>
Cd Spremljanje učiteljevega dela
^ Vladimir Anžel, Stanislava Frangež in Mojca Pajnič Kirn S Uvod
Okvir spremljanja učiteljevega dela, ki ga obravnavamo v prispevku, je nastal kot projektno delo v programu Razvoj ravnate-ljevanja v okviru Šole za ravnatelje. Program je namenjen profesionalnemu razvoju ravnateljev po dveh mandatih ravnateljevanja (Erčulj 2010)
Ravnatelji smo zakonsko zavezani k spremljanju učiteljevega dela. Večinoma ga razumemo kot prisostvovanje pri pouku. Pri vsakodnevnem delu in odločitvah pa spremljamo učiteljevo delo bolj čelostno in se nanaša na širši spekter učiteljevih pedagoških in osebnostnih lastnosti ter sposobnosti. Ker večino tega dela opravimo po občutku, smo želeli postaviti kriterije za sistematično spremljanje. Ob pregledu gradiv Evropske unije in skupnih evropskih načel o učiteljevih kompetenčah, ki učitelje obravnava bolj čelostno, smo oblikovali svoj predlog učiteljevih kompetenč. V predlogu smo poudarili predvsem zavedanje učiteljevega vzgojnega in pedagoškega poslanstva in njihov osebnostni razvoj, ostale kompetenče pa so primerljive z učiteljevimi kompetenčami po posameznih državah Evropske unije. Oblikovali smo tudi očenje-valno lestvičo, ki lahko služi kot pripomoček za spremljanje učiteljevega dela in jo lahko ravnatelji uporabljamo pri vsakodnevnih dodelitvah nalog učiteljem.
Zakonska podlaga za spremljanje in ocenjevanje učiteljevega dela
Zakonodaja nalaga ravnatelju spremljanje in očenjevanje učiteljevega dela po različnih bolj ali manj opredeljenih kriterijih. V nadaljevanju je našteta najbolj obvezujoča zakonodaja za to področje.
Zakon o organizačiji in finančiranju vzgoje in izobraževanja (zofvi) v 49. členu ravnatelju kot pedagoškemu vodji nalaga prisostvovanje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremljanje njihovega dela, svetovanje ter spodbujanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavčev.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (zspjs) v 16. členu določa, da je vodja (ravnatelj) dolžan očeniti delovno uspešnost vseh
vodenje 1I2012: 113-123
delavcev enkrat letno, torej tudi pedagoških delavcev. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na pet predpisanih kriterijev (17. clen zspjs):
•	rezultati dela,
•	samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
•	zanesljivost pri opravljanju dela,
•	kvaliteta sodelovanja in organizacija dela,
•	druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
zspjs v 22. a členu določa, da javnemu uslužbencu pripada del plače za redno delovno uspešnost, ce je v nekem obdobju, za katerega se izplacuje, dosegel nadpovprecne rezultate. Kriterije za redno delovno uspešnost doloca Kolektivna pogodba za javni sektor. Ti kriteriji so:
•	znanje in strokovnost,
•	kakovost in natancnost,
•	odnos do dela in delovnih sredstev,
•	obseg in ucinkovitost dela in
•	inovativnost.
Zaradi gospodarske krize dve leti ravnatelji ne ocenjujemo redne delovne uspešnosti, saj je z zakonodajo, ki ureja interventne ukrepe (ziu; ZDIU12; Dogovor o ukrepih na podrocju plac in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012) izplaceva-nje dodatka k placi zaradi redne delovne uspešnosti zacasno zadržano.
Ravnatelji opravijo vsako leto tudi letne razgovore z delavci, ki se odvijajo ponavadi v obdobju ocenjevanja za pridobitev letne ocene (zspjs). Ravnatelj spremlja in vrednoti delo pedagoških delavcev tudi pri napredovanju v nazive (Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive).
Sedanje stanje spremljanja učiteljevega dela in pregled mednarodnih opredelitev kompetenc učiteljev
Pri pedagoškem spremljanju vecinoma razumemo spremljanje in vrednotenje uciteljevega dela kot prisostvovanje ravnatelja pri pouku, torej hospitacije. Tudi pregledana literatura (Bevc, Fošnaric in Sentocnik 2002) se pod spremljanjem uciteljevega dela vecinoma osredotoca zgolj na hospitacije.
Za pripravo hospitacij in različnih merilnih instrumentov za spremljanje pouka je v literaturi (Otič 2005; Kostajnšek 2005) precej predlogov. Ravnatelj je tisti, ki se sam odloči za predlog, kaj je za njegovo šolo najbolj primerno.
O hospitacijah večinoma velja, da so nujne, po drugi strani pa časovno zelo obremenjujoče za ravnatelja. Prav zato je med veliko ravnatelji zaznati občutek »slabe vesti«, ker se tovrstno spremljanje u čiteljevega dela ve činoma skr či na spremljanje dela pripravnikov in novih u čiteljev.
Ravnateljevo vsakodnevno spremljanje in vrednotenje učiteljevega dela pa zajema veliko širši spekter učiteljevih pedagoških lastnosti in ravnanj, kot jih uspemo spremljati med posamezno šolsko uro. Ve čina tega spremljanja učiteljevega dela je opravljena bolj po ob čutku. Tudi v literaturi to podro čje skoraj ni obdelano in zanj ve činoma tudi niso postavljeni kriteriji.
V nadaljevanju želimo nanizati nabor čim ve č možnih oblik spremljanja in vrednotenja učiteljevega dela. Navedli bomo nekaj primerov, ki jih sami izvajamo v praksi. S tem želimo pomiriti slab ob čutek ravnateljev, da premalo spremljamo delo u čiteljev. Ne želimo zmanjšati pomena hospita čij ali vzbuditi lažne predstave, da hospitiranje za ravnatelje ni ve č obveznost. Želimo le dati pomen tudi drugemu spremljanju u čiteljevega dela.
Možne oblike spremljanja in presojanja u čiteljevega dela in pedagoškega ravnanja, ki jih opredeljuje zakonodaja ali so v naborih različnih seznamov kompeten č, so:
•	zaposlitveni razgovor,
•	pripravništvo ali spremljanje u čitelja za četnika,
•	hospita čije,
•	opravljene ure letne in delovne obveznosti (eviden ča u čnih ur v dnevniku, eviden ča opravljenih delovnih ur),
•	letni razgovor,
•	o čenjevanje delovne uspešnosti (letna o čena),
•	napredovanje v nazive,
•	motiviranost za strokovno izobraževanje,
•	pripravljenost sprejemanja nalog,
•	sposobnost timskega dela,
•	pohvala za dobro opravljeno delo na pedagoških konferen-
ah,
•	ugodnosti - strokovno izobraževanje,
•	razporejanje dela (pouk, razredništvo),
•	evidenca pohval in pritožb na delo učitelja,
•	ocenjevanje učiteljev s strani učencev,
•	spremljanje dela razrednikov in sorazrednikov,
•	oceno dela lahko poda tudi Komisija za kakovost dela, Komisija za samoevalvacijo,
•	sposobnost vkljucevanja otrok s posebnimi potrebami,
•	sposobnost vkljucevanja v projekte,
•	sposobnost vodenja nalog in projektov,
•	vešcina uporabe ikt ...
Ravnatelji pri spremljanju uciteljevega dela redkokdaj locu-jemo nacine spremljanja. Enkrat pri ucitelju spremljamo eno po-drocje, drugic drugo. Najveckrat imamo ravnatelji pred ocmi celotno osebnost ucitelja, ko se moramo hitro odlocati in presojati. Kako torej pri tako raznolikih nacinih spremljanja uciteljevega dela presojati uciteljevo delo?
Najbolj uporabna presoja se nam je zdela spremljava preko uci-teljevih v razlicnih situacijah izkazanih kompetenc. V ta namen smo najprej pregledali opredelitev uciteljevih kompetenc razlicnih evropskih držav in nato oblikovali svoj nabor uciteljevih kompetenc s pripadajocim obrazcem.
Evropska unija in politike evropskih držav se zavedajo pomena uciteljevega dela. Tako so pripravile skupna nacela uciteljevih kompetenc (Komisija evropskih skupnosti 2007), ki so jih posamezne evropske države prilagodile svojim ciljem šolskega sistema. Kljub razlicnim delitvam in poimenovanjem uciteljevih kompetenc so nekatere skupne. Nanašajo se na strokovne kompetence, kompetenco sodelovanja in komunikacije ter profesionalne kom-petence.
Pri opredelitvi in izbiri kljucnih kompetenc ucitelja, ki jih opredeljuje oECD (2007), sta posebej izpostavljeni dve: opredelitev skupnih vrednot (v kaj verjamemo) in refleksija (razmišljanje kot nacin dela).
Severnoirski model kompetenc (General Teaching Council for Northern Ireland 2007) poudarja, da lahko kompetence zožijo pogled na uciteljevo delo, zato so postavili »temeljno filozofijo« uci-teljskega poklica. Ucitelj profesionalec, ki ga imenujejo reflektivni in dejavni ucitelj, je pedagog in strokovnjak za poucevanje, kri-ticni in reflektivni reševalec problemov, raziskovalec in pobudnik sprememb, ustvarjalec znanja in teorije.
V kompetencah ucitelja s strokovnim izpitom v Veliki Britaniji (Training and Development Agency for Schools 2007) vkljucujejo
v kompetenco profesionalne lastnosti tudi poznavanje in upoštevanje zakonodaje. Pri kompetenci profesionalno znanje in razumevanje vključujejo npr. zdravje in dobro počutje.
Primeri iz prakse spremljanja učiteljevega dela
V nadaljevanju so opisani trije primeri iz prakse, s katerimi ravnatelji lahko spremljamo, spodbujamo in vrednotimo učiteljevo delo.
Pohvala, zahvala ali čestitka na pedagoški konferenci
»Ob potrjevanju zapisnika prejšnje redne mesečne pedagoške konference pregledamo tudi opravljene naloge. Ob tem se konkretnim učiteljem zahvalim in jih pohvalim za dobro opravljeno delo pri pouku ali zunaj njega. Čestitam jim za dosežen uspeh z dijaki (rečimo na tekmovanjih, natečajih ...). To delam redno z namenom, da učitelji vedo, da je njihovo dobro delo opaženo. Pomembno je, da lahko vsak prispeva k čeloti. Zato je že pri razporejanju nalog potrebno biti pozoren, da so le-te kolikor je mogo če enakomerno razporejene med učitelji. Poskrbeti je treba, da ne izpade kdo, ki ni nikoli opažen ali pohvaljen.
Metoda zahteva le nekaj minut časa v uvodnem delu konfe-renče. Dobršen del tega časa bi tako in tako porabili za branje zapisnika. Tako pa le pregledamo realizirane sklepe in zapisnik potrdimo. S to pohvalo in zahvalo pa prispevam k ob čutku pomembnosti dela vsakega posameznika.«
Uporaba samoocenjevalne lestvice
»V šoli že dve leti uporabljam samoo čenjevalno lestvičo učiteljevih kompeten č, ki je povzeta po generičnih kompeten čah učiteljev (Marentič Požarnik 2007) z dopolnitvijo iKT-kompeten če (Za-vašnik Ar čnik 2009).
Vsak učitelj sam zase o čeni svoje kompetenče, hkrati pa jih o čeni tudi ravnatelj. Sledi argumentiran pogovor o razumevanju in o čenah po samoo čenjevalni lestviči. Izsledki kažejo na podro čja, ki jih mora izpopolniti vsak učitelj individualno. Prav tako pa sinteza lestvič različnih učiteljev omogoča dolo čitev prednostnih tem strokovnega izobraževanja za čelotni kolektiv.«
Predstavitve dela učiteljev na pedagoški konferenci
»Na pedagoški konferen či se učiteljem zahvalim za opravljeno dodatno delo. U čitelji imajo možnost sami pripraviti kratek prispevek (Power Point, video ...) o svojem dodatnem delu z učen či in
117
za učenče, ki so ga opravili poleg rednega pouka (projekti, izmenjave, tabori za nadarjene, šole v naravi...).
Namen te predstavitve je, da učitelji sami predstavijo svoje delo sodelavcem in poudarijo prednosti, ki jih vidijo pri tem. Ce je šlo za timsko delo, navadno predstavi en učitelj. Učitelji se predstavijo na svojih močnih področjih in na tak način drug drugega spodbujajo za podobne aktivnosti. Za predstavitev se opogumijo tudi tisti učitelji, ki se sičer neradi izpostavljajo.«
Po primerjavi učiteljevih kompetenč v različnih državah Evropske unije in na osnovi izkušenj s spremljanjem in očenjevanjem učiteljevega dela v praksi smo v nadaljevanju pripravili predlog učiteljevih kompetenč. V predlogu smo zajeli kompetenče, ki poudarjajo zavedanje vzgojnega in pedagoškega poslanstva učitelja, osebnostne lastnosti in osebnostni razvoj, komunikačijo in odnose, strokovni razvoj in veščine.
Pri tem poudarjamo, da je spremljanje učiteljevega dela preko kompetenč eden od možnih, a neobveznih načinov spremljanja. Tako se lahko izognemo presojanju učiteljevega dela »po občutku«. Tovrstno spremljanje učiteljevega dela je lahko uporabno za ravnatelje začetnike, ki še nimajo dovolj izkušenj. Morda bo uporabno tudi za ravnatelje z daljšim stažem, kadar so v dilemah. Posebej uporabno se nam zdi, ko izbiramo med podobnimi možnostmi in želimo imeti tudi »papirno« podlago za naše odločitve. Na primer pri odločanju o tehnoloških viških, pri izbiranju najprimernejšega kandidata za zaposlitev.
Temu naboru seveda posamezni ravnatelj lahko pridruži še kakšno kompetenčo, ki je spečifična za konkretno šolo ali izobraževalni program.
Predlog kompetenc kot pomoč pri spremljanju učiteljevega dela
Kompetenče smo izbrali glede na to, kaj pričakujemo od učiteljev. Opredelili smo nabor kompetenč, za katere menimo, da jih učitelj mora izkazovati, da lahko kar največ prispeva k boljšim rezultatom in k izboljšanju učenja učenčev. Učitelj ni odgovoren le za strokovnost. Pomembne so tudi njegove osebnostne lastnosti ter komunikačija tako z učenči kot s sodelavči in zunanjim okoljem. Tudi veščine, ki jih učitelj obvlada, veliko pripomorejo k učiteljevi uspešnosti.
V nadaljevanju izbrane kompetenče tudi podrobneje predstavljamo.
Zavedanje vzgojnega in pedagoškega poslanstva
U čitelj se zaveda svojega poslanstva, v svojem delu vidi globlji smisel, da ve, zakaj je učitelj. Izraža voljo in pozitivni odnos do svojega dela. Delo z učen ci mu pomeni izziv, veselje, torej je to njegovo poslanstvo, ki ga za čuti, sprejme in s katerim živi. Poučevanja ne jemlje zgolj kot službo.
Osebnostne lastnosti in osebnostni razvoj
U čitelj je pozitivno naravnana osebnost, uči tisto, kar živi in je dober vzgled. Ima sposobnost refleksije svojega dela in to sistematično po čne. Ima pravšnjo mero humorja. Je sposoben priznati svoje napake in se na svoj ra čun tudi pošaliti.
U čitelj pozna smerniče zdravega na čina življenja. Sam tako živi in skrbi za svoje psiho-fizi čno zdravje ter z zgledom to prenaša tako na učen če kot na sodelavče.
U čitelj je pripravljen na nove izzive, na druga čen na čin dela. Za nove re či se ne samo navdušuje, ampak jih tudi uresničuje, za kar je pripravljen vložiti svoj čas in energijo. Ima sposobnost preseganja okvirov svojega strokovnega področja in je usposobljen za razvijanje novih kompetenc.
Komunikacija in odnosi
U čitelj učinkovito in sproš čeno komuničira z učen či, s sodelavči, s starši in z okoljem. Sposoben se je vživeti v druge. V odnosih skrbi za pravičnost in uravnoteženost, pri učenčih si ne ustvarja »ljubljenčkov«.
Je čustveno zrel in stabilen ter je vreden zaupanja, ni zamerljiv in ni konflikten. Upošteva nasvete in sam daje merodajne in utemeljene povratne informačije.
Sposoben je samostojnega in timskega dela. Zaupa v sodelovanje. Uspehe drugih dojema kot skupne in s svojim delom prispeva k skupnim čiljem. Zaveda se, da vsako delo vseh prispeva h kvaliteti dela čelotne ustanove.
Strokovne kompetence
Učitelj je dobro usposobljen na svojem strokovnem področju, za kar skrbi tudi z rednim izpopolnjevanjem. Usposobljen je za poučevanje, obvlada načrtovanje, pripravo in izvedbo učnega pročesa, uporablja različne metode, oblike in pristope poučevanja. Tudi za
to področje se je pripravljen izobraževati. Pozna zakonodajo ter šolska pravila in deluje v skladu z njimi.
Uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja. Išče in vrednoti znanje. Pri tem skrbi tako za pravičnost kot tudi za posebnosti pri posameznikih. Je odločen na osnovi argumentov, ki jih zna tudi pojasniti in utemeljiti. Upošteva različne individualne zna čilnosti otrok in jim prilagodi poučevanje.
Veščine
U čitelj je usposobljen za različna podro čja. Svoja zanimanja in znanja je pripravljen deliti z drugimi in jih na primeren na čin posredovati mladim. Je sposoben in pripravljen reševati probleme. Problemov ne spregleda, jih ne odriva in ne prikriva. Postavlja jasna pravila in se jih tudi drži.
Je sposoben komuničirati v tujih jezikih, obvlada in uporablja ikt pri pouku in pri drugih dejavnostih. Je sposoben in pripravljen voditi različne dejavnosti.
Ocenjevalni list za spremljanje učiteljevega dela
Na osnovi predstavljenih kompeten č smo oblikovali o čenjevalni list s petstopenjsko lestvičo. S takšnim naborom lahko dovolj če-lostno spremljamo učitelja. Lahko bi jih razvrstili tudi druga če ali še kaj dodali.
Z o čenami od 1 do 5 ovrednotimo posamezne lastnosti učitelja, pri čemer o čena 5 pomeni najvišje izražene lastnosti (slika 1).
O čenjevalni list lahko uporabljamo ob letnem razgovoru, za o čenjevanje delovne uspešnosti in s tem povezanega napredovanja učiteljev, lahko nam služi kot pripomoček pri odlo čanju razporeditve obveznosti učiteljem.
Zaključne ugotovitve
Predlog kompeten č je zanimiv in širše obravnava u čitelja. Ko prebiraš vse te kompetenče, umeš čene v o čenjevalni list, se morda zdijo na prvi pogled prezahtevne. Ko pa jih nekako ponotranjiš in razumeš, kaj želiš o čenjevati, ni ve č tako težko. Kljub vsemu pa je seveda to zahtevno in odgovorno delo, saj o čenjujemo ljudi. O čenjevalni obraze č se da razmeroma hitro izpolniti, če pred tem pregledaš nabor pripravljenih kompetenč, ki predstavljajo uvod v izpolnjevanje o čenjevalnega lista. Vendar tudi pri tem obraz ču
Ovrednoti z očenami od 1 do 5. Z očeno 5 ovrednotimo najvišje izražene lastnosti. Ime in priimek učitelja:_
1.	Poslanstvo
zavedanje poslanstva	12345
2.	Osebnostne lastnosti in osebnostni razvoj
volja do dela
ravnanje po jasnih pravilih 1 2 3 4 5 drugo komuničiranje v tujih jezikih 12345 drugo
3 4 5
	lastni vzgled	1 2	3	4 5	pripravljenost za nove izzive	1	2	3	4	5
	pozitivna naravnanost	1 2	3	45	osebnostni razvoj	1	2	3	4	5
	sposobnost refleksije	12	3	45	preseganje svojega področja	1	2	3	4	5
	smisel za humor	1 2	3	4 5	drugo	1	2	3	4	5
	skrb za zdravje	1 2	3	4 5	drugo	1	2	3	4	5
3-	Komunikacija in odnosi									
	komunikačija s sodelavči	12	3	45	pravičnost in uravnoteženost	1	2	3	4	5
	komunikačija z učenči	1 2	3	4 5	čustvena zrelost in stabilnost	1	2	3	4	5
	komunikačija s starši	12	3	45	sposobnost samostojnosti	1	2	3	4	5
	komunikačija z okoljem	12	3	45	sposobnost dela v skupini	1	2	3	4	5
	sposobnost vživljanja	12	3	45	sposobnost delitve uspeha	1	2	3	4	5
4.	Strokovne kompetence									
	strokovno znanje	12	3	45	načini prev. in očenjevanja	1	2	3	4	5
	strokovno izpopolnjevanje	12	3	45	iskanje znanja	1	2	3	4	5
	usposobljenost za poučevanje	12	3	45	pravičnost očenjevanja	1	2	3	4	5
	izobr. za učenje učenja	12	3	45	utemeljeno očenjevanje	1	2	3	4	5
	delovanje v skladu s pravili	1 2	3	4 5	drugo	1	2	3	4	5
	prilagajanje poučevanja	1 2	3	4 5	drugo	1	2	3	4	5
5-	Veščine									
	delo na različnih področjih	12	3	45	uporaba ikt	1	2	3	4	5
	reševanje problemov	1 2	3	4 5	vodenje dejavnosti	1	2	3	4	5
3 4 5 3 4 5
1
slika 1 Ocenjevalni list za spremljanje učiteljevega dela
gre za deloma subjektivno očeno, kako ravnatelj posameznika zaznava.
Lažje je očenjevati ravnateljem, ki že dalj časa vodijo kolektive in posamezne učitelje tudi bolje poznajo. Ravnatelji, ki so začetniki, bodo za očenjevanje porabili zato več časa. Spoznati osebnost posameznega učitelja vsekakor zahteva daljše obdobje.
Menimo, da je glavna prednost predlaganega nabora kompe-tenč in očenjevalnega lista, da lahko spremljamo delo učitelja če-lostno in da nam izpolnjevanje vzame malo časa. Pomembno se nam zdi, da so rezultati spremljanja zapisani in uporabni.
Razumljivo je, da odličnost učiteljev ni dosegljiva na kakršenkoli formalni način in zmotno bi bilo prepričanje, da bomo odličnost dosegli s formalnimi predpisi. S tem le čelostno spremljamo
učitelja kot strokovnjaka in kot osebnost. Rezultati zapisanega spremljanja pa so za ravnatelja lahko uporabni pri vsakodnevnem odločanju o nalogah, na katere razporejamo učitelje.
Literatura
Bevč, V., A. Fošnarič in S. Sentočnik. 2002. Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavcev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. »Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012.« http://zakonodaja.gov .si/rpsi/ro7/predpis_sKLE8727.html Erčulj, J., ur. 2010. »Razvoj ravnateljevanja 2010-2102: priročnik za
udeleženče.« Šola za ravnatelje, Kranj. General Teačhing Counčil for Northern Ireland. 2007. »Teačhing: The Reflečtive Profession.« http://epublishbyus.čom/the_reflečtive _profession/10020354 Marentič Požarnik, B. 2007. »Cemu potrebujemo širši dogovor o temeljnih učiteljevih zmožnostih/kompetenčah.« Vzgoja in izobraževanje 38 (5): 44-50. Komisija evropskih skupnosti. 2007. »Šole za 21. stoletje.« Delovni dokument služb komisije, sEc(2007)100g. http://eč.europa .eu/edučation/sčhool21/čonsultdoč_sl.pdf Kostanjšek, D. 2005. »Hospitačije - kdaj in kako.« Vodenje v vzgoji in
izobraževanju 5 (1): 82-87. oECD. 2007. »The Definition and Selečtion of Key Competenčies: Exečutive Summary.« http://www.oečd.org/dataoečd/47/61 /35070367.pdf
Otič, M. 2005. »Sistem spremljanja dela učiteljev na šoli.« Vodenje v
vzgoji in izobraževanju 7(3): 100-102. »Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v
nazive.« http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_PRAv4272.html Training and Development Agency for Schools. 2007. »Professional Standards for Teačhers: Why sit still in your čareer?« http://www.tda.gov.uk/teačher/developing-čareer/professional -standards-guidanče/~/media/resourčes/teačher/professional -standards/standards_a4.pdf »Zakon o organizačiji in finančiranju vzgoje in izobraževanja (z ovfi).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_zako445.html »Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (zspjs).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_zako3328.html »Zakon o interventnih ukrepih (ziu).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_zako6021.html »Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (zdiu12).« http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_zako6313.html
Zavašnik Arčnik, M., 2009. »Listovnik v profesionalnem razvoju učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
■ Vladimir Anžel je ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava. sgv@sio.si
Stanislava Frangežje ravnateljiča Osnovne šole Slave Klavore Maribor. stanislava.frangez@guest.arnes.si
Mojča Pajnič Kirn je ravnateljiča Osnovne šole Sostro. moica.pajnic@guest.arnes.si
Vladimir Anžel, Stanislava Frangež, Mojca Pajnic Kirn
V programu Razvoj ravnateljevanja smo se ravnatelji vključili v projektno delo, ki omogoča izboljševanje prakse vodenja in medsebojno izmenjavo izkušenj. V prispevku predstavljamo področje spremljanja učiteljevega dela, ki smo ga v skupini obravnavali. Ravnatelji spremljamo delo učitelja celostno, kot osebnosti, ki deluje v različnih situacijah. Velikokrat gre tako za vsakodnevno spremljanje učiteljevega dela, ki ga očenjujemo po občutku. V skupini smo zato na osnovi pregleda literature, domačih in tujih priporočil ter izkušenj iz lastne prakse opredelili kompetenče učiteljev, ki lahko služijo kot osnova ravnateljem za spremljanje njihovega dela. V prispevku predstavljamo oblikovan nabor kompetenč učiteljev in predlagamo ravnateljem, kako ga lahko uporabijo pri svojem delu. Kljucne besede: spremljanje učiteljevega dela, kompetenče, vodenje
Monitoring of Teachers' Work
Head teachers in School Leadership Development program were involved in project work that enables improvement of leadership practice and exchange of experience. The paper presents the monitoring of teachers' work, which was discussed in our group. Head teachers monitor the work of teachers comprehensively, as personalities working in a number of different situations. In many cases, therefore, daily monitoring of teachers' work is based on feelings. In order to create a basis for head teachers to monitor teachers' work, we reviewed literature, national and international recommendations as well as experiences from our own practice and defined the set of teachers competencies. The list of teacher competences and suggestions for head teachers on how to use it in their work is presented and argued.
Keywords: monitoring of teachers work, competencies, leadership
VODENJE l|2012: 113-123