pa se je razlegal vedno dalje in dalje po hribu in dolu, kakor bi bili peli zvonovi. Cvetke kraj pota so pripogibale glavice, urni potok je strinjal svoje šumenje z milo pesmico in vetrič je lahno gibal drevesna peresa ter otresaval ž njih rosne kapljice na zeleno travo, kjer se je vsaktera lesketala kakor biser. Pesmico pa je čul slavček v germovji, dvignil je peruti, milo zapel ter odletel čez široko morje v deželo slovensko, kjer je prepeval vsako jutro in vsak večer svoje mile pesmice. Prešla je spomlad za spomladjo. Po sabinskih holmcih se ni več slišalo milo slovensko petje, slišalo pa se je v daljni daljni Kini, kjer je hodil mladi misijonar Mong, po domačih krajinah prepevaje mile pesmi slovenske. Tudi po slovenskih goricah prepeva še slavček svoje pesmice, njemu pa se je oglasil še drugi pevec na strani dolenski; prijel je liro, jel ubirati strune in te so se oglasile mogočno, pevaje čast možu, ki je hodeval nekdaj z Mongom in Rilom po sabinskih goricah, sedaj pa že počiva v černej zemlji v lepi Italiji na obalih srednjega morja — Ignacu Knobleharju. Glas pa se je zanesel še dalje v vročo Afriko med černe sinove Kamove; ti pa so popadali na tla, točili solz^ in s povzdignjenimi rokami molili za svojega duhovnega očeta, ki jim je toliko dobrega storil — za Abuna Solimana. in. Brez imena. (Prosto po francoskem, spisal V. M.) Bfekega dne je Rubens, naislavniši slikar tistih časov, razgledoval okolico Madridsko, in prišel tudi v neki samostan, kjer so mnihi živeli po sila ostrih pravilih. Tu najde na malem in revnem samostanskem koru podobo, ki je pričala, da je bil slikar izverstna glava. Naslikan je bil umirajoč mnih. Rubens se ni mogel prečuditi lepoti te podobe. Pokliče svoje učence, ter jim jo pokaže, in vsi skupaj se niso mogli na-hvaiiti slikarja. „Ali kdo je vendar delal to moistersko delo!" popraša učenec Van Dyk, ki ga je Rubens najbolje ljubil. „Bilo je tu zdolej napisano neko ime, pa so ga prav skerbno zopet izbrisali," odgovori Van Thulden. Rubens dä prositi predstojnika, da pride na par besed na kor. Ko priae stari mnih, popraša ga Rubens za im6 umetnika, ki je vreden , da ga vsak občuduje. „Ta slikar ni več od tega sveta," reče prior. „Mertev!" zavpije Rubens, „mertev! In nihče ga ni dozdaj poznal. Nihče ga ni občudoval, nihče iz- rekel njegovega imena, ki bi moralo biti neumerjoče, pred kternn bi se morebiti moralo skriti celó moje imé! In vendar," pristavi nekako ponosno umetnik, „in vendar, častiti oče, sem jaz Pavel Rubens!" Pri tej besedi se čudovito oživi priorjev obraz. Oči se mu zasvetijo , strastno je vpré v Rubensa, in v njih se je bralo kaj več, nego sama radovednost. Ali ta dušni nemir je terpel le par trenutkov. Mnih pobesi zopet oči, križem položi na persi roké, ki je je bil trenutek poprej ves zamaknjen povzdignil, m reče še enkrat: „Ta slikar ni več od tega sveta." „Ali njegovo imé, njegovo imé, da ga morem povedati celemu svetu, da mu morem dati slavo, ki jo je zaslužil!" sili Rubens, in Van Dyk, Jakop Jor-daens, Van Thulden, ki so se pri njem učili, skoraj bi rekel, ž njim se kosali, vsi stopijo okoli priorja, ter ga vroče prosijo, naj jim pové imé izverstnega slikarja. Mnih se je tresel; merzel znoj mu je tekel s čela po bledih licih, in ustnice so mu migale strastno, kakor da se pripravljajo, da odkrijejo skrivnost. „Njegovo imé! Njegovo imé!" ponavlja Rubens. Mnih mahne resnobno in slovesno z roko. „Poslušajte me, reče potem; „vi niste me dobro razumeli; rekel sem vam, da ta slikar ni več od tega sveta; ali s tem nisem hotel reči, da je umeri." „Živ je torej, živ! Oj dajte, da se ž njim spoznamo, da se ž njim seznanimo!" „Odrekel se je slavi tega sveta : v samostanu je, mnih je." „Mnih! častiti oče, mnih! Oj povejte mi, v kte-rem samostanu, on mora med svet. Komur je Bog vtisnil znamenje velikega uma, ta se ne smé zakopati v samoti. Bog mu je podelil visok poklic, mora ga izpolniti. Povejte mi samostan, kjer je skrit, in jaz pojdem tje, da ga odpeljem ter mu poKažem slavo, ki ga čaka. Ako bi se branil, izprosil bom, da ga sveti oče papež odvežejo njegovih obljub, da se more verni ti med svet, in zopet se poprijeti dela. Sveti oče me ljubijo, sveti oče bodo uslišali mojo prošnjo." „Ne bom vam povedal ne imena — ne samostana, kamor se je umaknil svetu," reče odločno mnih. „Papež vam bo zapovedal," zaverne togotno Rubens. „Poslušajte me," reče mnih, „za Božjo voljo, poslušajte me! Mislite li vi, da ta človek, predno je zapustil svet, predno se je odrekel bogastvu in slavi, ni junaško boril se proti takemu sklepu? Mislite li, da se ni dostikrat ljuto goljufal, da ni preterpel brit-kih bolečin, dokler ni slednjič spoznal — reče ter se poterka na persi — daje tukaj doli vse nečimerno? Pustite ga torej, da umerje v pribežališču, ki ga je našel proti svetu in njegovi bezupnosti. Pa reči vam tudi moram, da bi se trudili zastonj; bila bi to skušnjava, kjer bi on zmagal, pristavi dalje, ter se prekriža, ker Bog mu ne bo odtegnil svoje pomoči; Bog, ki ga je deržal za vrednega, da ga pokliče k sebi, ga ne bo pahnil izpred svojega obličja." „Ali, častisti oče, neumerjočnosti se odpoveduje, neumerjočnosti!" „Ta neumerjočnost ni nič proti večnosti." Tako reče mnih, in potegne kapuco čez čelo, ter preterga govor tako, da ga Rubens ni mogel več nadlegovati. Slavni slikar odide iz samostana in ž njim njegovi sloveči učenci. Zamišljeni in molče se vernejo v Madrid. Prior pa odide v svojo izbico, poklekne na slamo, ki mu je služila namesti postelje, in izmoli gorečo molitev. Potem pobere čopiče, barve in druge reči, ki jih je rabil pri slikanji — ker on je bil slikar izverstne podobe brez imena — ter je verze v reko, ki je tekla pod njegovimi okni. Žalosten je gledal nekaj časa, kako so valovi nesli dalje milo orodje. Ko je vse izginilo v reki, poklekne zopet na slamo, in moli dalje pred lesenim križem. IV. Vitovec pri Trojanah. (Spisal Jože Andrejčekov.) Po veliki cesti, ki se vije po ravnem ljubljanskem polji proti Dunaju, dospd popotnik v kakih petih urah v ozko dolino, ki se vijejned precej visokimi hribi proti štajerskej meji. Ce ravno se ta kraj ne sme šteti med najprijetniše okolice slovenske, vendar ni tako dolgočasen, kakor bi si ga morda kdo mislil. Ob cesti versti se vas za vasjo s prijaznimi hišami, na levej strani razprostirajo se zeleni travniki, kraj kterih se vije tikoma pod hribom majhen potok Kadomlja, ki pa o deževnih časih tako naraste, da večkrat vse travnike zalije; na desni strani po hribih pa, kjer so bili pred kakimi sto leti še temni gozdi, nahajajo se sedaj plodne njive, ki daj6 pridnim kmetom potrebnega živeža. Blizo štajerske meje že, med Blagovico in Trojanami, je dolina tako ozka, da imata komaj dovelj prostora cesta in potok. Popotnik bi menil, da mu je tu pot zaperta dalje na Štajersko; kajti od vseh strani mu je ograjena cesta z visokimi hribi! Na levi sjtrani razprostirajo se gozdi tje na Kolovraško in Cemšeniško, kterim pa že poje mnogo let neusmiljena sekira smertno pesem. Malo let še in molili bodo hribi svoje gole verhe proti nebu. Na severni strani ni znati, da bi bilo kedaj raslo drevje ; ves hrib je peščen, le tu in tam nekoliko s travo poraščen. Ce ravno je ta kraj ves gol in opuščen, zapazimo vendar le visoko nad cesto nekaj bornih človeških stanovališč, ki žugajo zdaj zdaj zvaliti se na spodej gredočega popotnika. — Naredimo majhen ovinek krog hriba in zopet se nam odprč pot dalje. Sedaj se nam pokaže iz zatišja bel zvonik z majhino cerkvico in dalje ob cesti nekaj prav prijetnih hiš. To je Št Ožbald, zadnja postaja na Kranjskem. — Od tod se vije cesta v ridah vedno bolj navkreber čez presedelje Ovčijak. — Pomudimo se tu nekoliko časa in ozrimo se nekaj stoletij v preteklost. Če ravno ta kraj ni dokaj znan po svetu, vendar je v zgodovinskem oziru zel6 važen. Že pred Kristusovim rojstvom so rohnele tod mogočne rimljanske trume, ki so derle nad divje germanske narode, ter si napravile tod krog svoja naselišča. Se dan današnji izkopujejo krog Trojan rimske denarje. Ko sem bil še deček, so mi oče večkrat pripovedovali, da je bilo nekdaj na Trojanah mesto, ki pa se je pozneje pogreznilo, da so še pred nekaj leti izorali na neki njivi zvezdo in križ mestnega zvonika. Rekli so tudi, da je bil krašnjiški mali zvon na Trojanah vlit iz samih srebernih dvajsetic. „Saj je ponujal za-nj" rekli so, „ranjkemu gospodu fajmoštru neki žid poln zvon srebernih križakov, pa mu ga niso hoteli dati." Pa pustimo dalje opisovanje in vernimo se k glavni reči. Slovenci so že od nekdaj zvesti svojemu poglavarju avstrijanskemu cesarju, zatorej niso nikdar mogli terpeti ptujih gospodarjev, ki so.se silili v njihovo deželo. To se je pokazalo tudi v sedanjem stoletji, ko je prihrul Napoleon s svojo močj6 v Avstrijo. Mnogo mnogo vojakov so mu potolkli kmetje okrog Trojan in Št. Ožbolda, posebno tedaj, ko se je vračal tisto nesrečno zimo 1812. leta iz Ruskega; če ravno se je godilo to tudi nekoliko iz sebičnosti. Kako zoperno jim je bilo ptujstvo, razvidi se pa najbolj iz časa celjskih vojsk. Zadnji celjski grofUlrih je imel v službi nekega Jana Vitovca, kteremu je izročil povelje čez svojo konjico. Ker je bil Vitovec zvest svojemu gospodu ter se je v bojih posebno hrabro obnašal, podaril mu je Ulrih pozneje grajščino v slovenski okrajni. - Po smerti Ulriha (1456) so se vneli med cesarjem Miroslavom IV., Ladislavom ogerskim in Janezom goriškim hudi boji zarad dedšine celjskih pokrajin. Vito vca, ki je bil varuh celjske vdove, podkupi Miroslav, ter ga stori barona šternberškega, ker ž njegovo po-močj6 je menil lahko premagati svoja nasprotnika ter se polastiti celjske grofije. Vitovec je bil od začetka zvest cesarju in se je pogumno obnašal v bojih, s čimur se je Miroslavu še bolj prikupil. Ali Vitovec videti, da je cesar v njegovih pesteh, tirjal je vedno več od njega, ker pa se mu je ta pozneje vendar le jel ustavljati, sperl se je ž njim ter pristopil k La-dislavovi stranki. Ladislav, ki si je na vso moč prizadeval vsaj tista posestva si prisvojiti, ki so je imeli grofje na Ogerskem, pregovoril jevitovca, da bi cesarja, ki je bil takrat ravno v Celji, nenadoma napadel ter se ga osebno polastil, kar je Vitovec tudi skušal storiti. V hudi stiski je ušel Miroslav komaj v gorno Celje, kamor so mu prišli potem kranjski vitezi na pomoč. Veliko listin pa in cesarski pečatnik so prišli Vitovcu v last. Miroslav obsede Celje, zbere veliko vojsko na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ter jo mahne naravnost proti Radoljci, ki je bila takrat celjska. Brez pomude si jo prisvoji, postavi v njo poveljnika Gašperja Lamberga in odrine na Koroško. Ko Vitovec zv6, da je Radoljca v cesarjevih rokah, odrine neutegoma 1457. leta na Kranjsko, po-sede Loko in Kranj , potem pa jo mahne proti Ka-doljci. Lamberg videti, da se mu ni moč braniti zoper Vitovčevo vojsko, zažge mesto ter jo potegne stran. Vitovec pogasi hitro ogenj, popravi nekoliko obzidje, pusti v mestu posadko in odrine zopet na Štajersko. — Miroljubni Slovenci pa so se bili Vitovčeve der-hali že tako naveličali, da je že kar več niso mogli terpeti. Ker je vodja vedel, da bode s tem svoje vojake najbolj ohrabril in za se pridobil, ako jim pusti ravnati po lastni volji, počinjali so ti tako gro- zovito po Slovenskem, kakor bi se bila privlekla kaka roparska derhal v deželo. Kar jim je prišlo v roke, vse so pograbili, vasi požigali in še več hudega po-činjali. Kakor bi bil vstal Atila od smerti s svojimi divjimi Hunci, razsajali so po slovenskih mestih, ter-gih in vas6h. Vse je trepetalo pred njimi. Ni tedaj čuda, da so se vzdignili slovenski plemenitaši koj ko je Vitovec odšel proti Štajerskemu, napadli v Radoljci posadko ter jo popolnoma pokončali, rove krog mesta pa so zasuli, kakor jim je bil cesar velel. Pa tudi Vitovcu se je slaba godila, ko se je vračal. Komej dospč s svojo vojno med hribe pri Trojanah, kar se naenkrat začuje grozen krik in ko bi trenil, vali se klada za klado z debelim kamenjem vred na Vitovčeve vojake. Ko so bili namreč kmetje čuli, da se Vitovec bliža, nasekali so nad cesto drevesa in pripravili velike kupe kamenja, da bi Vitovca bolje sprejeli. Ko se približa konjiča nesrečnemu mestu, zagerme drevesa in kamenje na njo in so kakor červe mučkala vojake po cesti. Kar pa so drevesna debla premalo storila, pridali so debeli bati, koli in puške. Gotovo bi bila našla Vitovčeva vojska tukaj svoj grob, ko bi bili imeli kmetje kacega previdnega vodnika. Vitovec videti, da mu ni moč priti čez Trojane, umakne se nazaj proti Krašnji, v hribe pa pošlje najhrabreje svoje pešce, da bi kaznovali uporne kmete. — Kmetje, ne pričakovaje sovražnika od nasprotne strani, veselili so se že svoje zmage, ali zdajci se zasvetijo težki meči nad njihovimi glavami, in ko blisk planejo Celjani nad nje. Dolgo so se branili kmetje in marsikteri Vitovčan se je zvernil pod močnim mahljejem; slednjič pa so vendar kmetje obnemogli , zarad premajhnega števila. — Od slej niso Vitovčeve čete več tako grozovito razsajale po Slovenskem. v. Jovana, francoska junakinja. (Spisal J. Furlani.) ovana je bila hič francoskega kmeta, rojena okoli 1411 v vasi Domremi na Lotringijskem. Kot kmečko dekle je pomagala svojemu očetu polje obdelovati, in ko je njo versta zadela, pasla je tudi selsko čredo. V cerkev je kaj rada hodila; gostokrat so jo našli samo v cerkvi klečati in moliti pred podobo Jezusa in matere Božje. Že v otročjih letih je bila Jovana tako pobožna, da se ji je zdelo, Bog bo ž njo kak Čudež storil. Vladal je tačas francosko kraljestvo kralj Karol VIL ki je zasedel prestol po smerti svojega očeta Karola VI. Že dolgo je terpela vojska med Angleži in Francozi, in v tej vojski pod Karolom VI. in VII. je pa šlo Angležem tako po sreči, da so si prisvojili skoraj vso francosko deželo, in kaj ? celo glavno mesto Pariz je bilo v njihovi oblasti. Kralj Karol VIL je bil prisiljen bežati na južno Francosko. Edino upanje, ki ga je še imel, bilo je vterjeno mesto Or-lean. Ali Angleži so tudi semkaj privreli, da bi se polastili tudi tega mesta. Karol ves preplašen, da se bodo Angleži skoraj tudi tega mesta polastili, umika se čedalje proti jugu francoske dežele. Jovana je med tem odrasla prav čversta deklina. Neprenehoma je hodila v cerkev molit in se priporočat Bogu in njegovim svetnikom. Slišala je praviti o nekem prerokovanji, namreč: da bo francosko deželo devica rešila. Ona si je ter dno domišljevala, da ravno ona je tista devica, izvoljena od samega Boga, da reši Francosko njegovih zatiravcev — Angležev. S to svojo živo domišljijo vsa navdušena, šla je k nekemu francoskemu poveljniku in prosila ga je, Koledarček 1867. 2 naj bi jo peljal h kralju, ker jej je od Boga zapovedano rešiti mesto Orlean in kronati kralja Karola v Rêmu. Bilo je ravno pervega dné meseca marca 1429, ko je Jovana pred kralja stopila. Po tem ko jo je ta preslišal, pokliče v zbor duhovnike in druge učene može ter jih popraša, kaj mu je storiti? Oni mu svetvajo , naj privoli v to, kar mu je svetovala Kralj, ki je bil v veliki zadregi, rad sprejme ponudbo, ter jo pooblasti, naj stori, kar le za dobro spozna v odrešitev Orleana. Jovana dà na to bèrâ napraviti zastavo (bandero), na kterej je bil namalan Bog, z lim-barji okrožen, deržeč v rokah kroglo celega sveta. In kedar so jej še zaželeni meč iz neke cerkve do-nesli, skliče vkup vojake ter jim ukaže se spovedati in sv. obhajilo prejeti. — Francozje, prevideni z Bogom, živežem in orožjem so zdaj nastopili pot proti Orleanu; pred njimi je šla Jovana jezdeča na konju in v svoji levici vojskino zastavo deržeča. Ko so prišli v mesto, podà se Jovana najpred v cerkev molit, Orleanci pa jej napravijo veliko večerjo ; toda Jovana po svoji navadi izpije le nekaj vina z vodo in sné kos kruha. Kmalo začne iz mesta vdarjati, in Angleže s takim uspehom napada, da jim je vsaki pot veliko škodo napravila in je za nekaj dni tako oslabila, da so morali že deveti dan obsedo popustiti in se s svojo armado umekniti. Kdo bi utegnil popisati preveliko veselje, ki je zavladalo zdaj med francoskimi vojaki? Jovanino serce je kipelo gole hvaležnosti do Boga, da jej je dal srečno pregnati sovražnike od orleanskega mesta, gré h kralju in povabi ga iti ž njo k Remu, da ga tam krona s krono kraljevo po stari francoski šegi. Mesto Rems ie pa bilo še v pesti Angležev ; in okoli Rema je bilo mnogo malih taborov — vterjenih mestic, v kterih so bili angleški vojaki. Kralj Jovano uboga, ta gré ž njo proti odločenemu mestu. Francozi so jemali tabor zatabrom, Angleži so bežali, mesta pa so odpirala svoja vrata francoskemu kralju, Karolu VIL 16. julija je bilo, ko so Francozi šli v mesto Rems, in 17. ravno taistega meseca je bil že Karol VIL kronan za francoskega kralja. Po taki poti je Jovana v malih tednih spolnila svojo nalogo; tempa, ki sc " " ' " pomočjo je ona vse to srečno dognala. Ko je bil kralj v Remu kronan, bila bi se Jovana rada vernila na svoj rojstni dom in se počila posvetnega šuma; toda kralj jo serčno prosi, naj še ostane v njegovi armadi, ktera si je pod njenim poveljem toliko zmage in slave zadobila. Jovana dovoli v to prošnjo ter odide s kraljevo vojsko v mesto Kompien, ki so jo še obsedali sovražniki kraljevi, Burgundčani in Angleži. Ali od zdaj toliko hrabri junakinji ne gre več po sreči; pri nekem izletu iz mesta jo sovražniki v svojo pest dob£ ter jo obsodijo, da ima živa sežgana biti. Jovana, vselej v Božjo voljo vdana devica, tudi to svojo smertno odsodbo mirno zasliši, spove se in obhaja in trikrat klicaje v presveto ime „Jezus," je umerla 30. maja 1431; pepel sežganega telesa so pa Angleži v reko Seno vergli. Tako je končala hrabra junakinja francoskega naroda, po kteri so se Francozi angleškega jarma popolnoma oprostili. Jovana je lep zgled,v kako imamo tudi mi biti junaki svojega naroda. Čeravno ni vsem dano biti junakom, kakor je bila Jovana, pa vendar zamoremo in imamo biti toliko, kolikor se nam Slovencem spodobi. Jovana je vse delala z Bogom in za Bogi, vse svoje žile je napenjala in gibala za svojega kralja in v blagor svoji domovini. Tudi mi Slovenci sprejmimo za svoje geslo: „Vse za vero, cesarja in domovino." I. Vse za vero. Vera je človeku v tej solzni dolini največa dobrotnica. Naj ga tudi vse zapusti, vse sovraži, vera je edina, ki ga v največih britkostih ukazovala: čast in hvalo tolažiti zamore tak6, da se sredi največih nesreč srečnega in veselega čuti, enako pobožnemu Jobu, ki je hudo zadet vesel ponavljal: „Kakor je Bogu do- gadlo, tako se je zgodilo, češčeno bodi Gospodovo ime." orje pa človeku, ako je brez vere; že v majhnih nesrečah si pomagati ne znd — obupuje, on je nesrečen časno in večno! Torej Slovenci! vse za vero; toda vse le za pravo vero — katoliško. Izjemši eno samo vas na Koroškem (Zagoriče blizo Kokova) smo mi Slovenci sploh katoliške vere. Večna hvala Bogu! Iz hvaležnosti za ta preveliki dar božji, bodimo pa katoliški veri iz vsega serc& popolnoma udani. Kot pokorni njeni otroci spolnujmo vselej in povsod vestno vse božje in cerkvene zapovedi. V tej sv. veri zmeraj podučujmo sebe in naše podložne; kot katoličanje spoštujmo in ljubimo namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, rimskega papeža in vse druge duhovske in deželske oblastnike. Nikar ne pripuščajmo, da bi nam sv. vero sovražniki psovali ali jo nam kratili. Za to katoliško vero živimo in od nje nikar ne odstopimo, naj bi nam bilo za njo preliti zadnjo kapljico kervi, kakor so to storili naši slovenski rojaki: Sv. Mohor v Ogleji, sv. Just v Terstu, sv. Maksimiljan v Celji itd. Torej vseh nas geslo naj bode in ostani: Vse za vero — katoliško. II. Vse za cesarja. Bili so pač žalostni časi. Naš narod slovenski je terdno spal. Razun dveh — treh Slovenci še vedeli niso, kakšna kri se po njih žilah pretaka. Skoraj vsi, ki so v šolo hodili in gosposko suknjo nosili, so se sramovali, biti slovenskega plemena, in so pozabili svoj materni jezik in poptuj-čevali sebe in svoje otroke. In ko bi bil naš narod še kako stoletje spal tako smertno spanje, zibnil bi bil gotovo iz števila narodov, Slovenec ne bil več Slovenec, zbrisan bi bil z obličja tega sveta. Toda časi so se spremenili. Napočilo je leta 1848 : Slovenec se zdrami ter se ozira ponosno po svojih bratih — po svojih gorah in dolinah. Dan danes se Slovenci vedno bolj zavedajo; svoj materni jezik zmeraj bolj ljubijo; tudi po šolah in vradnijah zmeraj večo pravico zadobivajo. V šolah se naša mladina zmerom bolj na podlagi svojega jezika podučuje; v vradnijah je tudi naš jezik saj toliko obveljal, da vsaki Slovenec na slovenske vloge tudi terjati sme, da se mu v domačem jeziku odpisati mora. Slovenci! od kod nam le-te pravice in veljavnosti ? — Naš presvitli _ cesar, Franc Jožef I., je pravicoljuben mož. On je izrekel in hoče tudi mož beseda ostati: „Enakopravnost vsem svojim narodom!" To je cesarjeva volja in prizadetev, da mi Slovenci nismo več kot do zdaj zatiran narod, ampak da enako vsem drugim omikanim narodom Nemcem in Lahom, vživamo enake pravice v šolah, v kancelijah, in kjer koli si bodi — povsod. Enaka bremena — enake pravice. Po tem takem je naš cesar Franc Jožef I. nam Slovencem res velik dobrotnik, v narodskih zadevah je on naš rešitelj — on je naš pravični oče, ki hoče vse svoje podložne narode z enako ljubeznijo objeti in osrečiti. Slava mu j Toda ljubezen tirja ljubezen. Ako smo dolžni tudi krivičnim predstavljenim v vseh dopuščenih rečeh pokorni biti in je spoštovati, koliko več bomo pa ljubili in spoštovali našega pravičnega cesarja, ki se z enako serčnostjo tudi za blagor našega naroda poteguje ? — Slovani! vaša zvestoba do cesarja je že od zdavnej znana. Tudi v prihodnje bodite mu vselej zvesti in pokorni. Z veseljem in voljno odrajtujte cesarju, kar je cesarjevega. Iz hvaležnosti do njega bodite pripravljeni vse svoje dušne in telesne žile napeti, posebno ko bi šlo braniti mu krono in prestol zoper njegove sovražnike, bodisi znotranje ali vnanje. Vaše geslo naj bode in naj vedno ostane : „Vse za cesarja — Franc Jožefa I!" ITT. Vse za domovino. Ko se je Slovenec zdramil iz stoletnega spanja, poprašal je skerbno: „Kje dom je moj? Kje dom je moj?" — Na tem svetu je Slovenca dom tam, kjer se njegov mili jezik v deržini in cerkvi glasi. Tedaj naš vdom je med Slovenci: na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Ta dom ali domovino, kjer smo beli dan zagledali in slovenske glasove se učili, moramo pa ljubiti, pravi domorodci moramo biti. Kdo pa je pravi domorodec ? Le taisti, ki živi in se trudi in marsikaj vterpi v blagor svoji domovini. Slavno znan domorodec so bili ranjki knez in škof lavantinski, Anton Slomšek. Že takrat, ko drugi Slovenci še vedeli niso kaj, kje in kako, že tedaj je njih serce bilo le za blagor svoje domovine. Noč in dan so tuhtali, podučevali in svetovali, spisovali in na svetlo dajali koristne spise za vsako starost, za vsaki stan. In ako je bilo kaj koristnega v domovini podpirati, bili so oni gotovo med pervimi, ki so z veseljem v djanji prihiteli na pomoč. Oni so svojo škofijo prerodih. In vsaka vas, ki je v njih oblast spadala, ve gotovo več ali manj pričati o njih dobrotljivosti in domo-rodstvu. Dokler slovenski rod diha, Anton Slomšek mu bo vedno v hvaležnem spominu. Slava takim domorodcem! Pravi domorodec, ki je svoji domovini tudi veliko koristil, je bil ranjki g. fajmošter, Matija Vertovec. S svojo „vinorejo" in „kemijo" so marsikomu na bolje pomagali. Šentvidčani, med kterimi so ranjki pastirili, imajo se veliko njemu zahvaliti, da imajo tak6 lepo ogleštane vinograde, in da toliko žlahnega grozdja in sladkega vina pridelajo. In tako bi mogli našteti še veliko drugih mož; slava jim, da se toliko trudijo za mili naš narod! Nas Slovencev ni dosti; komaj poldrugi milijon nas je; mi smo najmanjša vejica prevelikega slovanskega debla, ki šteje čez 80 milijonov duš. Toda ravno zavolj tega, ker nas je malo, moramo biti bolj složni — čversti korenjaki — eden za druzega — vsi za vse. Tedaj koristite svoji domovini, kakor li morete! Kdor je bolj zveden in učen, naj podučuje manj zvedene prostake, ki si pri rokodelstvu, na polji ali v hišnem gospodarstvu prav pomagati ne znajo. Kdor je bolj premožen, naj z veseljem bolj ubožnim na pomoč prihiti, naj se nikar ne obotavlja kak goldinarček v prid svoji domovini darovati, naj se vpiše v družbo sv. Mohora in v Matico, naj si naroča naše časopise ali druge podučivne bukve, in sam jih prebravši naj je posojuje svojim manj premožnim pa podučevanja potrebnim sosedom itd. — Tedaj Slovenci! eden za druzega — vsi za vse, in vse to v blagor naši domovini. In zagotovim vas, po takej poti boste vi pravi korenjaki slovenski — vredni sinovi vašega doma, naša domovina bo zmerom bolj slavna, srečna in spoštovana tudi od ptujca, ki nas je ž njo vred do zdaj zaničeval in sovražil, — in le po tem takem bo vsak izmed nas ponosno za-ukati zamogel: „Na Slovenskem dom je moj!" Torej vseh nas Slovencev geslo naj bode in ostane : Vse za vero — katoliško, — vse za našega cesarja — avstrijanskega, in — vse za domovino — slovensko. — Serčnost tedaj verli junaki slovenski! VI. Juri Stephenson.*) (Spisal J. Navratil.) tjfuri Stephenson se je rodil v Wilamu blizo Njukasla (Newcastle, po naše Novigrad) na Angeš-kem 9. junija 1781. Starši so mu bili delavci. Oča je kuril v rudniku pod staro mašino, s kakoršno se voda polje (čreplje); zmerom je bil prost delavec, toda za svoj stan dosti pameten; tudi je znal veliko *) Beri Stivenz'n, to je Štefanov sin. lepih pripovedek; zato je bilo vedno veliko dece okrog njega v rudniku pri ognju. Mati mu je bila bogaboječa, pametna žena in dobra gospodinja, ki jo je imelo vse rado. Jurče je moral, dokler je bil še majhen, le po vasi sem ter tje hoditi in naročila izročati , svoje mlajše brate in sestrice pestovati ali je varovati, da jih kak voz ne povozi itd., — v osmem letu pa še verh tega vsak dan za dva angleška vinarja ali peneza, to je za kakih 8 nkr. *), sosedove krave pasti. Po tem je moral za 6 takih vinarjev na dan oglje čistiti; v štirnajstem letu je počel pomagati staremu očetu pri njegovem opravilu za 1 šiling **) na dan. Čeravno si je služilo ta čas že vsako dete le-te verle rodovine svoj kruhek, pa so živeli vendar po siromaški. Ko je dobil Jurče pozneje malo boljšo službico, po dva šilinga na dan, od veselja je zakričal: „Zdaj sem pa mož!" Pervo prihranjeno „gvinejo" ***) je ogledaval na vse strani in se je neznano veselil, češ: kako sem obogatel! Tak je bil naš Jurče. Pisati in brati še ni znal; pa je posnemal vse. Ves zaljubljen je bil v stroj ali mašino, ki jo ie stregel. Tako jo je snažil in svitlal, da jo je bilo veselje videti. Naglo je prekosil očeta; le-ta pa ni bil nevoljen zato, nego je moževal tako, kakor star cerkovnik, ki si vidi sina duhovna na leči. Jurčetova bistra glava se je pečala neprenehoma z mašinami. Vedno je premišljeval, kako bi se dala ta ali una popraviti, ali kako nova in koristna znajti. Zdaj je videl, kako bi mu bilo treba bukve prebirati in se iz njih marsičesa priučevati. V večerno šolo počne hoditi in se že velik brati, pisati in računati učiti. *) 1 tak vinar ali penez (penny) velja kake 4 nkr. (malo več). **) 1 šiling ima v sebi 12 angleških vinarjev, to je kakih 49 nkr. ***) Gvineja ima v sebi 21 šilingov, to je kakih 10 fl. 30 nkr. Vse to mu je šlo tako naglo od rok, da je pretekel berž vse svoje tovarše — celo učitelja. Pil je malo, bukve prebiral jako marljivo, premišljeval pa še bolj. Na zadnje je poskočil v službi še toliko, daje služil malo manj od funta šterlingov*) na teden. Napravil sije hišico in se je oženil leta 1802. Kako vesel je bil, ko mu je povila pridna žena sinka. Oče in mati sta mislila, da sta v nebesih, če se je dete le nasmejalo. Kolika sreča je zadovoljnost tudi brez bogastva! Toda nesreča ni spala vedno tudi v koči teh siromaških ljudi. Pogoreli so. Koča jim je zgorela malo da ne vsa. To, kar ni zgorelo, zakajeno in premočeno je bilo vse z vodo, s ktero so polivali. Žalosten ogleduje Juri pogorišče in počne popravljati — kdo bi si mislil! — najprej staro hišno uro. Pa tako dobro jo popravi, da je počel berž po tem sluti za najboljšega „zdravnika za ure." Leta 1804 se je preselil v Kilingvors (Killing-worth), sedem milj od Njukasla. Ondi so še le spoznali, kako dobre glavice je Juri, posebno za nove znajdbe. Ondi se je začela nova doba njegovemu imenitnemu življenju. Ali nesreča ga ni pozabila: nesmiljena smert mu vzame preserčno ženo. Od prevelike žalosti prejde Juri v Skočijo dela iskat; pa severne ves pobit, da bi bil blizo ljubega sinka, — ali glej nove nesreče ! Ko pride nazaj , najde si očeta slepega in brez pomoči. Hvaležni sin vzame slepega očeta in revno mater k sebi in prečuje nektero noč, marljivo delaje, da bi mogel le ubogim staršem pomagati in si sinka dobro odgojiti. Juri je posnemal, kakor že vemo, vse; samouk je bil, da malo takih. Samotež se je naučil ure popravljati, pa tudi črevlje in kopita delati, verh tega pa še krojiti za rudarje opravo (obleko), *) 1 funt šterlingov je 20 šilingov, tedaj malo da ne 10 fl. našega denarja. (Kakih 9 fl. 80 kr.). da so jim jo žene šivale. Še dan današnji se nosijo nekteri rudarji Kilingworski po kroju Jurjevem. Vse to je delal, da bi le živil sebe pa svojce pošteno na svetu. Jako težko ga je stalo, aa se je moral ravno ta čas od vojaščine odkupovati in namestnika kupiti. Ali njegova beseda je bila „stanovitnost 1" in ta stanovitnost v nesreči mu je hodila potlej jako na hvalo. V rudniku so se golili poprej motozi jako naglo; on je znašel dober pomoček za to, da so rabili (ter-peli) mnogo dalje. Razklecane in slabe stare mašine je znal tako popravljati, da so ga poprasevali za svet celó taki mojstri, ki so se mu iz perva posmehovali. Za popravo neke take mašine je dobil deset „gvinej" na aar in boljšo službo; še boljšo so mu pa obetali. Mašine si je priljubil najbolj in je premišljeval neprenehoma; vedno je risal in napravljal obrise, izre-zával majhine podobe različnih mašin itd. Po stanovitnosti in bistri glavici je postal „mašinar," in je služil po 100 funtov šterlingov na leto. V ti službi je začel le-ta bistroglavi mož s svojimi popravami in znajdbami po nevedoma veliko spremembo v vožnji po vsem omikanem svetu. Čeravno ni mislil od kraja na železnico, pa si je izmislil vendar marsikaj imenitnega. Nekteri so ga verno poslušali in se mu čudili, nekteri z glavami majali; taki, ki so imeli sami prazne buče, — taki so ga pa pitali z „bedaki (bebci)." Vemo, kako je dal nekdaj francoski minister RiSeljé učenega Francoza, ki se je pisal Salomon Ko (de Caus) blizo Pariza k bebcem zapreti, zato ker jo je vedno terdil, da bi se ladije na vodi in vozovi po suhem lahko s soparom vrele vode gonili, in ker je hodil revež vlade francoske pomoči denarja prosit, da bi spravil to reč na dan. Dasiravno je Škotec Jakop Vat (Watt) pozneje uganil, kako treba s soparom vrele vode ladije goniti in je to reč tudi vres-ničil, toda minilo je nad 150 let , preden so počeli s soparom tudi po suhem vozariti. Res, da so popravljali v angleških rudnikih vožnjo po sinah ne- Erenehoma; res, da je obletela marsikoga misel, ne i li se mogli po takih železnih potih ali cestah tudi ljudje in blago voziti; pa kakor koli so poskušali, spodletelo jim je vselej. Stephensona je doletela sreča, daje znašel preimenitno znajdbo, namreč: vožnjo s soparom po suhem. Našel je bogatega dobrotnika, ki ga je zakladal z denarjem za pervi hlapon. *) Ta dobrotnik je bil angleški velikaš Revensvors (Ravensvvorth). Svet je pa štel zato Revensvorsa za neumneža. Po sreči izdela Stephenson svoj hlapon. Vozil je 1600 centov za 1 uro po štiri milje daleč, in ker je bil pa ta hlapon tako drag, kakor na priliko kak konj, zabavljali so Stephensonu nasprotniki, češ: „Potem takem nismo kar nič na dobičku." — „Na dobičku smo," odreže se on, ki je berž vganil, kaj treba še popraviti. Nov pomoček znajde, da podvoji na-glost svojega hlapona, in opravi tako, da je bilo mogoče potem vse, kar se je zdelo poprej vsem, da je nemogoče. To se je zgodilo leta 1815. — Svet je bil zdaj prenar ej en. „Sila kola lomi." V Manšester so morali pavolo vedno iz Liverpula (Liverpool) dobivati; ali obe mesti vkup niste imeli dosti potov, cest in vodotokov, da bi je bili mogli kupcem dosta pošiljati. Tista pavola, ki je bila namenjena za v Manšester , morala je ležati v Liverpulu dalje, nego je trebalo od za morja v Liverpul. To je bilo strašno sitno in na veliko škodo kupcem in delavcem, ki so morali nehotoma postavati, zato pa tudi stradati. Železnica bi prišla v okom vsem tem nadlogam; ali kdo misli na njo! Toda . . . kakor smo rekli — „sila kola lomi." S časoma, ko so videli, da ni drugače, pa počn6 Stephensona za svet popraševati; *) H 1 a p 6 n pravimo tisti mašini, v kteri se nabira iz vrele vode sopar ali hlap, ki goni (vozi za seboj) s silno silno svojo močjo po železnici jako naglo cele vlake, tg je po 20, po 40 velikih polnih voz. zakaj njegovo ime je že slovelo ž njegovo mašino vred daleč okrog, in brez njega se ni upal takega posla nikdo polotiti. Ali joj svetomerom, ki so merili svet za to železnico. Koliko zaprek so jim stavili cestarji, lastniki vodotokov in suhega sveta, najemniki, kmetje, celo žene in otroci! Vsi so jih sramotili in kamenje nad-nje metali. Pomagače so neusmiljeno pretepali; unega, ki je vlačil svetomerom verigo, hteli so v jamo prekucniti; tistemu možu, ki je deržal v rokah neznano, čudno merilo svetomersko, pomaljali so palice in puške pod nos; skratka, tako so se ustavljali, da so se morale te priprave za železnico med Manšestrom pa Liverpulom odložiti. Ta čas je videl bogat mož po imenu Piz(Pease) Stephensonovo mašino v Kilingvorsu in mu je dal mahom službo v svoji fabriki s 300 funti šterlingov na leto; pozneje se je pa združil ž njim. Napravila sta „na spoli" fabriko za hlapone v Njukaslu. Tako je postal nekdanji delavec Stephenson zdaj velik fabrikant in gospodar, ki je ravnal s svojimi ljudmi pošteno in lepo. Vožnja po tej železnici se je počela leta 1825. Pervič se je peljalo po nji le oglje, moka pa 250 ljudi. V vlaku je bilo 38 voz; vse skup je tehtalo 1800 centov. Gospod Stephenson (kakor so ga zdaj zvali) je vodil le-ta vlak sam, in priderdral v 1 uri 10 milj daleč. To je bilo ondaj čudo, ki so ga razglašale novice po vsem svetu. Stephenson je imel poslej še več nasprotnikov in sovražnikov nego poprej. Ali železnice in naglih hlaponov opravljivi jeziki niso mogli ustaviti. Iz perva ni mislil Stephenson, da bi prevažal kedaj ljudi po železnici, le za blago je bila namenjena. Po tem še le železnico delaje — počeli so misliti tudi na vožnjo za ljudi. Star poštni voz so kupili in ga posadili na leseno podstavo. Na tem samem vozu so se vozili 1 j udje pervi dan in še dolgo na to po železnici in to po deset milj daleč od Stektna (Stockton) do Darlingtna (Darlington); več prostora, več voz ni bilo za-nje. Pa tudi popotnikov med imenovanima mestoma ondaj ni bilo še mnogo, ker so se bali ljudjé iz pervine kake nesreče pri tako čudni vožnji brez vprege. Gospod Stephenson je pa hotel po sili mahom za pervo poskušnjo z blagom, tudi voz za ljudi imeti, in tako so bili kupili in pripravili tisti stari poštni voz. Zdaj so se lotili spet železnice iz Manšestra v Liverpul. Stephenson je bil pri tem poslu pervi izmed vseh. Lahko si mislimo, kako pisano so ga gledali vlastniki vodotokov, ki so imeli jako velik dobiček za prevažanje blaga po teh vodotokih. Njega in njegove ljudi so pitali s „tepci in potepuhi," ne le ustmeno (na besede), nego i pismeno; celó nekako nevarno prerokovanje so razglašali: Železnica bo kriva — tako so kvasili — sam Bog ve kolike nesreče, da bo vse zgorelo, da bodo celó kure nehale nesti. Bog daj bebcem pamet! Tolažili so se pa ti preroki s tem, da ne bo moči železnice povsod napeljati. Ko so pa prešerni vlastniki vodotokov videli, da to ni nemogoče, počeli so ponujati kupcem več dobička, nego poprej, ako si hočejo dajati blago po vodotokih (na ladijah) voziti. Pa je bilo prekasno. Železnica se je daljšala vkljub vsem zaprekam. Vsi ki so poprej vedno z glavo odmajevali, morajo zdaj verjeti, da bodo na svetu skoro neznano velike prenaredbe. Spomina vreden je 15. dan septembra meseca leta 1830, ko se je začela vožnja po železnici man-"šestersko-liverpulski. Preprostega delavca sin se je poslavil, prekosil in osramotil vse svoje učene in imenitne nasprotnike (izmed velike gospode). Dva grajščaka, ki nista hotela nikakor privoliti, da bi delal železnico po njunem svetu, in sta ga s tem prisilila cesto po najslabejših krajih napeljevati, češ, naj mu spodleti, — ta bogata gospoda sta ponujala potem svojo pomoč vsakemu, kdorkoli bi hotel napraviti drugo železnico od Manšestra do Liverpula po krajšem potu in lepšem svetu. S tem sta hotela Ste-phensonu škodovati. Ravno s tem sta pa nehoté po-vikšala slavo nekdanjemu preprostemu delavcu Jurju, ki je pri vsem tem srečno dognal preslavno svoje delo, in dodelal drugo večo železnico, ki je bila živa priča, da bo kedaj mogoče, s soparjevo močjo voziti se od kraja do kraja po vsem svetu — po suhem, kakor so se že poprej vozili po vodi. Ko so videli rojaki Jurjevi zdaj z lastnimi očmi, da ni to nikaka sanjarija, počeli so bogatini zidati železnico za železnico. Do leta 1840 pa ni bilo na Angleškem skoro nobene železnice, da se je ne bi bil udeležil Stephenson. Tudi stranskih se je poprijemal. Do ravno tistega leta so mu nagajali še strašno nevošljivci pa sovražniki; pa vselej jih je vgnal, ter se vračal kakor srečen junak z vojske moški in vesel domu — v lastno svojo hišo blizo Česterfilda (Chesterfield), kjer se je počival in oveseljeval. Trideset let potem, ko je bil Juri Stephenson delavec v rudniku Njukaselskem, vozil se je od tega mesta do Londina (London) le po devet ur s hlaponom, ki ga je bil sam naredil. Juri Stephenson je tedaj tista prebistra glava, ki ji gre čast in slava, da švigamo zdaj tudi po suhem — brez kake vprege naglo kakor tica od mesta do mesta, iz dežele v deželo. Mesto Liverpulsko je postavilo Stephensonu krasen spominek na čast. Več mest mu je podelilo častno meščanstvo, to je: dali so mu pravico pravega meščana tistih mest. Zahajali so k njemu celó tuji kralji in kraljice ter ga popraševali, kako bi se dala po njihovem svetu železnica napraviti. Kralj belžanski (belgijanski) Leopold ga je počastil z redom (križcem) viteza belžanskega; pa Juri je bil tako spameten, da ni hotel nositi. Tudi vlada angleška mu je ponujala čast viteško, pa je ni hotel, in se ne podpisuje drugače, nego „Juri Stephenson" — brez kakega nazivka ali „naslova." Veš li zdaj, predragi mladenič slovenski! kdo in kaj je Juri Stephenson? Vem, da ga zdaj znaš, vem da ga boš pomnil vse žive dni; vem, da bos mislil na-nj — posebno kedar se boš vozil po železni cesti. Spominjaj se ga pa tudi ondaj, kedar se bodo nevedneži posmehovali kaki novi znajdbi ali kaki popravi, ki si se je lotil po modrih naukih in podukih, bodi si pri obertniji ali pri rokodelstvu ali pri kmetiji. — Ako bi bil poslušal Stephenson ošabne modrijane, opravljivce, zabavljivce, težko da bi vozili zdaj po železnih cestah s preberzimi železnimi konji, ki jim ni treba druge piče nego vrele vode, iz ktere se na-reja v njih trebuhu tista silna moč, ki jih goni tako naglo, da predirjajo za 1 uro po 7, po 10, — če je treba, celo po 12 milj, to je celo dan hodi. VIL Po h o rj e. (Popisal J. G—k.). mnogih štajerskih in koroških krajev se vidi visoko bregovje, po imenu Pohorje, ktero sega od ptujskega polja do Goratana, od desnega dravskega obrežja s svojimi odrastki blizo do savinske doline. Razširjaje se v največ panogah proti jugo-vzhodu obsega nad trinajst štirjaških milj, in meri po dolgem nad osem, po širokem štiri milje. Pohorje se sme prištevati najbolj znamenitim pokrajinam na Slovenskem. — Pokrito je z velikimi temnimi gozdi, posebno na podoljih (rebrih), in de- loma s takimi, v kterih še menda ni nikoli pela nobena sekira. Na svojem sedlu ima velike in (res čudno!) močirnate planote, zvečma z mahovjem in z gostim cretjem prerasene. Daleč znano je pohorsko bukovje, smrečje in hojčje, ki je najlepši kinč obširnih gozdov. Po njih sumljá brez števila bistrih virov, kterih vode žen6 mnogo žag in mlinov. Iz zemlje se koplje na Pohorji na mnogih mestih mramor, apnénik, kvareč, zidavno kamenje, kremen, kamneno oglje itd. Čez Pohorje, sosebno čez više planine, je raz-gernjena neka gluha tihota; le tu pa tam je slišati glas dervarskih sekir, šumenje potokov, ali mukanje govedi in beketanje ovac. Celo gorovje se dá primeriti veliki samiji, v kteri se le redkoma nahaja sled življenja. Po gozdih je skrite dosti zverjadi; sem ter tjé se potepa celó volk. Med ticami žive tu kanje, sokoli, jastrebi, redkoma divji petelini in slavci, pa v posebno obilnem številu sove in čuki. Po gozdih gomazi tudi dokaj gaščaric, pisanih modrasov, gadov in slepcev. V čistih potokih igrajo med drugimi ribami postervi nenavadne velikosti. — V černih jezerih na planotah živi neko posebno pleme žabnjakov. Z gozdi ste preraščeni v obče dve tretjini Pohorja; ostalo tretjino pokrivajo pašniki, njive, travniki in vinogradi. Njive so jako rodovitne, pašniki tako lepo zeleni, da bi se smela švajcarska planina ž njimi ponašati; tedaj so goveda in ovce tu kaj lepe. Sadnega drevja in tersja stoji največ na vzhodnih, na južno- in severo-vzhodnih hribih, ki so vsi pohorski odrastki; ti hribje rodé glasovita, močna vina, ktera se razpošiljajo v butelah daleč po Avstriji. — Od leta 1848 sem se je na pohorskih bregovih več drevja -posekalo, ko popred menda v celem stoletji. Ker pravo gozdnarstvo tu še ni prav znano, nahajajo se vmes že celó gole gore, in po neumnosti se dela od leta do leta veča škoda. Pervotnih goz- dov *) stoji še precej, zlasti od najviše pohorske gore, Vélike Kape (nad 4800') tje do sv. treh Kraljev in do Rakovca. Kakor beli labudi, gledajo tu pa tam lične cerkve iz zelenih gozdov. Zavolj krasnih planin in gozdov, posebno pa zarad prelepega razgleda obišče mnogo popotnikov te kraje. Kakor po celem Pohorju, deraé tù pa tam tudi na najviše gore čedne steze, da tujcu ni težko, celo gorovje v ne-kterih dneh prehoditi. Najlepši razgled se vživa z Velike^ Kape, s ktere se neki vidi več dni daleč, nad tri sto cerkvi, gradov in vesi ; potem z gore Planine, od sv. Uršule, sv. Kungete, sv. Mohora, sv. Ane, sv. Ignacija, sv. Janža, sv. Antonija, sv. Danijela in z mnogih drugih višin. Pohorski zrak je hladnejši ko v sosednih dolinah ; časi pa je tudi po okolici hudo mrazovje, med tem ko so planine tople. Sneg zapade zgorej po štiri ali pet tednov popred, kakor po dolinah, in ostane s pomladi ravno toliko tednov delj. Zatô pa drevje in trava zgorej neverjetno hitro zeleni. Pohorje ne terpi le samo dosta od neviht in burij, ki mu časi debela drevesa rujejo in lomijo, ampak pošilja je tudi v sosedne krajine, posebno v slovenske gorice, vert štajerske zemlje. Take nevihte se vzdigajo naj-rajše v jasnih toplih dneh, in sicer tako naglo, da kmet komaj domu ubeži, če zagleda na polji černe oblake po nebu le-sem vreti. Pol ure je dosti, in njegove setve skoraj sledu ni, tako hitro mu jo točapodrobi. Pohorje je tudi vremenski prerok, kakor daleč se vidi. „Velika Kapa ima klobuk"**) kliče kmet in ne gré sejat ali kosit, ker vé, da je dež blizo. In dokler ¡se vzdigajo s Pohorja mlade megle, gotovo ni upati, da bo jasno. Na celo okolico ima torej to bregovje velik upliv; obernimo se zdaj k njegovim prebivavcem. *) Pervotni gozd ~ Urwald. **) to je, je z oblaki zagernjena. Koledarček 1867. Poliorjancev pa se šteje pet in dvajset do trideset tisoč. Bivajo v osemdesetih občinah, ktere spadajo pod pet okrajev, sedem dekanij in štiri in trideset far in lokalij. Po kervi so vsi Slovenci, razun majhnega števila dervarjev in delavcev po fabrikah. _ Poglejmo zlasti na une, kteri ne pridejo v dotiko s tujci in sosedi, in čudili se bomo nad temi posebneži v tej tihi samiji. Ni večega razločka med dvema sosedoma , kakor med Glorčanom *) in Pohorjancem. Uni je omikan, jasnega duha, lahkomiseln, strasten, ljubi posebno petje, zabavo in spremembo; — ta je tih, resnoben in čmeren, kakor njegovo bregovje, za mišljen in malo besedi, vražast, plah in hraniven, pa nespačenega moškega značaja. Ker živi ločen od vsega sveta, je nezaupen proti tujcu, posebno če nosi gosposko suknjo. Pa s komur se seznani, ostane mu najzvestejši prijatelj. Ni menda nikjer drugej na Slovenskem toliko vraž, kakor pri Pohorjancih. Na vsakem razpotji, v vseh globelih in prepadih, kakor v razvalinah stanujejo po njihovih mislih strahovi in copernice, ktere so po njih mislih krive vsake toče in nesreče. Brez števila pravljic spominja še na stare paganske čase; v černih jezerih živ6 neki dra-koni, in če kdo kamen v vodo požene, hajdi, hitro je nevihta tu! — Želeti bi bilo, da bi se prazna vera z vsemi ^sredstvi zatirala, ker je ljudstvu v veliko škodo. Še leta 1851 jih je romalo na tisoče k neki hojki blizo Rakovca, ker se je glas razletel, da so verniki videli na njej Marijo; le po iskrenem pri-zadetji knezoškofa Slomšeka se je skoro pokazalo, da je bilo vse prazna goljufija. Pohorjanci so tudi, kakor priprosti ljudje, sploh pobožni in pridni. Najboljše priče tega so cerkve, kterih je po tem gorovji blizo osemdeset! Radi prebivavci romajo, posebno k cerkvam sv._ Henrika, Antonija, Petra, Ignacija, na severni strani pa pred *) Gorean = poprek, prebivavec slovenskih goric. vsem k stari glasoviti cerkvi Marijini v Rušah. Tu se jih snide včasi na tisoče, in se lahko poznajo od druzih romarjev po postavi in po debeli sivi ali rujavkasti obleki; tu pa tam še nosijo mesto čevljev lesene coklje. Malokje so verniki svojim duhovnim pastirjem tako udani, svojim starim šegam tako zvesti ostali, kakor Pohorjanci; daleč znani so tudi po gostoljubnosti. — Stanujejo krog pod Pohorjem v malih vaseh, na podoljih (rebrih) pa v posamnih bornih kočah. Vsi so nenavadno terdne, vendar bolj neu-kretne rasti, in sploh najterpežniši delavci. V obče so precej siromašni, in njih živež je slab, ker so pohorske gorice (vinogradi) večidel lastnina bogatejših sosedov in tujcev; pervi viri njihovih dohodkov in zaslužkov so torej njive, pašniki, kupčija z lesom, sekanje derv, oglarstvo in — fabrike. Poglejmo najpopred na oglarje in dervarje, kte-rih je mnogo sem naseljenih tujcev. Ob času velikih bojev z Napoleonom in tudi potlej je pribežalo vsako leto več fantov na to bregovje, da so se soldaščini ognili; našli so tu varno zavetje, in so bili večidel tihotapci in zverinski tatje. Ko se je začelo več drevja sekati, dali so se najeti za dervarje, kterih število se zdaj odjeta do leta množi; dan danes je med njimi precej Cehov, Korošcev, Kranjcev, Talija-nov in Furlanov, ki pa se vsi lepo zastopijo. Združenih jih je po trideset in več pod posebnimi mojstri, in stanujejo, kakor vojaki po kasarnah, v posebnih hišah. Po celem bregovji imajo raztresene svoje koče in bajte, ki jim služijo za pribežališče o nevihtah. Derva in oglje se deloma rabi po fabrikah, deloma se terži ž njim v druge kraje. Blanje, kterih se na žagah veliko nareže, vozijo se po Dravi doli do Belega grada. — Žalibog! da se po gozdih precej slabo gospodari, in se utegne kedaj Pohorju goditi, kakor Krasu. Obernimo se zdaj k fabrikam. Šteje se šest stek-larnic in ena popirnica, skupej z blizo šest sto de- lavci. Glede steklarnic se sme reči, da so med najboljšimi v naših deželah; steklo in steklene posode, v njih narejene , se pošiljajo daleč daleč v tuje dežele. Delavci po teh fabrikah so večidel marljivi, veseli Čehi z ženami in otroki. Tu še le spoznamo, kako se v potu obličja kruh služi. Bodi si šestletni otrok ali šestdesetletni starec, vsak je na svojem mestu, vsak pri posebnem primernem delu, nikjer ni križem rok in postavanja; pri vsem je taka gibčnost, pa tudi tak red, kakor bi bili vsi delavci skup členki (deli) velike mašine. Ti ljudjč, že od mladih nog pri delu, so najbistrejši in najbolj omikani po vsem Pohorji. Pri nekterih fabrikah so za deco tudi šole. — Razun teh fabrik stoje na pohorski zemlji nektere železne kovačnice, in med Vitajno in slov. Gradcem fužine, v kterih se izdeluje železo iz pohorskih rud. Z dervarji vred je pri njih nad tri sto delavcev. Toliko o sedanjih Pohorjancih in njihovi domovini. Ozrimo se na zadnje še nekaj v minulost. — Pervi zgodovinski sled nam kažejo na Pohorji mnogi grobovi in ostanki iz rimskih časov, iz kterih moremo sklepati, da Rimljani niso imeli le naselbin krog Pohorja, v Hočah, v Rušah, v slov. Gradcu, v Vitajni in na drugih mestih, ampak tudi visoko na Pohorji; deržala je najberž rimska cesta čez to gorovje. Kdaj so se pervi Slovenci sem in poprelc v naše kraje naselili, to še ni jasno dognano; gotovo pa je, da so v petem in šestem stoletji že tu bili. O času preseljevanja narodov je pribežalo v goste pohorske gozde dosti stanovavcev iz vseh krajev. Luč krist-janstva je prisvetila na Pohorje pozneje, ko v njegovo okolico, ker je bilo malokjer pristopno; v bližnjem Ptuji najdemo že leta 304, in v Celji clo leta 284 po Kristusu Škofovski sedež. Po mnogih preganjanjih in bojih je kristjanstvo spet zginilo; in še le v sedmem in osmem stoletji so prišli od južne in severne strani vdrugič oznanovavci sv. vere. Slo-venjograški knezi, še poganske vere, so se najhrab- rejše branili zoper napade Bavarov in tudi zoper novo^ vero. Oglejski in solnograški duhovniki so bili pervi, ki so žlahtno seme kristjanstva na pohorski zemlji zasejali. Leta 900 je stala že cerkva v Rušah, tedaj je morala sv. vera že jako ukorenjena biti. Ko je dobila koroška opatija šent-pavlska na Pohorji mnogo zemljišč v last, pošiljali so se od ondod vneti misijonarji. Od te dobe se je stavilo na tem gorovji zmerom več cerkev, posebno kar je prišel velik kos Pohorja bližnjim in daljnim samostanom v last. Največ posestva so imeli tu celjski grofi, o kterih se med ljudstvom še dan danes mnogo pripovedek sliši; tudi oni so postavili precej cerkev. Junaško so se obnašali Pohorjanci zoper Turke, ki so večkrat v naše kraje priderli; povsod se še dan danes popotniku pripoveduje o bit vi pri sv. Aha-ciji. Nahajajo se tudi tako imenovane turške šance, zidovja in imena, ki nas spominjajo grozovitnih ne-vernikov. Potem ni bilo sovražnika sem do francoskih bojev, o kterih se je mnogo fantov na gorovji poskrilo. Leta 1760 je bila postavljena perva fabrika, kmalo za njo druge, in po njih se je začela za Po-horjance nova doba. Odslej se množi hitro število prebivavcev, pa tudi omika in blagostanje; bati se le je, da se s časom vsi gozdi posekajo, česar Bog obvari. VIII. O telesni hrani. (Spisal Fr. Marn.) J!Lko primerimo živež človeški in živalski sploh s hrano, ki jo potrebujejo in sprejemajo v se rastline, najdemo kaj velik razloček. Ne le, da je hrana drugačna, Judi pot, po kteri pride v truplo, je različna. Človek in žival ima posebno pripravo, s ktero sprejema hrano v se, rastlina pa jo sesa skoraj na vsi poveršnini, zlasti pa po listji in koreninah iz zemlje in iz zraka. Veči in važneji pa je razloček, ako primerimo hrano živalsko in ratlinsko in pogledamo, kakova da je. Hrana rastlinska so tvarine neoživljene ali neor-ganične kakor voda, ogelno-kislina, amonijak, žveplo itd. ki nimajo nikakoršne podobnosti s tvarinami, iz kte-rih je sestavljena rastlina. Rastlina ima torej to moč, da sprejema tvarine neorganične ali mertve v ožem pomenu iz zemlje in iz zraka, in je predeluje in spojuje v zveze orga-niške ali oživljene, kakoršne najdemo v rastlini. Iz vode, ogelno-kisline, amonijaka stvari rastlina vlaknate nitke, škrob (štirko), sladkor rastlinski, belja-kecin premnoge druge tvarine, iz kterih obstoji rastlina. Te zmožnosti živali nimajo. Nobena žival ne more neorganičnih tvarin tako spremeniti, da bi mu bile v redivno hrano. Položen k oterpnjenim persim matere zemlje bi moral človek in žival poginiti; treba je torej posrednika, da jima za živež potrebne tvarine spreminja v organične — ta posrednik so rastline. V rastlini je mnogo tacih tvarin, ki so podobne tvarinam, ki jih najdemo v truplu živalskem, zato je kermljenje živalsko veliko enoličnejše in prostejše, kakor predelovanje hrane rastlinske. Živali ni treba več iz pervotnih tvarin sestavljati vlaknatih nitek, meščobe itd., ker vse to se najde v rastlini že pripravljeno. Žival nima v tem oziru druzega opraviti, kakor da gotove rastlinske tvarine zmehča in po kervotoku na svoje mesto pripelje. Se bolj jasno je to pri tacih živalih, ki se hranijo z mesom in kervjó. Tu vživa žival ravno take tvarine, iz kakoršnih je sestavljeno njeno teló. Iz skušnje vemo, da prebavljamo tem lože, čim več je v jedi tacih tvarin, iz kakoršnih se sklada naše teló. Zató je tudi želodec tacih živali, ki se kermijo samo z rastlinami, na pr. prežvekovavcev, ves drugačen, kakor pri mesojedcih. Ti uživaje re-divne, že vpodobljene in prestrojene tvarine prebavijo veliko hitreje in imajo tudi prej zadosti. Govedo potrebuje v primeri prav veliko sena. Temu se ni čuditi; seno ima v sebi le malo beljakca (Eiweis) in meščobe ali tolšče, ki redi tudi živalsko teló, tem več pa drevnine, telesu neugodne. Tudi je znano, da govedo ali pa konj potrebuje veliko več časa, preden omehcá in prebavi povžito hrano, kakor pa človek ali pa take živali, pri kterih želodec nima druge naloge, kakor spreminjati meso spet v mesó. Zato tudi ostane hrana rastlinojedcem delj časa v želodcu ; pri nekterih se poverne celó še enkrat v gobec, kjer se na novo prežveče in s slino pomeša, da postane k povžitku ugodneji in pripravniši. Razun tega so tudi čreva rastlinojedcev posebno dolga; čreva ropnih tic in zveri, zlasti pa pri mački v primeri zeló kratka. Konj potrebuje na dan kerme suhe in mokre (vode) Vi o» krava 1/6, domači zajček celó 1/i svoje telesne teže, mačka pa samo dva in dvajseti del. Odrastli človek potrebuje na dan živeža in pijače Vi«—7« o svoje teže. Res je, da trebuhopasci vživajo več, toda brez vse koristi. Vse, kar pride čez to mero v teló, zapusti ga spet večidel nespremenjeno in mu več škoduje, ker ga teži, kakor pa hasne. Se vé, da ne potrebujejo vsi ljudje enako veliko hrani; potreba raste s truplom. V drugem letu svoje starosti potrebuje že trikrat več kakor v pervem; pri sedmih letih že šestkrat in pri dvajsetih dvajsetkrat več. S štiridesetim letom je popolnoma dospelo tudi človeško telo, in teža njegova se navadno potem ne zvišuje ne znižuje več, razun v bolezni. Ko pa je telo popolnoma razvito, služi tudi hrana, ktero mu dajemo samo k ohrani, ne pa k zviševanju in pa razširjevanju postave telesne. Vse tvarine, jed in pijača, ki je v enem letu povžijemo, morajo ravno toliko tehtati, kakor vse to, kar gre v tem času iz našega trupla. Tu je gledati zlasti na sopare, ki puhté iz naše kože, časi v podobi pota, in pa na tiste tvarine, ki je izsopemo iz sebe. Vsakemu je znano, da ni vsak živež enako koristen in rediven. Dostikrat vživamo jedi, v kterih je mnogo tvarin, ki jim pravi vednost škrob, gumi (to ste tvarine, ki se nahajajo zlasti v žitnem žganji, v krompirji, kostanji), sladkor (to je tvarina, od ktere prihaja sladkoba) inmeščoba ali tolstoba (mastni sok v rastlinah), v nobeni teh tvarin pa ni gnjilca (stick-stoff), zato se iz njih ne more narejati ni koža, ni meso, ker ravno za to dvoje je mnogo gnjilca potreba. Niti človek niti žival bi dolgo ne živela, ko bi vživala samo te tvarine. Množijo sicer gorkoto, pospešujejo dihanje in dajó truplu masti ali tolščobe, ne redé pa mesa in tudi kosti ne vterdujejo. Saj je znano, kako tolsti postanejo prešiči in goske, ako se jim podaja hrana maščobna in škrobovita. Da se množi mesó, zató je potreba živeža, v kterem je gnjilec. Ta pa je v rastlinskem beljakcu, to je tisti živež, ki ga najdemo največ v jajcetu; odtod ima tudi imé. Kermimo li žival na pr. s samim škrobom in beljakom, dajemo jej vseh k dihanju in množenju mesnih svalov potrebnih tvarin. Prepričamo se pa vendar, da jej ta živež kmalo več ne diši, ne ljubi se ji več jesti, peša in hira, dokler ne pogine. Vzrok temu je pomanjkanje fosforovega apna, iz kterega so kosti, in pomanjkanje kuhinjske soli, ktere je neobhodno potreba, da se nareja slina v želodcu, ker brez nje žival prebavljati ne more. Tako hiranje se opazuje večkrat tudi pri govedi, ako se kermi s tvarinami, v kterih primanjkuje apna na pr. samo z oljnatimi prešami, z repo itd. Žival ne dobo potrebnega apna, povsod drugod se lepo redi; le kosti ostanejo slabe in krebke, tako da se dostikrat polomijo pod težo telesno. Ta bolezen se odpravi, ako se vmes dostikrat polaga detelje in sena, kjer je apna dovelj. Znano je, kako marljivo iščejo in požirajo kokoši in golobje apnene tvarine, to je, pesek. Apna jim je za jajčno lupino potreba. Ako tedaj kokoši ležejo jajca brez lupin, jim gotovo primanjkuje apna. Tu ni treba druzega, kakor peska jim dati zobati, pa bodo legle spet lepa jajca. Tako iščejo tudi ljudje in živali nehote tudi soli, ker je truplu zelo potrebna. Studenčina ima sicer nekaj soli v sebi, toda premalo. Zato solimo skoraj vse svoje jedi. Najprimerniša, najtečneja hrana je tedaj taka, ki daje telesu vse te tvarine, ktere smo za potrebne našteli. Take so: zernje žitno, sočivje, mleko, tolsto meso, jajce in kri. glavitniših tvarin, ki nam bolj, ktera menj. razvidi, ktera jed tekne ® 1 'o "-> o v ^ H rt O « s> O JS -S Škroba «S «.a J3 a P S ščobe ali masti H V ■a ■■-p © J OO p — Ol a oj & o a « fe o a. m « Vode i> OJ o d oo 1 ca M O Pšenica ) ■>i 1-42 12-3 — 0-16 10—11 rež ; 61-67 9-5 — 0-07 10—11 ječmen ) 1-75 2-5 — 0-24 10—11 moka 71 3-3 G ._ 11-0 _ _ 10 4-7 C koruza 77 — 3-62 3-6 — 0-27 _ raj ž 84 — 0-75 3'6 — 0.4 6 bob 36-38 0-2-3C 0'70 19'6 — 9.27 23 grah 36-38 0-2-3C — 16-5 — 5.83 13 leča 36-38 0-2-3C — 37-3 — _ — krompir 14 — 0.16 1.4 0 43 0.33 75 meso — — — 23-0 0 06 — 77 mleko 3-8 3.6 5-5 0-09 0.5 86 kri — 001 0.4 20.5 0-42 0.9 78 beljak — — — 13 — —- 87 rumenjak — — 28 17 — — 54 Iz tega pregleda vidimo, da žitno zernje ima v sebi ne le tvarino za sopenje ali dihanje potrebno; ampak fosfor in apno, ki uterdita kosti, beljaka, v kterem je veliko gnjilca mesenim svalom potrebnega. Saj je že tudi iz skušenj dokazano, da dosti dobrega kruha in voda ohranita človeka čverstega in zdravega. Rež in ječmen imata 18—24 procentov drevnine ali lesene vlaknine, ki ni za živež in odpada pri mletvi v podobi otrobov; od tod pride, da ima to žito toliko manj škroba in beljakca, kakor pšenica. Pšenica je, kakor sploh, tudi v tem oziru perva. Tvarine, v kterih je gnjilec, so v žitu posebno pa v pšenici nakopičene zlasti v gornjih legah na po-veršnini in na verh zerna, v sredi je skoraj sam škrob. Cem čisteje in pridneje se torej v mlinu gornja lega odpravi, t. j. čem beleja moka se naredi, tem menj *) V žitu je vedno nekoliko škroba v eukru ali gumi spremenjenega in sicer 0-9—19 procentov. ostane v njej redivnih tvarin; najbeleji kruh je tedaj, kar se redivnosti tiče, najslabeji. V rajžu in krompirji je sicer mnogo škroba; tvarin pa, iz kterih se dela kri, prav malo. Zavolj tega mora take jedi veliko priti v telo, preden zadosti vsem potrebam in mu da dosti potrebnega gnjilca. Da je grah, bob in leča redivna, to je sploh znano, razviditi je pa tudi iz podanega pregleda. V nobenem pridelku pa se ne najdejo vse potrebne tvarine tako primerno razdeljene, kakor v mleku. Mleko podaja človeku vsega živeža, ki ga potrebuje, otroci so temu priča. Vse te tvarine pa morajo ná-se vzeti podobo tekočo, ako imajo v resnici služiti telesu v hrano. Ako pomislimo, da je v vseh mehkejših delih našega života tudi voda, lahko verjamemo, da je treba veliko vode, da se razpusti in omehča vse to, kar povžijemo. Nekoliko k povžitku potrebne vode je že v jedilih ; ali to je premalo, treba nam je še posebej večkrat piti. Samo mleko ima, poleg vsega druzega potrebnega, tudi vode dovelj. Toda mi potrebujemo več vode, kakor pa je mora biti, da se omehča jed v želodcu, ker je veliko iz nas izpuhti v podobi vodnih soparov. Rekli smo poprej, da odrasel človek potrebuje na dan živeža 20—lšsti del svoje telesne teže. Ta mera se vé, da ni za vse veljavna, menja se iz mnogoterih vzrokov. Človek mora imeti tem več hrane, čem merzleje in vlažneje je podnebje, kjer živi. Nizka temperatura v zraku ohladi tudi telo, zgubljena gorkota se mora poverniti s hitrejim in globokejim dihanjem, kar pa životu odvzame mnogo redivnih tvarin. Znano je, da prebivavci gorkih krajev menj hrane potrebujejo, kakor pa ljudjé v srednje-gorkih ali pa celó mersdih pokrajin. Grenjanci, Lapi in drugi povži-jejo toliko raznih jedi, zlasti pa ribje tolsti, da prebivavci gorkejih krajev kar verjeti ne morejo spo- rocilom popotnih. Da severni narodje rabijo za svoje telo veliko več — to ni nobena zla navada ali pa nezmernost; lastnosti severnega merzlega podnebja tirjajo več hrane. > Ako je človek dosti nasiten, mu ne škodi naj-huji mraz veliko. Mislim, da se nobenemu izmed vas to čudno ne zdi, saj ve vsak sam po sebi, da se človeku v mrazu veliko bolj ljubi jesti kakor pa v vročini, in razloček je v tem oziru že med nami in našimi bližnjimi sosedi Lahi. Pri gibanji telesnih udov zgubiš tudi nekoliko od svojih mesenih svalov. Ta zguba se mora pover-niti, ako hočeš, da bi kite ostale krepke, da bodo dolgo mogle gibati in premikovati ude telesne. Ravno zato tudi ni človek ni žival ni v stanu delati brez prenehljeja. Pri težkem delu je zlasti kmalo treba počitka, ker se kite posebno hudo napenjajo. Po dolgem delu nastopi pri ljudeh in živalih nekaka ohabljenost in trudnost in zavolj tega želja po počitku, ki ga imenujemo spanje. Dospeli mož zamore delati k večemu 16 ur na dan, 8 ur mora imeti počitka. Med spanjem se delajo v mesu in v kitah nove vlaknate nitke in nadomestijo to, kar se je po dnevi porabilo. Razvidno je iz tega, da potrebujejo ljudje, ki delajo težka dela, zlasti take hrane, iz ktere se razvijajo vlaknate niti, torej kruha, mesa, sočivja. Tudi sir je dober in še marsikaj druzega. Spoznali ste tudi iz doslej rečenega, da živež mora delati na tri strani, da telo raste in množi mesene svale, da dobo potrebne gorkote in pa da ohrani moč in postavo telesno. Kakor je znano, smo poleg vsega tega vajeni še druzih jedil in pijač, ki imajo tudi v majhni^ meri povžite, čudno moč na naše telo. K tem se prišteva vino, pivo, kava, čaj itd. Po ločbinih preiskavah se ne da do dobrega razsoditi, v kakšni pomeri so proti našemu životu, da bi se jasno pokazala korist in vžitek. To pa nas skušnja uči, da zmerno povžite posebno dobro teknejo, zato so se pa tudi razširile po edem svetu. Pripisuje se jim posebna moč na čutnice, ali kako in kaj še ni dognano. Se manj znani pa so nam učinki korenin in zeli, ki je mnogotero pripravljene pridevamo našim jedém. Neznano je tudi še mnogo druzega n. pr. kako spreminjajo strupi, zdravila in enake reči našo sostavo telesno. To pa je gotovo, da vsaka nepravilnost v delovanji različnih udov in oddelkov telesnih pripelje za seboj različne bolezni. Opomniti je tu, da pri bolezni ne oživi v životu nikakoršna nova moč, menja pa se čas in mera prešnjega delovanja. Ni nam mogoče tu popisati posamnih bolezni, kako se začenjajo, razvijaio in zdravijo. Omenimo samo to: Človeško telo je podobno uri alipakacemu drugemu umetnemu stroju, v kterem se vsi posamni oddelki in kolesca družijo k vzajemni delavnosti. Nobeden torej nikar ne kazi posamnih koles z nerazumnim in neprirojenim življenjem. Kolesca stojé tu eno nad drugim, dela vsako posebej in vse vkup. Kdor nepremišljeno ali pa celó prederzno prestopa meje, od Boga delavnosti posamnih strojev zaznam-vane, ta ruši in spodkopava svoje zdravje, — ktero hraniti in varovati uči tudi človeku prirojeni čut, žival pa skrivni nagon. Zver ne prestopi nikdar te meje, človeku je, se ve da, dana tudi vtem oziru svoboda; toda dan mu je tudi razum, da bi krotil strasti poželenja in se upiral vnanjim nagonom, ki lehko zmedejo ali pa celó razderó umetno, čudapolno sostavo telesno. Zmernost povsod, pri delu in jelu, je edino in * zlato pravilo, na ktero se zaklada naše najbolje blago, zdravo telo in duša zdrava. To pravilo bodi nam zmeraj pred očmi, zlasti pa mladosti, kteri se telo še razvija in dospeva k delavnosti v poznejem življenji. Nezmernost se meščuje vsigdar, posebno pa na životu mladem. Telo odrastlega in zdravega moža že lože premaga nepravilnosti v telesnem življenji in v resnici imamo izglede, ki so neverjetni; tako težavna dela so izveršili, tako silne napade in nevarnosti so prestali možje, oživljeni in krepčani od moči duševne, ktera je povzdiguje nad vse druge zemeljske stvari. IX. Kitica slovenskih pesem. I. Molitev. V prahu tri zdihujem ; K Tebi, o Gospod! Serce povzdigujem Za slovanski rod. — V varstvo ga mi vzemi Večni gospodar! Z milostjo objemi, Saj je Tvoja stvar. — Ti ga zopet združi V zveličavno vez, Da v radosti služi Tebi, kralj nebes! V vez ¡zveličavno, Združi nas Gospod ! V vero sveto, — slavno, Ktero je Metod, Sluga Tvoj pobožni, Slavjanom prižgal, Da ti ves premnožni Rod bo čast dajal. Pošlji iz višine Sveti blagoslov, Da nesloga zgine Iz med Slavjanov! Silvester. 2. Materino slovo sinu vojščaku. Glasno bojna tromba poje , Slava kliče sine svoje: V slavni boj, junaki zvesti , Tam si slave vence plesti! Že prisega cvet junaški , V krepki desni meč vojaški: Zmagati al slavno pasti Bodi Slave sinom k časti! Sestra brata objemuje, Oče sina oserčuje, Mati pa mu duše vnete Govori besede svete: Srečno, sinko ! z Bogom hodi, Božji angelj tebe vodi, Jezus, Jožef in Marija Bodi tvoja tovaršija! Kedar hodil boš po polji, Spomni se, da za-te moli Mati, ki je porodila Te na sercu odgojila. Kedar hodil boš po prodi, Al pa vozil se po vodi, Naj svet blagoslov ti sije, Sreča te v svoj plašč zavije! Kedar vojska bo germela, Osereuj te kip razpela , Kedar kri junakov lije, Varuj te ime Marije ! Skala stoj sovražni sili, Brezoroženih se usmili! Da bo tebe slave sina Počastila domovina. Zdaj pa z desno v desno sezi In pred Bogom mi prisezi, Da boš meni v čast in slavo Branil vero, oeetnjavo. Glasno bojna tromba poje, Slava kliče sine svoje; Torej , sinko! z Bogom idi In junak ovenčan pridi! J. Virk. 3. Sini slave. Cesar kliče: Sini Slave, Rod junaški bistre glave, Močni kakor oroslani, Z duhom, sereem meni vdani, Urno-gibčni kot posterve, Vsi junaki verste perve — Hitro, hitro v sveti boj Nad sovražnika z menoj! Vsi junaki, Slave sini! Se glasi po domovini, Hitro, hitro v boj kervavi K srečni zmagi, k večni slavi ! V boj za vero, dom, cesarja Mati Slava prigovarja: Zmagati al slavno past, Bodi mojih sinov čast! Da smo sini majke Slave, Vsi junaki očetnjave, Bomo z mečem pokazali, Kedar v pervi versti stali, Boj junaški zmage bili, Z venci slave se ovili; Da donelo bo z višin: Vsak junak je — Slave sin! J. Virk. 4, Očetova vernitev. (Svobodno po poljskem.) „O deca ! idite pred mesto Pred sveto znamenje za cesto, Klecé molite očenaš, l>a se poverne tatek vaš ; Predolgo že očeta čakam, Obilne solze za-nj pretakam, Gozd6vi polni so zveri, Na cestah pa tolvâj preži." Otroci slušajo prezvesto Tek6 pred znâmenje za mesto ; Pred mater božjo kleknejo , V molitev se zaméknejo. Tla kušnejo in križ storijo, Presveto Trojstvo počastijo : „ „Češččno,1Trojstvo, bodi zdaj, Češčeno bodi vekomaj !" " In mol'jo očenaš in vero In še molitev marsiktero, In ko, kar znajo zmolijo, Odprô molitno knjižico. Brat starši bere litanije Od božje matere Marije, Dva mlajša odgovârjata: „O mati ! smili se tâteka !" — V tem hipu kola priderdrajo, Otroci prednji voz spoznajo , Vsi skočijo , na glas kricé : „ „Naš tata, ali ! naš tata gre."" To kupec vidi, solze toči In hitro s kol na tla poskoči: „Ha,kakje vam? kak je pri vas? Po tati vam je bil dolgčks ?" „Jemama zdrava? teta? drugi ? Prinds'te cvebe tam le vtrugi." Tako vse križem govori, In vsi se glasno veseli. Voziti kupec več se neee, Pognati konje slugam reče, In deci milega glasu Veli: „Mi gremo peš domu." Na glasni hi! že voz se gane, Ta hipec okol njega plane Na pot dvanajst razbojnikov, Ki jih je kril tik ceste rov. Brada so dolzih, berk zavitih, Pogledov serpih in serditih, Obleko madežva jim kri, In roka nož in bat vihti. Kupcit in slugam od pogleda Zastaja kri in vsa beseda, Otroci vprek prevpivajo, Očetu v plašč se skrivajo. Zaprosi kupec : „Vse vzemite, Samo življenje nam pustite ; Sirot ne delajte otrok, Prihrdn'te ženi vdove jok." Derhal nič ne posluša tega, En ropar hitro konje sprega, In drugi nož in bat vihti, In tretji: Dnarje sem! kriči. „Postojte!" poglavar zavpije, Poslušni trop jo v kraj zavije, Kupcu odpre zasterto pot; „Le mirno pojdite od tod;" Kupec se mu zahvalit' hoče, Razbojnik pa zahvale noče, Veli: „otrokom hvalo daj, Brez njih že bil bi mertevzdaj;" „Prinesli davno so mi ve'sti Da kupci pridejo po cesti; In sklenil sem pri kipu tem Zagosti tergovskim ljudem." „Ko danes pridem, kraj zgledujem, Otroke tu moliti čujem, S početka sem se jim smej4I, Al smilnost me premaga kmal. Na misel mili dom mi pride, In bat mi kar iz rok uide, Doma imam ženo in sinu Tak ljubega ko ta-Ie tu. Ti hodi z mirom, vi pa mladi! Hodite semkaj molit radi Pred božji kip, in kdaj pa kdaj Molite tudi za-me kaj. M. V. 5. Sobotno solnce. Zakaj ob sobotah nam solnce posije, Če grom tudi treska, če burja tud' brije? Ob petkih po noči se v vice poda Kraljica nebeška, kraljica sveta; In duše uboge se bližajo vse, In duše verstijo se hitro krog nje; Vsaktera poljubi jej rob oblačila, In britke preliva solze brez števila. — V soboto Marija se verne nazaj ; Ko sprejme na novo jo spet sveti raj, Jej Seraf premenja obleke mokre, Od kterih se solze pregrenke cede; In angelček mili je jej posuši — Zato ob sobotah nam solnce sveti. Koledarček 1867. Luiza P e s j a k o v a. 4 X. Arabec in njegov konj. (Poleg Lamartina.) s svojimi srenjčani je napadel v puščavi karavano iz Damaska. Zmagali so popolnoma in že so začeli nakladati bogati plen, kar pridirjajo konjiki, ktere je paša iz Akra poslal tej karavani naproti, pa se veržejo z vso močj6 nad Arabce, ter je v kratkem popolnoma premagajo. Mnogo jih je obležalo mertvih, druge pa so ujeli, pa je zvezali in odpeljali, da jih darujejo paši v Akru. Abu-el-Marš, tak6 je bilo ime onomu Arabcu, je bil ranjen v ramo; krogla mu je ostala v rami, ki pa vendar ni bila smertna. Zato ga posade na velbjuda, ujamejo tudi njegovega konja, pa odpeljejo obadva s sabo. Zvečer pred tistim dnevom, ko so morali priti vAker, ostanejo s svojimi jetniki v Jafadskih hribih, da tam prenoče. Ranjeni Arabec je imel noge zvezane z jermenom, in je ležal zunaj blizo šotora, kjer so spali Turki. Rana ga je sklela, in zato ni mogel spati po noči. Kar zasliši rezgetati svojega konja med drugimi konji, ki so bili privezani ne daleč okoli šotorov po navadi jutrovcev. Koj spozna njegov glas in taka žalost ga prime, da se ni mogel zcleržati, da se ne pogovori še enkrat in to pač zadnjikrat s to-varšem svojega življenja. Z velikim trudom se začne plaziti po tleh z eno roko in po kolenih, pa se slednjič vendar srečno priplazi do svojega konjiča. „Uobgi prijatel, mu reče, kaj boš počel med Turki? Zaperl te bo v konjak s svojimi konji kakšen aga ali pa paša. Žene in otroci ti ne bodo nosili velbludjega mleka, ne bodo ti na periščuponujali ječmena; ne boš več dirjal prost po puščavi enak vetru v Egiptu; ne boš več s svojimi persi rezal valov Jordana, ki je močil tvojo grivo tak6 belo, kot je tvoja pena. Jaz sem suženj, o da bi ostal vsaj ti svoboden! čuj! Pojdi, verni se k šotoru, ki veš dobro za-nj, pa reci moji ženi, da Abu-el-Marš ne pride nikdar več, pa pomoli glavo skoz zagrinjala mojega šotora, in obliži ročice mojih ubogih otrok." Tak6 je govoril Abu-el-Marš, in med tem razgrizel verv iz kozje žime, kakor jih navadno rabijo pri arabskih konjih, in konj je bil svoboden. Ali ko vidi gospodarja ranjenega in zvezanega, spoznd zvesta in prebrisana žival sama od sebe , kar bi jej noben jezik ne bil mogel razložiti ; pobesi glav6, poduha svojega gospodarja, pa ga zgrabi s zobmi za usnjati pas, ter ga odnese kakor veter proti njegovi domačiji. Ko pridirja zvesti konj do njegovega šotora, položi ga v pesek pred ženo in otroke, pa še enkrat zasopiha, in pogine od truda. Cela srenja je žalovala za njim; pesniki so skladali Sesmi, in še dan današnji je poje vsaki Arabec iz erihe. Zvestoba, bratje, naj bo sveta vsakemu izmed nas! XI. Prave sreče pot. (Spisal P. Primorski.) oravno je prave sreče pot na videz ostra, vendar jih je veliko, ki so po njej hodili in še hodijo. Kdor hoče za njimi hoditi, naj posluša njih zlate nauke in naj si je dobro vtisne v serce. — Varčnost je vsaki čas koristna; kdor zna pridobljeni vinar hraniti, ta kaže, da ni brez pameti. Pa varčnost dan danes še ne zadostuje. Delati moraš več in vsakdanja opravila drugače vrediti, ako hočeš pošteno shajati. Kdor ni delaven ali se dela ne zna prav prijeti, ta kmalo zaostane in zabrede v dolgove. 4* Varuj se tedaj vsake potrate, delaj pridno, pa s pametjo in s prevdarkom, in od vinarja prideš do groša, od groša pa do goldinarja. Verh tega da si varčen in delaven, glej še na red pri vseh svojih opravkih. Vse naj bode o pravem času storjeno ; to obeta dober vspeh in dela veselje. Kjer je red domá, tam so tudi pametni ljudje. Kdor red ljubi, temu vse spešno od rok gre. Kdor hoče srečen biti, naj se varuje postopanja in pivnic ko živega ognja. Ne stradaj, pa tudi ne zapravljaj brez potrebe. Ostajaj rad domá, pa delaj vsako jutro in vsak večer za eno uro več ko po navadi, in obilno plačilo bodeš žel. Potrata prazni mošnjo, varčnost pa jo polni in te prikupuje poštenim ljudem. Ne kupuj, česar ne potrebuješ, sicer bodeš moral v kratkem prodati, kar ti je neobhodno potrebno. Marsikdo jo je po tej poti že zavozil. Zgodaj navadi se misliti, da naše življenje je vedna šola, in da kdor v Boga zaupa, v stiskah sercá ne zgubi. Z veseljem hodi na delo, obračaj večkrat k Bogu, k delivcu vsega dobrega, svoje okó, in ako ti kaj spodleti, ne mermraj, kajti človek ni vstvarjen, ne da bi bil vedno srečen, ne da bi bil vedno nesrečen, marveč da vse svoje duševne in telesne moči skerbno uri, k dobremu obrača in po kreposti hrepeni. Kdor to vedno pred očmi ima, ta ne pripisuje vsega opotočni sreči, marveč pridnim rokam in blagoslovu od zgorej. Postopanje, mati mehkužnosti, krati življenje. Postopanje več škoduje, ko rija železu. Ključ, s kterim večkrat odpirajo, ostane vedno svitel, delavni človek pa bolezni ne pozna. Ako ti je življenje drago, ne trati časa, kajti iz časa je stkano življenje. Koliko ga po nedolžnem zapravljamo le s tem, da vec spimo ko je potreba, dobro vedé, da lesica, ki spi, kokoši ne vjame. Čas, ki uide, nikdar nazaj ne pride. Delajmo tedaj, dokler je čas, dokler imamo zdravje in moči. Lenemu je vse pretežko; kdor pa je de- laven, temu gre vsako delo spešno od rok. Kdor pozno vstaja, ne more z delom nikdmor ; preden začne, že ga noč prehiti. Lenoba se tako počasi vlači, da jo uboštvo lahko dojde. Hodi na delo, da ne bode delo za teboj hodilo. Navadi se zvečer kmalo k počitku hoditi, zjutraj pa zgodaj vstajati. Zgodnja da-nica pridnim zlatica; jutranja ura zlata ura. Kaj pomaga želeti si boljših časov, ako se sami ne poboljšamo. Vredi drugače svoje življenje in časi bodejo kmalo boljši. Kogar upanje redi, gleda naj, da lakote ne pogine. Brez truda ni moke, brez moke ni kruha. Komur delo diši, za tega povsod dosti kruha zori. Akoravno nisi na zaklade naletel, ako-ravno nisi kupov zlata podedoval, pa imaš pridne roke in ni se ti treba bati pomanjkanja, kajti marljivost je mati sreče in pridnim Bog obilno deli. Delaj na polji, kedar se lenuh še v postelji valja, in imel bodeš žita še za naprodaj. Ne odlašaj dela. Pridnemu en danes več velja, kakor lenuhu jutri dva. Privezan pes ne vjame zajca. Res je, da imaš mnogo dela in morebiti še mlado kožo, pa ne straši se tega; le začni in kmalo ti bode delo igrača. Če dolgo sekaš, mora pasti tudi najmočnejši hrast. Miš debelo verv pregrize, kapljica terd marmor preverta in to — polagoma. Pa s pridom se ne opravi še vsega. Ne zanašaj se preveč na druge. Drevo, ki ga večkrat presajajo, v rasti zaostaja. Trikrat se preseliti je enkrat po-goreti, pravi pregovor. Kdor hoče pri drevesu obo-gateti, mora ga sam deržati. Gospodarja oči več opravijo, kakor pa roke. Kdor nima pri delavcih svojih oči, ta jim svojo mošnjo odperto derži. Majhina zanikernost dokajkrat velik požar porodi. En sam žrebelj je kriv, da konj podkev zgubi. Temistokel, sloviti Gerk, je svojo hišo na prodaj ponujal. Da bi jo bolj priporočil, dal je naznaniti: Moja hiša ima dobrega soseda. Glej ! to te naj uči ceniti dobro soseščino. Dober sosed ti je desna roka, dober sosed boljši od desetih stricev. Ako ti česa zmanjka, kmalo ti dober sosed postreže. Hudoben sosed pa ti kali lepi hišni mir in sladko zakonsko zastopnost. Tvoji otroci se po hudobni, jezični soseščini duha razpertije navzamejo, in kaj bode iz njih, kedar gospodarstvo prevzamejo ? Ako se mejita s travniki, in tvoj sosed meni, da mu ne daješ, kar mu gré, stori kar je storil miroljubni Abraham in blagra nebeškega bodeš deležen. Ako so tvoji otroci razpertije krivi, posvari je po očetovsko, pojdi k sosedu, prijazno ga ogovori, spravita se in mir se ti zopet poverne v hišo. Bodi mož beseda! Dobro prevdari, preden kaj obljubiš, če si pa kaj obljubil, naj ti bode sveta dana beseda. Kdor ni mož besede, zgubi vse zaupanje pri ljudéh. Dobro ime je pa boljše od bogastva in žlaht-nejše od drazega mazila. Kdor dobro slovi, dobro po soseski rosi; kdor pa ni mož beseda, nad tem se dobri in vestni ljudje spotikajo. Ne dajte se osramotiti davnim Slovencem, vašim očetom, kterim je več veljala beseda, ko vam prisega. Nosi se po svojem stanu. Poslušaj lepo prigodbo, ki so nam jo rajnki knezoškof Slomšek zapisali *) : „Barantavec dojde iz Holandije v Pariz, ter plačilno pismo prinese, da bi pri nekem tergovcu denarjev 100.000 gold. vzdignil. Izpraša pohištvo, in na dvorišču veliko ljudi najde cape prebirati, ter pobara, kje bi bil oni veliki tergovec? „Jaz sem, kaj hočete?" oglasi se mu neki capin. Holandec se ustraši in misli, da revež toliko dnarjev gleštal ne bode. Le z menoj pojte, mu reče, in ker se le obotavlja, velevajo mu caparji, naj le gre. Pelje ga v sobo, kterih je bila ena lepša od druge. Zala hči se s tujim možem pogovarja, dokler oče denarjev ne prinese in Holandcu do peneza odšteje, rekoč : „Kaj ne, da vas je skerbelo, kako bi vam jaz toliko naštel?" „Ne zamerite mi," izgovarja se Holandec ; „res sem se zbal, ko sem vas v taki obleki *) Glej „Drobt." leto 1856 str. 182. ugledal." „Rad pomnim," je djal, „kdo sem svoje dni bil, in ne pustim obleke, v kteri sem rojen. Nosil sem v mladih letih korbico in sekiro. S tem orodjem sem našel neki dan v smetéh velik zaklad, prejel sem lepo rešvo, začel kupčevati, in obogatel sem. Poglejte, še zdaj orodje svoje perve sreče imam." Lepo je bilo sicer to za njega, kakor gerdo je za mnogoterega, ki je berač, pa se po gosposko oblači. Nosi se priprosto, pa čedno. Obleke pokojnih očetov se ne sramuj, tudi po oblačilu novega kroja ne segaj, da ne bodejo tudi tebi veljale besede starega Krajnca, ki govori: Oblačila vse imajo Vsem domaČim slovo dajo, Iz angleškega blagá, Kar je tuj'ga, to velji. Ljubi svojo domovino. Tica ljubi svoje gnejzdo v gori, zverina svoj berlog v hosti, in človeku bi ne bil drag kraj, kjer je njegova zibelka tekla, kjer ga vsak kamen spominja rajsko preživljenih dni, kjer mu rajnih očetov gomila stoji! Ako pa domovino za res ljubiš, veseli se ž njo, kedar se jej dobro godi, pa tudi žaluj, kedar jej nezgoda preti, kakor sta storila prerok Jeremija in Jezus, večna Resnica. Jeremija je v tužnih pesmih obžaloval lepe domovine sip in prah, Jezus se je pa nad jeruzalemskim mestom milo milo jokal. Pošiljaj goreče prošnje k Večnemu, naj pusti vedno sijati solnce milo na ljube domovine krilo. Prosi, naj jej dá verlih sinov, kterih geslo bode: Vse za vero, za dom, za cesarja. Prosi zaupno, in uslišane bodejo tvoje prošnje, domovini pa premila zarja boljše bodočnosti zablišči. Besede naj ti bodo vedno v sercu in na jeziku: Beseda sladka, domovina! Ne prideš več mi iz spomina; Kot iskra živa v sercu tliš, Ljubezen k sebi mi budiš. Te zlate resnice Vam podaja letošnji „Koledarček." Vtisnite si je dobro v serce vsi, posebno pa ti mladina, nada boljše bodočnosti! V cvetji svojega živ- ljenja že si moraš kakor pridna bučelica zlatih naukov nabirati, ako hočeš varno hoditi po ostrem potu življenja, kajti sveto pismo veli: „Mladeneč svojih navad, tudi če bo star, ne pozabi." Ako se boste po njih ravnali, polival Vam bode Bog s svojim blagoslovom dela vaših rok; dnevi Vašega življenja bodo enaki tihemu potočiču, ki se pretaka po zelenih livadah, cvetlice napaja ter se pod trato počasi zgubi. Nastopite tedaj to pot, da Vam enkrat zašije jasno solnce boljših dni. m 0 gnoju in gnojniščih.*) (Spisal Fr. Jančar.) ral sem v nekih bukvah sledeče besede: „Ke-dar hočeš svojo hčer omožiti, pojdi in poglej pri snubaču najprej njegovo gnojnišče, in berž boš vedel, komu boš hčer dal in ali bo pri prihodnjem tvojem zetu kruh imela ali ne." — In zares že star slovenski pregovor pravi: „Kakoršno gnojnišče, takošen gospodar." Gnojnišče mora biti hlevu na senčni strani; ako pa to ni mogoče, naj se pri njem oreh ali kostanj zasadi, da gnoju senco dela in ga solnce ne osuši. Mora se pa tudi okoli gnojnišča graben izkopati, da se deževnica in snežnica mimo gnojnišča odtekate. Gnojnišče naj bo nagnjeno proti jami, v ktero se steka gnojnica. Ta jama mora biti na najniži strani gnojnišča tako napravljena, da iz hlevov vsa gnojnica (scavnica) po žlebeh va njo teče; preobilna pa in po gnojnišči polita se lahko spet v jamo cedi. Sila ne- *) Na poskušnjo iz druge pomnožene izdave „Mlad. vin-caija," ki pride v kratkem na svitlo. umno ravnajo tam, kjer gnojnico iz hlevov naravnoč po vrezanih jarkih na pote, klance in ceste napeljujejo! Tak gospodar si sam z gospodarstvom vred. — Gnojnišče naj bo tako veliko, da se vsikdar z novo izkidanim gnojem ves gnojni kup enako na debelo pokrije, ali saj polovica. Da boš vedno veliko gnoja imel, torej tudi kruha, skerbizato, dati nikoli ne zmanjka zemlje na drugi strani gnojnišča, in ako je ni blizo, navozi ali nanosi je, da jo vsakrat na novo izkidani gnoj 3 do 4 palce in še bolj na debelo razgerneš in ž njo gnoj pokriješ. Nikoli pa ne opusti, da berž ves kup z gnojnico poliješ, kar se mora vsak teden najmanj dvakrat, ako ni mogoče trikrat, zgoditi. Za polivanje so najboljša majhna vedra z ročnikom, kjer sesavek ni. Pripravljena perst ali zemlja, posebno pa peščenina, je tudi kaj dobra nastelja v hlevih pri govedih; s tem se veliko slame prihrani; kar posebno takrat veliko zaleže, ko se je malo slame in merve pridelalo. Tudi pepela na gnojnišče potrositi ne zanemarjaj; sicer spravljaj vse: blato, rušje, saje, plevel, rožje, smeti itd. na gnojnišče. Okoli hiše naj bo vse znažno. Tako napravljeni gnoj je za njive, travnike, posebno pa še za vinograde dober; ni se bati, da bi se terta od gorkega novega gnoja smodila: koristi žo pervo leto. Vidi se to. Ako je svet, kterega misliš gnojiti, peščen, moraš na gnojnišče ilovce nametati. Ako pa moraš ilovnati svet gnojiti, poskerbi si peska za gnojnišče: tako boš zboljšal rodivno zemljo. Tak gnoj je masten, vlažen in ni plesniv; plesniv gnoj ni vreden, da se kramp zamahne va-nj, to so mi že moj pokojni oče pravili. Ako je gnoj masten in vlažen, mora se navadama izvažati, ko si ga na vozu z desko pogladil; inače se pa brez škode le v pletenih koših odpeljava, kamor ga je treba, in berž na kterih vendar misli terdno naj se podorje ali podkoplje. Sicer se pa mora z zemljo pokriti, kakor v goricah, kamor se v jeseni ali pa po zimi nanosi, kolikor le mogoče. Po travnikih se pa berž v jeseni raztrosi. Ne čudi se, moj prijatel, in ne rekaj: to je sitno delo, tako nikdo ne ravna itd. Ni res. Jaz že od leta 1852 tako gnojnišče oskerbljujem, in prav zadovoljen sem. Tudi drugi umni gospodarji se tega derže in jim ni žal. Poskusi torej tudi ti, in se pred prepričaj, ako te pod pazduho ne boli, in potlej reci: To ni prav, to ne vel j d. — XIII. Kar bodi za domače potrebe. (Kako žarkovo sirovo maslo zboljšati.) Večkrat se prigodi, da po letu sirovo maslo gospodinji v malo dneh zažarkovi. Ako hočeš tako žarkovo maslo spet zboljšati, da zgubi neprijetni žarkovi okus, pregneti ga dobro vpomolženem mleku in spet bode dobro za rabo. (Da prešiči spet radi jedo.) Kedar prešiče pitaš, primeri se včasi, da se jim jed upre in se potem nič ne redé. Da temu v okom prideš, vzemi ovsa in ga deni v kako posodo, potem ga posuj s soljó in čez to nekaj vode vlij. Prešiči, kterim te mešanice vsak dan nekaj jesti daš, ostanejo ti ješči in požro vse, kar se jim le da navadne piče iz kuhanega krompirja, korenstva, otrobi itd. (Da krave dolgo molzejo.) Da ostane krava prav dolgo pri mleku, molži pervesnico (t. j. tako kravo, ki je pervo tele imela) kar naj dalje je mogoče. Skušnje so do dobra poterdile, da breje krave vselej še le v tistim času ob mleko pridejo, v kterem so je po pervem teletu molzti nehali. Ako na primer kravo, ki se je po pervem teletu spet ubrejila, nehamo v 5. mescu molziti, bode se molža pri vseh poznejih teletih, če ne pred, saj v 5. mescu ustavila. če tedaj krava po pervem teletu tudi malo mleka imá, molzite jo vendar najmanj osem mescev in pol in videli boste, da ste natoro prisilili k dalji molži, pa treba je, da jej dosti pa dobre klaje dajete. (Pomoč, če se krave pojati nočejo.) Večkrat se primeri, da se krave zavoljo kake bolezni ne pojajo. Pri tacih kravah se mora bolezen poiskati in ozdraviti; če ne vsi drugi pomočki nič ne zdajo. Če se pa pri kravi nobena bolezen ne najde, ravnaj tako-le: Seneni drob stolči v prav drobno stupo in perišče te štupe deni v leseno škatljico, ki se dobro zapre. Na to štupo vlij počasi eno žlico tinkture španskih muh (Spanische Fliegen-Tinktur) takó, da se drob s tinkturo prav dobro zmeša in se imenovane tinkture dobro napije. Ta tinktura se dobi v apoteki, pa le če jo zdravnik zapiše, ker se mora zavoljo njene hude moči varno ž njo ravnati. Te štupe se da taki kravi vsak dan na tešče toliko, kolikor je s tremi persti zagrabiti moreš ; spravi naj se jej na jezik, skerbeti pa je, da jo tudi požre. Po 6 ali 10 dneh se večidel že pokaže, da je to zdravilo pomagalo. Tačas pa naj je kravi nikar ne daje poparjena ali sicer mokra piča, žeje naj pa nikar ne terpi. (Najboljši gnoj za sadna drevesa.) Najboljši gnoj za sadna drevesa je blato iz mlak in luž. Stare češplje, ktere več ne rodé , se po tem gnoju tako ozivé in okrepčajo, da začno prav dobro roditi. Takega blata nakidaj po tri črevlje na debelo okoli češpljevih debel; po verhu ga včasi porabljaj in precej dobro z lužnino polij. Se vé, da tak gnoj tudi drugim sadnim drevesom dobro tekne, da prav veselo rastejo. (Kedar živino napenja.) Kedar živino napenja, napravlja se v vampu veliko vetrov (gazov), ki utegnejo tako silni biti, da se vamp razpoči. Treba je tedaj te vetrove hitro odpraviti: ali da s pripravnim nožem skozi trebuh nabodemo vamp in izpustimo vetrove, ali pa da živini v vamp vlijemo tako stvar, ktera ima lastnost, da vetrove vse poserka kakor goba vod6, in tako zginejo vetrovi. Najbolje take dve stvari ste: salmijak in pa živo apno. Živega apna se za veliko živino vzame 4 lote in raztopi v 4 maslecih vode (na vsak lot apna tedaj 1 maslec vode) in ta apnena voda se vlije živini noter. Se skor manj dela pa napravi in hitro pomaga salmijak (Salmiakgeist), ki se v apoteki dobi; 1 lot salmijaka zmešaj z 1 maslecem vode, in to salmija-kovo vodo vlij živini noter. Ko bi pihnil, ji vpade vamp: salmijak požre vse vetrove, da zginejo, kakor da bi pihnil. Salmijak je dober kup ; če si gospodar dä v apoteki napraviti 4 male flaške, vsako z 1 lotom salmijaka, in prav terdno že v apoteki zmešane shrani, ima hitro pomoč pri rokah, kedar živino napenja. (Zoper bolezen v gobcu in na parkljih.) Dobro zdravilo zoper bolezen v gobcu in na parkljih je navadna resa (Heidekraut). Na vsacega pol funta rese naj se vzame bokal vode in se v kakem precej velikem kotlu toliko časa kuha, da se polovica vode pokuha. Od resje vode se dd bolnemu govedu zjutraj in zvečer po poliču, mlademu pa le po ma-selcu, ovcam pa le po kozarcu. Tudi taki živini, ki še ni bolna, ktero pa hočeš obvarovati bolezni, se more ta resja voda dajati pa nekoliko manj, na priliko govedom po maselcu, mlajšemu živinčetu tudi menj. Parklji se morajo pridno z merzlo vodo, kteri se utegne tudi nekoliko astramontane, to je, hribovskih primoškov ali rože sv. Antona pridjati. •— Se ve, da pri hujši bolezni na parkljih je treba še noža, s kterim se odreže, kar se je roga ločilo ali segnjilo. (Kako konje kermiti.) Da kerma več zaleže, ni ne vse eno, kdaj da daš konju ovsa; sila veliko ležeče i'e na času, kdaj ga mu daš. Gotov dobiček je, ako :onja poprej napojiš in potem še le kermiš, — gotova zguba pa ti je, ako narobe delaš. Tudi je napačna navada, ako konjem, ko pridejo iz težkega dela v štalo, berž send ali ovsa daš. Hitro ti žr6, malo žvečejo in želodec slabo prekuhuje povžito kermo. Ako ti pride konj od dela, ko je zlasti še večkrat vroč, daj mu četert ure počitka; potem mu daj malo senA, čez pol ure ga še napoji — in potem še le mu daj ovsa. To odverne tudi, da se konj z napajanjem ne prehladi. — Zdrobljeni oves pa redi konja boli kot celi oves, in najmanj si ga prihraniš peti del, ako ga pokladaš zarobljenega. (Novice.) Drobtince ta noro leto- rčiteljem In nfencem, staršem in otrokom v poduk in kratek ¿as. gr. 8. Leto 1847, 1849, 1850, 1851, 1854 po 60 kr. Leto 1855 po 1 fl. — „ Leto 1856-1858 po 80 „ Ni bukev v slovenskem jeziku tako koristnih in za ljudsko omiko tako pripravnih kakor so Drobtince. V raznih predalih hranijo sestavke vsake verste, kakor razlaganje Božje besede, premišljevanje svetih resnic, zanimive životopise imenitnih mož; pripovedujejo žalostne in vesele prigodbe, prilike in basni; obsegajo tudi izverstno ogledalo za šolo in domačo rejo otrok in h koncu ne manjka svetih in posvetnih pesmic. (Drobtince za 1. 1848, 1852 in 1853 niso več na prodaj.) Bog nikomur dolžen ne ostane. Po nemškem. I eno podobo. 8. 2. natis. 1866. Velja 28 kr. terdo vezana 42 kr. Prelepa povest je namenjena ljubi mladini v poduk, pa tudi odraščenim dela korist in kratek čas. Kaj pripravna je za šolsko darilo. Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkovncga leta. Izdalo drn&tvo st. fflohora. Z dovoljenje m visoko častitega la-vantinskega knezuškofijstra. Veljajo mehkovezane 1 fl. 6 kr.; v papir vezane 1 fl. 34 kr.j v usnji 1 fl. 60 kr. „Slovenski Goffine" razlaga cerkovno leto v raznih delih. V vvodu I. dela uči, kaj je in kako se deli cerkovno leto; potem sledi poduk o posamesnih časih cerkovnega leta, ki so advent, božični, velikonočni in binkoštni prazniki. V drugem delu pod-učuje narpred v obče o častitvi in priprošnji svetnikov in potem sledijo nauki za praznike svetnikov in svetnic. Njih posebno vrednost povišuje lahko razumljiva, prav umevna, vsakemu pripravna razlaga cerkovnega leta. Janeiič Anton. Slovensko berilo za Nemce s kratkimi raijasnjenji in potrebnim abecednim imenikom gr. 8.1854. Veljajo 40 kr. Obsega sploh lahkoraznmljive sestavke: pregovore, liste, pesmice, basni, povesti in druge manjše zgodovinske in nato- roznanske reci. Vse je prav primerno izbrano. Manj znani izreki so vselej v dodatku razloženi. Na koncu je pridjan tudi abecedni imenik; v njem najde bravec blizo vse bolj ptuje besede po nemško razjasnene, da mu ni treba zmirom slovarja pri roci imeti. Keršanski mladeneč ali ogledalo pobožnega žirljenjit. Za, mlade in odrateene ljudi 8. 1861. Drugi natis. Veljajo mehko vezane 28 kr. prav prijetno vezane samo 42 kr. Razun Slomšekovih spisov za mladost ni skor lepših in pripravniših v slovenskem jeziku od ravno omenjenih. V lahko razumljivem domačem jeziku učijo mladenča vse važnejše dolžnosti in podajajo mn zlate nauke za življenje. Likiir A. Sreti zakon. Kaj je, odkod in pa ktere dolinostl naklada. Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim t poduk, po mnogih izvirnikih. 8. 1842. Veljajo le 40 kr. Priporočamo omenjene bukve keršanskim mladenčem in devicam, ki mislijo se podati v zakonski stan. Ženini in neveste najdejo v njih prelepe nauke, kako naj se vedejo in pripravljajo, da bodo tudi z Bogom v ta stan stopile. Likar A. Venec lepih molitev pri sr. maši in o druiih priložnostih. I eno v jeklo rezano podobo. 8. 1852. Obsegajo 261 strani in veljajo mehkovezane 36 kr. Ravno imenovane bukve se dajo prištevati nar boljšim molitvenim bukvam, ki jih v slovenskem jeziku imamo. Obsegajo 12 vsakdajnih molitev, 3 mašne in molitve na vsaki dan v tednu; 17 molitev o praznikih Gospodovih, Marijinih in svet-nikovih; dalej 19 zdihljejev k svetnikom in okoli 30 molitev k zakramentu sv. pokore in presv. lesnega Telesa. fiajer Hat. Pesmarica cerkven« ali svete pesme, kijih pojo ilirski Slovenci na Štajerskem, Krajnskem, Koroškem, Goriškem in Benetskem; in ntktere molitvice in svet kriiev pot. 12. 1852. Ta vževčna knjiga obsega na 12 polah 236 -1- XVIII strani in velja 36 kr.; napevi za orgle pa veljajo 42 kr. Pesmarica je zares zaklad ■ ar starejših, nar navadnej-ših in nar lepših pesem , ki jih ilirski Slovenci iz glave znajo in jih pri božji službi pojo. Zbranih jih je vseh kup 81. Spisornik za Slovence. 8. 1850. Velja 10 kr. Omer.jena knižiea prav dobro vstreže sem, ki imajo pisma in različne liste spisovati. Deli se v 4 razdelke. Peter in Pavi ali Bog vbozih sirot najboljši oče. Povest za otroke in mladcnče, za odraščene kakor tudi za starše in nčtelje. Iz nemškega poslovenjena z eno podobo, gr. 8.1852. Veljajo 28 kr. v papir vezane 42 kr. Pričujoče bukvice obsegajo dve prelepi povesti, ki ste vzete iz življenja dveh očetov. Njih mnogi dogodki kot sirot, kot vbozih pa p"božnih mladenčev, kot poštenih mož in kot zvestih deržavljanov in srečnih očetov se po domače prav kratkoeasno pripovedujejo. Robida Kari. Domači zdravnik v navadnih človeških boleznih poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih, DrugI natis. 8. 1861. Veljajo 64 kr. Ni jih v slovenskem jeziku bukev enaeega zapopadka kakor je „Domači zdravnik". One obsegajo skor vse navadne bolezni človeške prav modro po abecednem redu razložene in naznanujejo njih navadne zdravila. Dodane so tudi zdravilne vodbe, poduk o solnem žganji, Hufelandova domača apotekai. t. d. Zdravo telo nar boljše blago, ali nauk zdravje ohraniti. Obsega 12 pol v osinerki in velja le 32 kr. Omenjeno knjigo priporoeujemo vsakemu, ki mu je mar svojega zdravja. Z veliko marljivostjo so spisane po nar imenitnejših zdravniških spisih modrih zdravnikov n. pr. Tissota, Hufelanda, Pavlička in druzih. Naj bi tako koristna knjiga bila pri vsaki hiši posebno po deželi, naj bi se bolj razširjala zlasti med kmetiškim ljudstvom, ker je prav za kineta izdelana. Rohlves J. IV. Domače živinozdravstro v boleznih konj, govedja, ovac, prešičev, koz in psov aH nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streči, jo kermiti in ozdmljati. Poslovenjeno po XIX. natisu. OdPotsdam- skega kmetijskega društva pohvaljena knjiga. S štirimi podobami, gr. 8. 1856. Veljajo mehko-vezane 1 fl' Zraven obširnega živinozdravilstva od dr. Bleiweisa in Dr. Strupita so imenovane bukve edine taeega zapopadka. Čeravno niso preobširne, so vender prekoristne za Živino-zdravnika, živinorejca, kmetovavca in sploh za posestnika živine. Obsegajo namreč na 16 polah v oamerkl poduk, kako domačo živino rediti, ji streei in jo ozdravljati, Rozman Jožef. Cvetje keršansko slovenske zemlje pridnim mladenčem in dekličem r darilo nabral in v venec povil Jožef Rozman z 6 podobami, gr. 8. 1857. Cena je 80 kr. Prekrasna knjiga obsega venec životopisov tistih slavnih mož in žen, ki so vedno nsr veči dobrotniki našemu narodu, pa žali Bog Slovencem komaj po imenu znani. Verh krasnega obsega zalša Cvetje lična in prijetna zu-najna oblika in 9 v jeklo rezanih podob. Kateketika ali poduk pervencev v sveti Jezusovi veri. Spisal Jož. Rozman- gr. 8- 1855. Velja 40 kr. Kateketika razlaga znanstveno in skladno pravila, po kterih imajo pervenci v sveti veri se podučevati, kakor je primerno njih namenu in zmožnostim. Živo jih priporočimo zlasti gosp. katehetom kakor sploh častitim duhovnim voditeljem in učiteljem. Življenja srečen pot, potrebni nauki, izgledi in molitvice za mladenče. Spisali mladi duhovni in na svetlo dal Anton Slomšek. Četerti natis gr. 8. 1859. Cena teh bukev, ktere že četertič natisnjene obsegajo 404 strani s podobo v jeklo rezano, je 72 kr. Res je, da je veliko pobožnih bukev mladini posvečenih že natisnjenih, med kterimi se prav lepe in koristne najdejo. Gotovo je pa tudi, da je silno malo tacih, ki bi zraven lepih naukov in molitvic imele tudi kratkočasnega in podueivnega branja. To pa velja zares od imenovanih bukev. Te zlata vredne bukve, kterih izverstnost dovolj sprieuje slavnoznano ime gospoda izdatelja, so darovane, kakor naslov kaže, mla-denčem slovenskim. V njih najde keršanski mladene vse, česar mu je vedeti, kakor m je ravnati treba, da srečno potuje po nevarni stezi svoje mladosti. Odveč bi bilo, zares zlati vredne bukve na dalej hvaliti. Naj bi ne manjkalo teh kukev nobeni slovenski hiši, naj bi jih posebno mladenči bolj in bolj prebirali! Naj bi segli po njih tudi duhovni vodniki in učeniki, ker so kaj pripravne za šolske darila. Brana apostolska bosroljubnim dušam, dana po branji apostolskih listov In dragih baker svetega pisma za ne- dele In» srčike; 2 dela, gr. 8. 1850. Brana evangeljskih naukov, bogoljubnim dušam dana na vse nedelje ino zapovedane praznike t leti. VsRka knjiga obsega dva d< la in velja mehkovezana 1 fl. 60 kr. Spisali dušni pastirji na spodnem Štajerskem; na svetlo dal Anton Slomšek, nekdajui kaplan pri Novieerkvi. Drugi pomnoženi natis. Imenovanih dveh knjig posebej hvaliti ni treba; priporočita se in kažeta svojo vrednost vedno že dovolj skoz to, da sta delo slavno znane roke, delo rajnega knezoškofa Lavan-tinskega, pervaka slovenskih pisateljev. Le eden glas, glas občnega dopadenja, občne pohvale ste si povsod pridobile. Po pravici zamoremo reci, da od knjig enacega zapopadka, ki jih slovensko slovstvo več ima, še nobena Hrane ni prekosila. Salezija Frančiška svetega, nekdajnega škofa v Generi Filoteja ali prijazna roka, pobožno živeti. Poslovenil in i molitrami za cerkev in nekterimi dragimi pomnožil uek dušni pastir Larantinske škofije. Pregledal in priporočil A. Slomšek. Obsegajo 336 strani v osmerki in veljajo mehkovezane 80 kr.; terdo vezane. 1 fl. Občno znana je prekoristna knjiga z naslovom „Filotea"' ki jo je spisal sloveči škof v Genevi sv. Frančišek Zalezi. Želimo, da bi te bukve polne zlatega poduka bolj in bolj našle pot tudi med slovensko ljudstvo in se njemu enako prikupile kakor drugim narodom. Keršansko devl&tvo. Potrebni nanki. izgledi in molitve ta žensk« mladost. Spisal Anton Slonček. Sedmi natis. 8.1858. Veljajo mehkovezane 42 kr. v papir 64 kr. Kar je „Življenja srečen pot" mladenčem, to je „Ker-šansko devištvo" ženski mladosti. Vse hvale in živega priporočila vredne bukve popisujejo v kratkoeasnem, zraven skoz in skoz podučivnem branji vse deviško življenje nd sončne in senčne strani. Kako se je Slovencem prikupila, sledi iz tega, da je v kratkem času že sedmikrat natisnjena. Naj bi ne bila nobena devica brez tako koristnih bukev, ki so vedno vodilo deviškemu stanu k pobožnemu srečnemu življenju. Blaže in Nežica r nedclski šoli. Tčitelom in ačencom za poknšno spisal Anton Slomšek, nekdajni Vozeniški tuj-mošter. Tretji natis. gr. 8. 1857. Velja 48 kr. Gotovo ni mogoče več koristnih naukov iz toliko različnih stvari, ki so človeku vediti potrebne, v tako umevni domači besedi na malo polah bravcu razložiti, kakor jih nahajaš v teh neprecenljivih bukvah. Učencu so zares šola za srečno življenje, učeniku pa kažejo, česar mn je pred vsem potrebno znati, kako ima šolo na pošteno življenje modro vravnati in tako svojim učencem naznamovati stezo srečnega življenja. !Nnemosynon Slaricam suis qnondam auditoribns acamicis carissimis dicat Antonius Slomschek. Cena je 60 kr. Izverstne, za slovenskega duhovna skor neobhodno potrebne knjige ne bomo na dolgo in široko priporočevali. Njo že dovelj hvali slavnoznano ime gospoda spisa teli». Šmida Kr. spisi za mladost: Dre lepe rezhi sa pridne otroke 1. Velikoaozhna pisanka 2. Kreiniia 8. 1838. Velja 10 kr. Kratkozbafne prarlize otrokam r podozbenje. PoMoreniH mladi duhovni r Zelotski dnhoTfhnizi. 8. 1835. Veljajo 10 kr. Prijetne pripovedi sa otroke. Drngign natifa 8. 1836. Veljajo 10 kr. v papir vezane 18 kr. Dvoje fantov. Blagi Fridolin in hudobni ßriz. Poflovenil Felis. Globozhnik. 8. 1841. Velja 20 kr. Bog čuje nad pravičnimi. 8. 1849. Velja 28 kr. Troje ljubesnmh otrok. Tri vefelc pripovedi sa otroke. 1. Pavle Draftovski. 2. Sgublcno dete. 3. Kapeliza. 8.1838. Velja 12 kr. Smidovih spisov za mladost priporoeevafi in hvaliti ni treba. Naj jih ne zamudi nobeden prijatel mile mladine. Pridana je vsaki povesti ena podoba. Tiskane so večidel v starem pravopisu. Stric Tomaž, ali življenje zamorcov v Ameriki od Ilenricte Stowe. Svobodno zaSJovence izdelal J. It. I 6 podobami. Velja 32 kr.; terdno vezana 42 kr. V priporoebo imenovanih bukev omenimo samo, da, kar je v preteklem in sedajnem času povestnih bukev prišlo na svetlo, nobene niso ljudem tako se dopadle kakor ravno omenjene, ki jih je spisala Henriete Stowe v Ameriki. Knjiga je olepšana z 6 podobami, beseda domača in lahko razumljiva. Ziegler JanesShNlcnje sv. fleme,brnmne korolkegrofinje. 8. Cena je 16 kr. Gotovo je marsikteri slišal pripovedovati marsikaj o sv. Hemi. Kdor želi obširnejše zvedyti, kako se je brumni grafinji godilo, naj si priskerbi omenjene bukve. Obsegajo 70 strani; pridjana jim je lepa podoba sv. Herne. Molitvene bukve. Molitev bogoljnbnih otrok. Molitvene bnkvice za slovensko mladost. II. natis. 1866. Veljajo 18 kr., v papir vezane 22 kr., in še bolše vezane 28 kr. Ni jih mladosti bolj ročnih molitvenih bukvic od ravno omenjenih. Prikupi jih verh vsega lična zunajna oblika in prav dopadljiv tisk. Zraven so pa prav dober kup. Molitvice in potrebni nanki is pridne mladenče. Veljajo 28 kr. Mične bukvice obsegajo na 247 strančh mladini pripravne molitve. Zraven navadnih juternih, večernih in masnih molitvic se najdejo tudi lepe litanije in drugi nanki, mladen-čem nar potrebnejši. Cerkvenih pesem tudi ne majnka. Molitve pri sv. maši imajo 9 podob. Primerne so posebno za šolske darila pridnim šolarjem. fflolitevne bukvice. Tretko vtisnjene. Obsegajo 168 stran in veljajo 24 kr. Čeravno že bolj stare hranijo vendar silno lepih molitvic: juternih, večernih, masnih, spovednih i. t. d. Molitvam se pridruži premišljevanje Kristusovega terpljenja in več posebnih zdihljejev v čast Mariji Devici in svetnikom. Posebni nanki ino molitve za žensko mladost. Cena je 20 kr. Kar so rMolitvice in potrebni nauki" mladenčem, ravno to so omenjene bukvice pridnim deklicam. Priporočujemo jih učitelom in starišem kot lepo darilo za žensko mladost. Obsegajo več podob in 221 strani. Sgodnja Danita- Molitvene bokviie v ihaft Mariji Deviii. Drn;i natif. 1847. Veljajo 20 kr. v papier vezane 30 kr. Namenjene so te bukvice, ljubezen do presvete D. M. pri slovenskem ljudstvu zbujati, hraniti in Njeno čast poviševati Toditel proti obljubljeni desheli. Nanki, tolasbljeji ino molitve za bolne in nmirajozhe kriftjane. Na svetlo dal mafbnik Lavantinske fbkofije. 8. 1843. Obsegajo z dodatkom vred 211 -f XYXV strani in veljajo 64 kr. Omenjene bukve so zavolj veliko prelepih koristnih naukov in molitvic vse hvale vredne. Ž njimi si morejo bolni in zdravi v veliko dušno koriBt čas krajšati in za srečno zadnjo uro se pripravljati. Vodnik poboshnl?« kriftjnna ali nar potrebnejfhi molitve t raznih okoiifbinnh shivlenja. 8. 1867. Veljajo 24 kr. terdo vez, 40 kr. Na 340 straneh obsegajo omenjene bukvice več kot 120 nar lepših molitvic, ki so zbrane iz nar boljših molitvenih bukev. Ni okolišine v človeškem življenji, da bi Vodnik ne imel tolailjive molitve za njo. Komur je tedaj mar dobrih in pripravnih molitev, naj si omisli te bukve. Sveti krlžev pot ino lltanije od terpljenja ino smcrti Jezusa Kristusa. Posebej v bukvice vezan in čedno tiskan na 24 stranih v osmerki velja 6 kr. Janezič Anton, Glasnik slovenskega slovstva. Pervi zvezek, gr. 8. 1854. 20 kr. Ta knjiga obsega mnogo zanimivnega blaga za poduk in kratek čas, kakor: Slepa Marica, Nestor ruski letopisee. Terst i, t. d. in se priporoča posebno odrasli slov. mladini. Bogomir, mladi puščavnik. Prlpovest za otroško mladost in njene prijatle. Poleg Krištofa Smida. S 6 podobami. 1867. 32 kr. Sveti večer. Povest t božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Šmid. Poslovenil J. Bilec. S 6 podobami. 1867. Cena je 32 kr. Krišt. Šmidovo ime slovi po vsem katoliškem svetu: njegove pripovesti za otroško mladost so ravno tako prijetne kakor podučne. Pisani ste tudi pričujoči povesti tako mično in lahkorazumljivo, da ji bode tudi najmanjši otrok z veseljem in pridom prebiral, olepšana je vsaka s 6 podobami; zat6 jo priporočamo čast duhovščini in g. učiteljem sosebno za šolska darila slovenski mladini 1 Naznanilo. —-^k^— Ker se je letašnjih „Večernic" premalo iztisov napravilo, ker se družba ni nadjala tolikega števila novih udov, zato prejme letos v s a k ud, „Življenje svetnikov", „Kortonico", „Prilike", „Koledarček" in vsaj eden zvezek lctanšjih „Večernic"; namesto drugega zvezka Večernic panaj-prejmo nekteri novi družniki: „Berilo iz Koledarčka za 1. 1863 ali 1861", ali „Ogledalo keršanskili čednosti" ali pa kak zvezek starših Večernic. Tako naj blagovolijo čast. dekanijski in farni predstojniki prejete bukve razdeliti. Poprava v Koledarčku za 1. 1866. V lanskem Koledarčku naj blagovoli vsak ud popraviti: 2. septembra je angelska nedelja (ne 9. sept) 9. praznik Marijinega Imena. 7. oktobra je roženkranska nedelja (ne 30. sept) J«®—